12 -JSL» 2&okto,brà praznik kostanja novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 37 (1318) Čedad, četrtek, 2. oktobra 2008 Močne korenine in pogled vnaprej Rezijansko društvo in skrb za jezik Knjiga, s katero se skupaj predstavljajo italijanski javnosti tri manjšinske skupnosti, rezijanska, albanska in grška, ter sobotni posvet na Ravan-ci (Rezija) o vlogi manjšinskega jezika pri turističnem razvoju teritorija, izraz katerega je, sta pokazali visoko kvaliteto dela, širino obzorij ter sposobnost navezovanja stikov v vse smeri in načrtovanja lastnega razvoja. Vse to v globokem spoštovanju svojih korenin in svoje duše. To je vsebina praznovanja ob 25. letnici kulturnega društva Rozajanski dum, kije potekalo v znamenju skrbi in želje, da bi ponudili nekaj več dolini Rezije in njenim ljudem, torej srečanje z manjšinami, ki imajo podobne probleme in so prav tako kulturno zelo bogate. Obenem so izkoristili priložnost za promocijo Rezije in ustvarjanje novih prijateljstev. 25-letno delovanje rezijanskega društva je bilo zelo plodno in obrodilo bogate sadove. Na področju kulturnega turizma seje začelo pred skoraj dvajsetimi leti prav v okviru društva, ki nadaljuje s to dejavnostjo, delno pa zanjo skrbi sedaj Ustanova Park Julijskih Predalp. Pouk rezijan-ščine v šoli, tako v ustni kot pisni obliki, narečni natečaji, uporaba režijanščine v javnosti in preko radijskih valov Radia Trst A, delo z mladimi, publikacije... To so samo nekatere od pobud, ki jih je društvo Rozajanski dum začelo in izpeljalo. Bilo pa je preveč osamljeno in prepuščeno, še zlasti v zadnjem obdobju, napadom tistih, ki tudi v javnih ustanovah in inštitucijah v besedah branijo dialekt, v resnici nič ne naredijo zanj, niti ga ne govorijo, le zaničujejo kulturne delavce in podirajo njih delo. Žal je to stara zgodba, ki se znova ponavlja v Reziji, kot v Terskih in Nediških dolinah. Položaj rezijanščine seje v tem času izboljšal? Žal ne, kot je ugotavljal prof. Dapit na sobotnem posvetu na Ravanci. Premalo se govori rezijansko po družinah, premalo otrok ga pozna. Podobno kot po drugih naših dolinah. Slika je zaskrbljujoča, a vprašanje je, kaj pa če bi društva Rozajanski dum ne bi bilo? Zato mu želimo še najmanj trikrat 25 let dela med Rezijani, (jn) Špeter / San Pietro al Natisone občinska sejna dvorana sala consiliare > 6.10.2008 ob / ore 18.30 srečanje / incontro con prof. Boris Pahor Kulturno društvo »Ivan Trinko« Inštitut za slovensko kulturo Srebrna kaplja priporočamo rezervacijo / è consigliata la prenotazione: tel. 0432.731386 y V Čedadu odprli razstavo o Primožu Trubarju Med otvoritvijo razstave v čedajskem Centro civico V čedajskem Centro civico so v četrtek, 25. septembra slovesno odprli potujočo razstavo z naslovom Primož Trubar - veliki neznani Evropejec, kije posvečena 500-letnici rojstva utemeljitelja slovenske knjižne besede. Razstava, ki jo prirejajo Kulturno društvo Ivan Trinko, SKGZ, SSO, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Zavod Parnas ter Javni zavod Trubarjevi kraji, bo odprta do petka, 10. oktobra. beri na strani 3 Bogat program v Reziji za 25.letnico društva Rozajanski dum Dragocenih petindvajset let gruppo rolkloristico '/al Resia Kulturno društvo Rozajanski dum je prejšnji teden z bogatim programom in v sodelovanju z albansko in grško manjšino iz južne Italije ter nemške in furlanske skupnosti v Furlaniji Julijski krajini praznovalo svojo 25. letnico. Poseben pomen je pobudi pripisala sama Dežela FJK, ki je bila soorganizatorka manifestacije, v njenem imenu pa sta na sobotnem posvetu pozdravila deželna svetovalca, oba iz vrst opozicije, Igor Gabrovec in Sandro Della Mea. V imenu občine Rezija je pozdravila odbornica za kulturo Cristina Buttolo, pobudo je pohvalil predsednik gorske skupnosti Ivo Del Negro, medtem ko sta izrazila tudi priznanje rezijanskemu društvu za dragoceno opravljeno delo, tako njegovi predsednici Luigii Negro kot vesem članom, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Stoka. Bližino in podporo društvu in njegovim prizadevanjem za ohranitev rezijanskega govora in kulture so izrazili tudi predsednik ZSKD Marino Maršič, podpredsednik Inštituta za slovensko kulturo Rudi Bar-taloth ter načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar. beri na strani 6 in 7 Špeter, občinska dvorana _ S. Pietro, sala consiliare petek _ venerdì 10.10 ob _ alle 18.30 informativno srečanje _ incontro informativo Slovenci Videnške pokrajine: razlogi za zaščito (Izvajanje zakonov 482/99, 38/01 in 26/07) Sloveni della provincia di Udine: perchè la tutela (Applicazione delle leggi 482/99, 38/01 e 26/07) Relazione/Poročilo: Bojan BREZIGAR, Predsednik institucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine _ Presidente del Comitato paritetico istituzionale per i problemi della minoranza slovena Slovenska kultiirno-gospodarska zveza - Svet slovenskih organizacij Špeter, mladi raziskujejo mlade V Dvojezični šoli na pobudo Slorija in pod mentorstvom Norine Bogateč V okviru Tedna raziskovanja, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut priredil od 22. do 26. septembra, so se na dvojezični nižji srednji šoli v Špetru odvijale raziskovalne delavnice, namenjene učencem drugega razreda nižje srednje šole. Lansko leto je Inštitut podobno pobudo izpeljal na družboslovnem liceju S. Gregorčiča v Gorici, leto prej pa na družboslovnem liceju A.M.Slomška v Trstu. beti. na strani 5 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Skupina špetrskih nižješolcev, ki so bili protagonisti raziskovalnega projekta Trubar, un esempio attuale Pubblichiamo l’intervento del professor Guglielmo Cerno, presidente della Biblioteca nazionale slovena e degli studi di Trieste, all’inaugurazione della mostra su Primož Trubar a Cividale. Dopo 500 dalla sua nascita la Benecia ricorda Primož Trubar, nato nel 1508 a Rašica, nella Carniola inferiore. Fu sacerdote, predicatore che stampò i primi libri in lingua slovena. In tempi spogliati di voce interpretò la religione come fatto liberatore. Non tradì la lingua della sua terra, affermò l’idea di sé e la preghiera slovena intonata per gli Sloveni come opera di Dio, come trave portante che libera il messaggio, che disincaglia la parola della madre che è in casa. Diede il nome al popolo sloveno. Spartì il vivere vivo degli Sloveni come conforto con la lettura che fa luce ai pensieri. Studiò a Fiume, a Salisburgo, a Trieste invitato dal vescovo Pietro Bonomo. Cantò nella cattedrale di San Giusto. Predicò della sorgente di Dio a Gorizia in sloveno, italiano e tedesco. Ordinato sacerdote e nominato canonico nel duomo di Lubiana, propose il canto di preghiera per la comunità nella lingua del popolo. Fu allontanato, confinato, si salvò con la fuga- Pensando alla patria lontana compilò e stampò nel 1550 il Catechismo come breve inse-gnamento grazie al quale oggi l’uomo può arrivare al paradiso, ed un abbecedario dedicato da amico a tutti gli Sloveni. Questi due volumetti sono i piimi libri stampati in lingua slovena. Con successive pubblicazioni di vangeli e testi di fede cercò di risolvere il problema della lingua unitaria. Destò pure l’idea dell’unitarietà politica ed istituzionale, della parità linguistica. Portò la Slovenia nella coscienza della storia d’Europa. Guglielmo Cerno segue a pagina 3 Četrtek, 2. oktobra 2008 2 Il Presidente della Giunta regionale Tondo riceve gli allievi del Corso Origini Filo diretto tra il sistema produttivo del FVG ed i corregionali all’estero Il servizio funziona Ecco una bella notizia relativa alla distribuzione della posta nei nostri paesi di montagna e che ci riguarda da vicino. Nei Comuni delle Valli del Torre, dopo un preciso ed incisivo intervento di protesta di un cittadino, rivolto al responsabile di zona delle Poste, Nicola Cai-nazzo, dal mese di luglio i settimanali La vita cattolica e Novi Matajur ed il quindicinale Dom arrivano nelle case nei tempi regolari. Con l’augurio che questa situazione di normalità permanga nel tempo, ringraziamo l’abbonato che si è preso così a cuore la vicenda rivendicando un proprio diritto, denunciando un disservizio inspiegabile e dando il giusto valore al nostro lavoro che a causa dei ritardi nella consegna veniva troppo spesso vanificato. Nel ringraziarlo, esprimiamo l’auspido che anche altri abbonati di altre zone dove il servizio postale non funzioni a dovere seguano il suo esempio. Maturare la necessaria e-sperienza, creare i contatti con la realtà economica locale e poi tornare nei rispettivi Paesi d'oltreoceano per contribuire a rafforzare il filo diretto operativo tra le generazioni di corregionali all'estero ed il sistema produttivo del Friuli Venezia Giulia. E' questo il compito che il presidente della Regione, Renzo Tondo, ha assegnato ai 16 allievi del Corso Origini che, terminata la fase di apprendimento in aula al Mib School of Management di Trieste, dai prossimi giorni saranno protagonisti attivi in alcune aziende del territorio, in particolare Snaidero, Illy, Syac, Personal Project, Villa Russiz, Savio, Tonon, Co-lombin, Lima, Consorzio Vini Collio, Pecorini e Calliga-ris, oltre a Promotrieste ed allo stesso Mib. Due mesi di stage "sul campo", infatti, faranno seguito ai sessanta giorni già trascorsi sui libri nella scuola internazionale d'economia del capoluogo giuliano. Accogliendoli in Consiglio regionale, dove, accompagnati dal direttore scientifico Vladimir Nanut, dal consigliere delegato Claudio Sam-bri e dal coordinatore Stefano Pilotto, hanno anche as- sistito per qualche minuto ai lavori dell'Assemblea legislativa, il governatore ha rivolto a tutti loro, "figli, nipoti e bisnipoti di emigranti provenienti da Argentina, Brasile, Canada, Stati Uniti e Sud Africa" un sentito apprezzamento per il ruolo di cerniera con la propria terra d'origine che stanno ricoprendo con volontà e determinazione, generazione dopo generazione, le comunità di corregionali sparse nel mondo. Ricordando il meeting mondiale che l'anno prossimo richiamerà a Villa Manin tutti gli imprenditori italiani all'estero, Tondo ha spiegato "alle generazioni che vivono l’oggi con la prospettiva di costruire il domani" il nuovo ruolo del Friuli Venezia Giulia in Europa, "non più regione di frontiera ma cuore del nuovo continente e passaggio obbligato verso i mercati emergenti, aree di interesse verso le quali il sistema regionale indirizza le proprie azioni di internazionalizzazione e innovazione". Zunanji minister Fratóni vabil Pavšiča in Štoko na srečanje Italijanski zunanji minister Franco Frattini je pismeno povabil na srečanje predsednika obeh krovnih organizacij, Rudija Pavšiča (Skgz) in Draga Štoko (Sso), da bi poglobili vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost, sodelovanje med Slovenijo in Italijo ter skupne pobude, ki utrjujejo evropsko integracijo. V dopisu, ki sta ga predsednika Sso in Skgz prejela se italijanski zunanji minister zahvaljuje za vsebino pisma in izrečene misli o skupni pripadnosti Evropski uniji ter načelom miroljubnega sožitja, miru in sodelovanja. Predsednika krovnih organizacij bosta v naslednjih dneh stopila v stik z zunanjim ministrstvom, da bi se v Rimu čimprej srečala z zunanjim ministrom Francom Frattinijem. Pismo iz Rim Stojan Spetič Na robu moje rojstne Ratinare, tik na meji tržaške z dolinsko občino, že stoletja stoji kamnito znamenje s podobo Sv. Jožefa, patrona sosednjih Ri-cmanj, Marije in malega Jezusa na begu v Egipt pred Herodovimi morilci. Ker so področje spremenili v avtocestno vozlišče, so pil najprej odstranili, nato pa obnovljenega vrnili na svoje mesto s svečanostjo, ki je ni zmotila niti nepričakovana protislovenska neotesanost tržaškega župana. Beg v Egipt je papež Pij XII izbral kot motiv, ki simbolizira stisko beguncev in vseh, ki morajo s trebuhom za kruhom. Nenadoma mi je prišlo na misel vprašanje, kako bi sveto družino spre- jeli danes, recimo v Italiji. V faraonovem Egiptu so namreč mirno preživeli nekaj let, dokler se razmere v Palestini niso spremenile. V Italiji nimamo faraona, pač pa Berlusconija, Maronija in Bossija, ki v vsakem prišleku vidijo nevarnost. Tako bi se sveta družina gotovo znašla v internaciji, nekje med Lampeduso in Gradiščem pri Soči, za bodečo žico in visokimi zidovi, brez pravice do dela in stanovanja. A ne gre samo za taborišča in stotine utopljenih brodolomcev v Sredozemlju. Romskim otrokom še vedno jemljejo prstne odtise s pomočjo Rdečega križa, da bi se ne bali. V Rimu je župan Alemanno odredil nadaljnjo prepoved Romom, da bi se vrnili v barakarska naselja, ki jih je začel rušiti že njegov predhodnik. Kako pravimo takim dejanjem, če ne rasizem? Kako naj sploh ocenimo dogajanje, ki gre mimo nas in javnih občil, čeprav bi se morali ob njem zdrzniti? V Kampaniji je kamora postrelila pol ducata črncev, pa so časopisi pisali, da so najbrž razpečevali mamila. Ne vem, če je to res, vem pa, da se razpečevanje mamil kaznuje z zaporom, ne s smrtjo. Pri Neaplju so iz neke četrti pregnali iz stanovanj sto afriških priseljencev, češ da so krivi, ker jim občina ni obnovila ulice. V Milanu sta barist in njegov sin z jeklenim drogom ubila afriškega mladeniča, italijanskega državljana, ker sta bila prepričana, da je ukradel nekaj piškotov. Ko sta ga ubijala, sta kričala, naj umre umazani črnec... Potem so vsi ponavljali, da ni šlo za rasizem. Gorje, ko zla več ne vidimo in prepoznamo. V Avstriji je mladina volila za neonaciste. Kaj bo pri nas, prihodnjo pomlad, ko bomo obnavljali evropski parlament in občinske uprave? Stvarnosti moramo pogledati v oči in se z njo spoprijeti. Če ne, bo prepozno. Ocene po obratu na oblasti v Sloveniji Kako je potekala volilna kampanja v Sloveniji, zakaj se je zgodil obrat na oblasti, kako zdaj naprej? Letošnje državnozborske volitve so pokazale modrost množice: mnogi so volili za SD in za SDS s kepo v želodcu. A ker so vedeli, da je to edini način, na katerega lahko ali zamenjajo ali ohranijo vlado, so to storili. Polarizacija, do katere je tako prišlo, ni bila ideološka, temveč strateška. Na desni strani političnega prostora je delovala kot cu-nami: odpihnilo je NSi, SLS zdesetkalo. Na levi je LDS žrtvovala volivce za zmago SD, Zares je ostala manjša, kakor so njeni snovalci upali, da bo. Ključna naloga nove vladne koalicije in SD kot vodilne v njej je, da politično življenje odpre družbi. Vprašanje, h kateremu se mora vrniti, je, kakšno družbo si želimo, kaj je za nas dobra družba? Mnogi bodo rekli, da moderne demokracije določa oblika in da vsebina zato ni pomembna. Ne bo držalo. Oblika je v političnem življenju pravne države zelo pomembna, vendar je brez vsebine prazna vreča; prazne vreče pa ne stojijo in se sesujejo. Takšno je mnenje Dejana Veščiča s fakultete za družbene vede v Ljubljani. Potem ko je na začetku mandata Janševe vlade kazalo, da bo SDS zanesljivo zmagala tudi na naslednjih volitvah, in kot se je pred letom dni zdelo, da bo zanesljiva zmagovalka Pahorjeva SD, se je situacija v zadnjem obdobju precej izravnala. Predsednik vlade in naj večje vladne stranke ni skrival razočaranja nad neuspehom in zelo verjetnim odhodom v opozicijo. Očitno so rezultati anket teden dni prej kar nekoliko »uspavali« to stranko, saj so bili njeni nasprotniki na t. i. levici bistveno bolj aktivni pri mobilizaciji volivcev. Vendar tudi prvak stranke, ki je verjetno relativna zmagovalka volitev, ni deloval evforično, ampak, nasprotno, kakor da bi izražal zaskrbljenost nad novonastalo situacijo, v kateri bo moral prevzeti odgovornost za sestavo nove vladajoče koalicije. V primerjavi s kampanjo leta 2004 je opaziti določeno regresijo, saj je bilo tedaj več soočanja razvojnih vizij. Janševa opcija je denimo tedaj napovedovala usmeritev v deregulacijo gospodarstva in družbe, zato jo je tedanji premier Rop obtožil, da želi uvajati »neokonservativne eksperimente«. Omeniti pa je treba pozitiven trend, ki se je začel že na predzadnjih volitvah, in sicer upadanje t. i. kulturnega boja v smislu ideoloških delitev in prerekanj, predvsem glede odnosa do polpretekle zgodovine, ugotavlja Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Desnosredinska vlada pod vodstvom Janševe SDS je zadnja štiri leta prakticirala tip oblasti, katerega ključni elementi so bili avtoritarnost (samovoljna izvršna oblast), bonapartizem (z vladajočo stranko perforirana državna uprava, ekonomija in institucije civilne družbe), dirigirana demokracija (nespoštovanje ločnice med civilno družbo in državo, marginalizacija kritične misli), partitokracija (uveljavljanje interesa vladajoče strankarske elite) in ma-kiavelizem (cilj opravičuje sredstvo). Slovenija je pod takšno vladavino ostala globoko v tranziciji: Janšev mandat pomeni neposredno nadaljevanje arogantne, korpo-rativistične in gradualisti-čne politike stare LDS pod drugim akterjem, imenom in voditeljem brez domišljenega političnega ter konsistentnega ekonomskega programma. Tako razmišlja Milan Balažič s fakultete za družbene vede v Ljubljani, (r.p.) Sempre di più i sindaci in Parlamento Desus, i più adatti Sondaggio post-elezioni del quotidiano Deio in Slovenia. Secondo la maggioranza, il 62,4% degli interpellati, il risultato era previsto, mentre ha colto di sorpresa il 30,5% del campione (per la maggior parte, 68%, si è trattato di elettori democratici). Interessante anche il giudizio sull’alternanza di governo, per il 60,6% è positivo che ci sia stato un cambio di guardia. Quali sono invece le attese? Per il 43,5% degli interpellati, la situazione migliorerà, per il 33,7% rimarrà invariata e per il 15,8% peggiorerà. Poiché il “terzetto” di cen- tro sinistra (SD, Zares e LDS) non è autosufficiente per formare il governo, quale forza politica sarebbe la più adatta ad entrare nella coalizione di governo? A parere della maggioranza del campione, il più adatto sarebbe Desus, il partito dei pensionati (42,1%), molto distanziato è il partito popolare - SLS (11,8%) da solo o insieme al partito dei giovani - SMS con cui si è presentato alle elezioni (12,7%). Su due sedie Tre sindaci in più nel par- lamento sloveno rispetto a 4 anni fa. E si riapre la questione della loro incompatibilità che per la verità era già stata sollevata in passato ma senza sortire alcun effetto. Nella scorsa legislatura erano 18 i sindaci deputati, attualmente sono 21: SD -socialdemocratici 7 (tra questi il sindaco di Nova Gorica Mirko Brulc), SDS - democratici 5 (confermato anche il sindaco di Bovec Danijel Krivec), Desus 3, LDS e SLS+SMS 2, Zares e SNS 1. Nuova legge per la TV Una delle misure su cui c’è perfetta sintonia tra i tre partiti di centro sinistra, che costituiranno il nucleo del futuro governo, è la modifica della legge sulla Tv pubblica slovena. Il sistema attuale di nomine e di controllo consentono il massimo influsso della politica, ha affermato Jože Školč. La politica di gestione e di controllo della Tv pubblica deve essere sottratta alle forze politiche, sostengono i leader di SD, Zares e LDS che manifestano inoltre la volontà di avviare un ampio dibattito pubblico coinvolgendo anche gli esperti del settore dei media e dell’informazione. Cittadinanza russa Il generale Veljko Kadije-vič, 83 anni, generale dell’Esercito popolare jugoslavo (JLA) ed ultimo ministro della difesa della Jugoslavia, è diventato nelle settimane scorse cittadino della Federazione russa. Kadijevič si era rifugiato in Russia nel 2001, dopo aver ricevuto nella propria abitazione di Belgrado l’ordine di comparire in qualità di testimone al Tribunale internazione de L’Aja. Un mandato di cattura nei suoi confronti era stato spiccato dalla Croazia perchè come ministro della difesa fu responsabile della battaglia di Vukovar e dell’attacco di Dubrovnik. Ma ciò che il vecchio generale teme è il tribunale de L’Aja. Dal 2005 Kadijevič ha avuto lo status di profugo e le autorità russe si erano sempre opposte alle richieste di estradizione della Croazia, per insufficienza di prove era la motivazione. Ora è a tutti gli effetti cittadino russo. Kultura Spregovoriti o Trubarju je kakor govoriti o nas samih v V četrtek, 25. septembra v Čedadu odprli razstavo “Vogliono toglierci la capacità di contare” dalla prima pagina Ma il potere volle ossequio; ordmò di confiscare i libri e di bruciarli. S’impegnò ad annullare l’ascolto di quella voce. Fu mia storia scarruffata, una storia che si agita ancora nella Benecia, che ripiglia il volo pure oggi nelle Valli di Resia, del Torre, del Natisone e del Fella. Nella storia si aizza contro la lingua slovena - tatuata come “sacrilega”per difendere V“italianità” che non è in pericolo. Gli intolleranti sbilanciano la realtà, sostengono l’ignoranza, cercano l’asfissia e la morienza dei dialetti sloveni e della lingua della casa slovena. Agitano un conflitto linguistico che si protrae da oltre un secolo “onde sia tolta ogni traccia di derivazione straniera agli abitanti”. Vogliono togliere la capacità di contare e cercano di far sparire “come macchie linguistiche” la cultura ereditata, poiché per anni la gente ha taciuto e bevuto i sorsi amari dell’iìitolleranza. Questi furiosi politici come oltre cent’anni fa Morpurgo, Fracassetti ed altri riprendono a vociare perché la lingua della Sla-via “sia un dialetto rustico locale non lingua scritta, la quale miri a costituire un vincolo nuovo fra genti disperse”. In tal modo è salvo il tricolore “fra queste genti - dedite al lavoro e resistenti alle fatiche - che hanno tanta spontanea facilità a parlare le lingue”. Dalla notte, dal sottoterra riportano alla luce Quintino Sella che nel 1866 dichiarava ed additava: “Il Friuli è per l’Italia una sentinella avanzata che bisogna subito munire di un fortino che sia armato di armi a lunghissima portata come sono le cattedre e gli utili insegnamenti”. Con queste bandiere gli sradicati sradicano con lo stesso fervore come negli anni Cinquanta, quando nell’ultimo borgo disertato sostituivano negli asili le madri naturali con madri stipendiate per abbacinare al culto della Patria, per esiliare le parole slovene che fiorivano nella madre nativa. Da smemorati fanno erompere proposte che hanno la morte dentro. Propongono la tutela del resiano, del ponasciano (po našem), del natisoniano, perché sanno che qui la lingua muore. Negano l’avvenire, defraudano la dignità della gente che ancora usa lo sloveno per disperdere un tesoro che va donato a tutti con gratuità. Sollevano ostracismi ben conoscendo la Slavia, carica di ferite della storia. Limitano i tempi d’Europa. Sono faccendieri della politica che affermano le loro furiose ideologie! Da anni feriscono i paesi sloveni dal Fella al Natisone. Fanno emigrare coloro che cantano canzoni d’avvenire sul caldo delle porte di casa. Emarginano la voce slovena che paila. Non vogliono uguali, ma inferiori. Ma la divisa e le corone ai monumenti non portano la libertà. Nel 1873 Graziadio Isaia Ascoli scriveva che la condizione dei ragazzi bilingui è “una condizione privilegiata nell’ordine dell’intelligenza. Favorisce una larga formazione intellettuale, orientata verso un ideale di fraternità”. Voi potenti, che non abitate la nostra terra, che avete preso i nostri voti, ritirate la quaresima delle vostre proposte di legge, restituiteci il vivere, lasciate che i cori sloveni cantino. Da queste parti nessuno vi negherà un bicchiere, se ascolterete le parole che non vorrete ascoltare. La vita non è mai contro la vita degli altri. Siate la speranza del domani. Guglielmo Cerno s prve strani V svojem pozdravu je predsednik društva Ivan Trinko Miha Obit poudaril, daje predstavitev Trubarjevega dela in življenja v Čedadu za Benečane izredno pomembna, še posebej v trenutku, ko se na deželni ravni pojavljajo novi temni oblaki nad zaščito slovenskega jezika in kulture. Po pozdravu čedajskega odbornika Maria Pace v imenu Občine je spregovoril predsednik Narodne in študijske knjižnice Viljem Cer-no. “Kakor Trubar, kije izdal leta 1550 Katekizem in Abe-cedarij, tako v Benečiji - je med drugim povedal - se zaklepamo domačinstva, zaje- mamo iz ljudstva jezik, ki je naš vsakdanji kruh, se učimo pisati in brati, obujamo in prebujamo, se trudimo “stati in obstati”, ne več prekrščeni ampak združeni z brati, s katerimi nas veže isti jezik, podobne šege in navade. Zavedamo se, da je jezik pot iz molka v govor, je vaja sožitja s sosedi. In danes spregovoriti o Trubarju je kakor go- voriti o nas samih, kako obstati, se učiti s knjigami in z živo slovensko besedo.” V nadaljevanju je Černo spregovoril tudi o težavah in napadih na slovenstvo teh krajev, kjer skušajo na vse načine izpodriniti slovenščino in razlagati, da v Benečiji, Reziji, Kanalski dolini ni Slovencev, da živi tod ljudstvo, ki govori italijanska narečja: nadiško, tersko, režij ansko in trbiško. Na koncu je predstavnica zavoda Parnas iz Trubarjevega rojstnega kraja Rašice na Dolenjskem Metka Starič predstavila razstavo. “Posvečena je širjenju zavesti - je rekla - da vse Slovence, znotraj in zunaj matične domovine, še danes veže beseda Primoža Trubarja.” prof. Marta Ivašič: Špeter / San Pietro al Natisone _ Slovenski kulturni center >2.10.2008 ob/ore 18.00 konferenca / conferenza TRUBAR MED NAMI TRUBAR E NOI Primož Trubar v Trstu Primož Trubar a Trieste Te dan je vsega veselja: Stara božična pesem iz Benečije Un antico canto natalizio della Benecia Kulturno društvo Ivan Trinko 1 Dolgo potovanje razstave o Veliki vojni Kobariški muzej je letos v okviru kulturnega programa, kije spremljal predsedovanje EU, predstavil razstavo “Velika vojna v Krnskem pogorju” v nekaterih evropskih prestolnicah in mestih. Poleg pripovedi o bojevanju v gorah so tokrat predstavili nekdanje bojišče na celotni soški fronti in potek dogodkov v 29 mesecih bojevanja. Na drugem sklopu panojev so predstavili poslednjo soško bitko, avstro-ogrsko - nemško protiofenzivo na koncu oktobra in v začetku novembra 1917, s katero so se po zlomu italijanske obrambe pri Kobaridu končali boji ob Soči. Takšna dopolnitev je prispevala k bolj nazorni geografski umestitvi nekdanjega bojišča in, ne nazadnje, celo prepoznavnosti Slovenije (razgled s slovenskih gora na Tržaški zaliv in proti Benetkam). Podobno velja za prikaz poteka dogodkov v Krnskem pogorju v širšem okviru dogajanja na soški fronti. Prvo razstavo 9. januarja v Cankarjevem domuje odprl minister za obrambo, dr. Karel Erjavec. Nato je razstava gostovala v galeriji Obrambnega ministrstva Republike Hrvaške v Zagrebu (23. januar). 21. in 2. februarja je bila postavljena na Brdu pri Kranju med neformalnim srečanjem ministrov za obrambo EU. Zanimanje udeležencev V četrtek, 2. oktobra ob 19 uri bojo v prostorih Fundacije "Poti miru v Posočju" v Kobaridu odprli razstavo “Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni -Fotodnevnik Petra Nagliča”. L srečanja je preseglo pričakovanja. Naslednjo postavitev (9. marca) je bila v imenitnih razstavnih prostorih dunajskega voj aškozgodo vinskega muzeja, Arsenala. Tudi v tem primeru je bil odziv javnosti izjemno dober in je presenetil gostitelje razstave, kar je bilo opaziti že na otvoritveni slovesnosti. V drugi polovici meseca marca so razstavo postavili v mestni hiši v Jepru v Belgiji, ob boku veliki katedrali, v kateri se nahaja razstava o bojih na flandrijskih poljih. Razstava aprila se je preselila v Rim v Vojaškozgodo-vinski muzej Vittoriano - Altare della Patria (Oltar domovine), kar je pomenilo posebno čast in tudi odgovornost. Postavljena je bila dva meseca z dnevnim obiskom od 700 do 1000 obiskovalcev. Na željo gostiteljev in zaradi velikega zanimanja se je Kobariški Muzej odločil, da po zaključku razstave v Rimu pripravlja novo, posebno postavitev in jo opremimo še z napisi in besedili v tretjem, angleškem jeziku. Razstava v Rimu je bila vsebinsko dopolnjena z informacijo o “Poti miru v Zgornjem Posočju” in o urejenih muzejih na prostem ter sodelovanju pripadnikov Slovenske vojske in Italijanske vojske na skupnih vajah. Po Rimu je sledilo prizorišče predaje štafete v predsedovanju EU, Pariz in ponovno prvorazredno razstavišče - L'Hotel des Invalides. Osrednji vojaško-zgodovin-ski muzej Francije je izjemno obiskan, ne nazadnje zato, ker je v templju pod zlato kupolo pokopan Napoleon. V Parizu je razstava gostovala celo poletje od 30. junija do 5. septembra. Zadnja postaja na poti je bila postavitev v Royal Hospital Chelsea v Londonu. V ustanovi, ki ni v ničemer primerljiva s katerokoli v Sloveniji, je šlo predvsem za dogodek ob odpiranju razstave in promocijo Slovenije. Razstava je bila na ogled le štiri dni zaradi astronomskih cen najema galerije, in sicer od 7. do 11. septembra. Društvo Kobiua glava Piejmo usi kupe Cantiamo tutti insieme Na Solarjah_Solarjie di Drenchia - Dreka Rifugio, ob_alle 20.00 1 - PetakVenerdi 10. otuberja_ottobre '08 2 - Petak_Venerdi 17. otuberja_ ottobre '08 Na koncu palačinke Aktualno Avstrija, vsak tretji volilec za skrajno desnico Italijanski in ostali evropski mediji so dali nemajhen poudarek volilnim izidom za obnovo 183 poslanskih mest v avstrijskem parlamentu. Novica je bila seveda ta, da seje izrazito okrepila avstrijska desnica, ki je dosegla enega svojih najboljših povojnih rezultatov. Podatek je zanimiv in pomemben tudi za nas, ker dežela FJK meji z Avstrijo, na sosednjem Koroškem pa živi slovenska manjšina. Motiv iz Celovca Volitve v Avstriji so bile predčasne, saj so tam volili komaj pred dvema letoma. Nesoglasja, spori in škandali pa so zlomili koalicijo med socialdemokrati (SPO) in Ljudsko stranko (OVP), ki sta v parlamentu šteli skoraj 70 odstotkov glasov. Ob tem nenavadnem dejstvu je potrebno omeniti, da so v Avstriji prvič dali volilno pravico mladim, ki so dopolnili 16 let starosti. Mladost pa ne pomeni avtomatično novosti. Če povzamemo rezultate, je avstrijska Socialdemokratska stranka prejela nekaj manj kot 30 odstotkov glasov, kar je malo. Skoraj deset odstotkov glasov pa je izgubila Ljudska stranka, kije komaj prekoračila prag 25 odstotkov. Nazadovali so Zeleni, ki so sedaj peta stranka z manj kot 10 odstotki glasov. Izpadli so liberalci, kjer je kandidiral tudi Slovenec Rudi Vouk. Ko bi Liberalni forum presegel štiriodstotni prag, bi bil Vouk gotovo izvoljen, saj je bil šesti na vsedržavni listi. Doslej je v avstrijskem parlamentu sedel samo en sam Slovenec in sicer Karel Smolle (1999). Populistična in skrajna desnica pa je skupaj zbrala 30 odstotkov glasov, kar je zgodovinski rezultat. Svobodnjaška stranka (FPO) skrajnega desničarja Karla - Heinza Stracheja je zbrala 18 odstotkov, Haiderje- vo Zavezništvo za prihodnost (BZO) pa je prejelo preko 11 odstotkov glasov. Koroški glavar Jorg Haider je torej znova v središču avstrijske politične arene. Leta 2006 je zbral nekaj več kot 4 odstotke glasov, sedaj jih ima preko 11, kar je za našega starega znanca velik uspeh. Tega rezultata se prav gotovo ne veselijo Slovenci v Avstriji. Socialdemokrati in Ljudska stranka so verjetno obsojeni na ponovno koalicijo. Morda bodo vanjo povabili Zelene. Najverjetneje je dvostrankarsko zavezništvo. Nihče pa ne bo mogel mimo dejstva, da je vsak tretji Avstrijec volil za skrajno desnico. Kako je s Haiderjem Slovenci dobro vemo. Vseskozi je oviral pravice manjšine. Njegove domislice v zvezi z dvojezičnimi tablami, ko je nemškim napisom dodajal mini slovenske tablice, so bile potegavščine na račun Slovencev, sodnih oblasti in same ustave. Haider pa ni nikoli popustil. Zanj je pro-timanjšinski boj močno volilno orožje, ki so ga okrepili še novi priseljenci. Skratka, tudi v Avstriji je sredi slabe ekonomske konjunkture zmagala jeza nad tujci. Zal so med njimi Slovenci, čeprav so v daljnih časih na Gosposvetskem polju ustoličevali svoje prve kneze in imeli kralja Sama... (ma) Ko je sosed vrag... Amerika pogojuje svet v dobrem in slabem. Je vsestransko najmočnejša svetovna država in vsak njen korak odmeva globalno. Do-voljšen je dokaz sedanje sistemske finančne krize. Zlo, ki se je skotilo v ZDA, je ugriznilo vse finančne trge in vsa gospodarstva. Amerika pa ima obenem nenavadno moč reagiranja in (avto)regeneracije. Ni na-primer nepomembno, da po težki in mučni zgodovinski preteklosti lahko danes temnopolti mož kandidira za predsednika Amerike in to z veliko možnostjo izvolitve. Kot omenjeno, bi lahko pisali debele knjige o tem, kaj se je dogajalo s črnci, ki so jih vozili iz Afrike v Ameriko, da so kot sužnji delali na poljih. Očitno pa je imela boleča zgodovina svoj razvoj in jutri je povsem možno, da se bo predsednik ZDA pisal Obama. Evropa je starejša celina, ima globlje kulturne korenine, se pa težje prilagaja stvarnosti. V ZDA so včerajšnje manjšine protagonistke političnega, gospo- darskega in kulturnega življenja države, ki ohranja še vedno svojo trdnost in svojo zastavo. Tako imajo ogromen vpliv, ob temnopoltih, špansko govoreči državljani, Azijci in drugi. Izidi volitev so odvisni tudi od njihovega razpoloženja in volje. Evropa je po svoje manj kruta, bolj prizanesljiva do človeka in manj ostra v reševanju problemov. Mnoge njene države pa pogojujejo problemi, ki jih znajo ZDA tako ali drugače “metaboli-zirati”. Pred sabo imam tablice z volilnimi izidi v Avstriji. V državi so prvič volili šestnajstletniki. Glede na podatke so volili konservativno. Kot dragi bralci veste, je v Avstriji žela velik uspeh desnica. Koroški glavar Haider je s svojo stranko Bzo več kot podvojil glasove in dosegel 11,9 odstotkov glasov. Druga populistična skrajno desna stranka je dosegla 18 odstotkov glasov. Kot ostale evropske države tudi Avstrija doživlja negativno gospodarsko konjunkturo. Številni državljani pa Politično ozračje ni naklonjeno manjšini Deželni vodstvi SKGZ in SSO izražata zaskrbljenost nad zdajšnjim odnosom rimskih in deželnih inštitucij do slovenske narodnostne skupnosti. Vse bolj se uveljavlja občutek, da se vračamo v stanje, kot je bilo v prejšnjem petletnem desnosredinskem vladanju, ko so bile problematike, vezane predvsem na izvajanje zaščitnega zakona, povsem zamrznjene. O tem je tekla beseda na srečanju tajništev krovnih organizacij, kije potekalo na sedežu SSO v Gorici in sta ga vodila predsednika Drago Stoka in Rudi Pavšič. Prisotnih v bistvu ne zaskrblja le možnost finančnih restriktivnih ukrepov, ki ne bi bili bilančno opravičljivi, saj je večina postavk za slovensko manjšino ostala nespremenjena petnajst let, temveč tudi dogajanja, ki smo jim priča v videmski pokrajini in niso prav nič vzpodbudna. Tu se je namreč pričela obširna kampanja, ki bi rada zreducirala tamkajšnje Slovence na pripadnike nekega nedefiniranega slovanskega naroda. Pričelo se je v Reziji in se nadaljevalo v Terskih in Nadiških dolinah, kjer naj bi ljudje govorili neko svojevrstno govorico "po našim". Negaciji jezikovne pripadnosti logično sledijo zahteve po reviziji zaščitnih norm, ki so napisane v korist Slovencev. Vodstvi krovnih organizacij bosta sprožili vrsto političnih srečanj, tako na deželni kot na državni ravni, da bi opozorili na nesprejemljivo stanje na Videmskem. Da trenutno politično ozračje ni naklonjeno naši skupnosti, kažejo tudi nekateri drugi dogodki. Med obiskom v Trstu je italijanski zunanji minister Franco Frattini “obšel” slovensko manjšino in kljub obljubam ni sprejel predsednikov krovnih. Stoka in Pavšič še čakata na srečanje s predsed- nikom Dežele Renzom Tondom. Tudi deželni odbornik Roberto Molinaro, ki je zadolžen za kulturne in manjšinske problematike, se ni še srečal s predstavniki krovnih in niti sklical pristojne deželne komisije. Manjšina obenem pričakuje, da bo deželni guverner vendarle podpisal dekret, ki ga predvideva zaščitni zakon in katerega je že podpisal predsednik države Napolitano. V nadaljevanju seje so predstavniki krovnih organizacij izpostavili nekaj odprtih vprašanj, ki zadevajo manjšinsko organiziranost. Ocenili so stanje v SSG po odstopu predsednika in zaupali predsednikoma skrb, da prispevata k rešitvi nastalega položaja. V zvezi s Slorijem pa so mnenja, daje za našo narodnostno skupnost pomembno, da Inštitut ohrani deželno dimenzijo, kot je bilo dogovorjeno, potem ko so bili zaprti sedeži v Gorici, Čedadu in Ukvah. V kratkem bosta SKGZ in SSO dali pobudo za srečanje za osrednjo Prešernovo proslavo, ki bi bila tokrat lahko namenjena 100-letnici Glasbene matice. Vodstvi krovnih sta tudi mnenja, da bi veljalo organizirati eno samo osrednjo proslavo, ki bi imela deželni značaj. Interrogazione del consigliere Gabrovec alla Giunta regionale “Il lager di Visco diventi museo” No alla speculazione edilizia, sì ad un museo. Il consigliere regionale del PD Igor Gabrovec, attraverso un'interrogazione, sollecita la Giunta regionale ad impedire che l’ex caserma Borgo Piave, proprietà del Comune di Visco ed ex campo di concentramento fascista per più di 3.000 persone (di cui oltre 100 bambini e molte donne) brutalmente rastrellate nei territori oc- cupati dalla Slovenia al Monte-negro tra il 1942 e il 1943, diventi un centro commerciale quando dovrebbe restare luogo del ricordo e della riconciliazione, a perenne memoria e monito per le nuove generazioni. Il lager italiano - fa presente l'esponente della Slovenska skupnost - sorgeva su una superficie di 130mila metri quadrati. Ancora oggi la pianta della caserma, con alcune costruzioni, ricalca la pianta di buona parte del campo di concentramento, il che ha suscitato interesse in molti ambiti museali. Numerose sono le pubblicazioni che parlano di questo campo, le cui vicende sono state oggetto di relazioni a convegni internazionali, nazionali e in vari stati dell'ex Jugoslavia. Glasovi iz tujine potrdili izid volitev V Sloveniji glasovnice iz tujine niso spremenile volilnega rezultata. Okrajne volilne komisije in Državna volilna komisija so namreč v ponedeljek, 29. septembra preštele glasovnice volivcev iz tujine ter glasovnice nekaterih posebnih volišč, in sicer volišč za invalide in volišč volivcev, ki imajo stalno prebivališče v drugem kraju. Vseh glasovnic, ki sojih prišteli znanim izidom, je bilo 13.930. Skupni seštevek je torej potrdil na prvem mestu SD s 30,45 odstotka in 29 poslancev. Na drugem mestu je SDS, kije prejela 29,26 odstotka glasov in bo imela 28 poslancev. Sledijo stranka Zares z devetimi mandati in z 9,37 odstotka in DeSUS s sedmimi mandati in 7,45 odstotka. Nadalje so SNS z 5,40 odstotka, SLS z 5,21 odstotka in LDS s 5,21 odstotka. Vsaka stranka ima po pet poslancev. Izpadli sta Nsi in Lipa, ki nista dosegli volilnega praga. Prvaki strank so v resnici pričakovali glasovnice iz tujine. Razlika med Borutom Pahorjem in Janezom Janšo je bila tako tesna, da bi jo lahko slovenski volivci iz drugih držav spremenili v korist Janše. Bajukova in Peterletova Nsi, ki je v preteklosti imela v tujini precej volivcev, bi se lahko prebila preko praga štirih odstotkov. Dejansko pa je skoraj 14.000 glasov podalo zelo podobno sliko volitev, ki so bile v Sloveniji- Naslednji korak je sedaj uradna proglasitev glasov, nakar bo predsednik države Danilo Turk opravil krog posvetovanj s strankami in poveril mandat za predsednika vlade. Najbolj akreditiran mandatarje seveda volilni zmagovalec Borut Pahor, ki ima naj-stvarnejšo možnost, da oblikuje dovolj trdno vladno večino, (ma) so zanjo našli krivca v priseljencih in tudi v avtohtonih manjšinah. Uspešni Haider, ki je že dejal, da namerava ostati na mestu koroškega deželnega glavarja, je znan zaradi odmevnih akcij proti slovenski manjšini na Koroškem. V bistvu mu manjšina prav pride, da ob vsaki priložnosti vzbudi v nemško govoreči večini stara sovraštva in strahove. Slednje “pomeša”z napadi na nove prišlece in predvolilna propaganda je “skuhana” in uspešna. V tem okviru je jasno, da se koroški Slovenci ne morejo veseliti volilnih izidov. Kakršnokoli vlado bodo sestavili na Dunaju, bodo Slovenci ostali problem, biti večen problem pa je utesnjujoče. Ni dvoma, da se bo slovenska manjšina v Avstriji pod stalnimi pritiski šibila oziroma spreminjala svojo identiteto. Ljudje radi živimo v miru in nočemo biti tarča zgodovine, politike, državnih aparatov itd. Včasih se zdi bolje, da se mime-tiziraš, saj poznaš jezik večine in imaš isto barvo kože. Nasprotniki avtohtonih manjšin to zelo dobro vedo. Narodni jezik, v tem primeru slovenščina, pa lahko postane čisto navadni funkcionalni jezik, ki služi, ko pridejo slovenski kupci iz Slovenije... V Novem Matajurju v vsaki številki pišemo, kako skušajo nekateri predstavniki deželne in videmske desnice deklasirati in degradirati slovenska narečja v neke splošno slovanske ali celo krajevne govorice, ki nimajo kaj opraviti s slovenščino. V videmski pokrajini in v vsej deželi FJK mnogi še danes niso prebavili dejstva, da tu že stoletja živijo Slovenci. Zgodovina je s svojimi spori in zahrbtnimi udarci zapustila rane, ki se selijo iz generacije v generacijo in se v pravih trenutkih razprejo kot brazde v škodo manjšin, v našem primeru ponovno slovenske. Podobne pojave bi našli tudi v drugih evropskih pojavih. To pa v praksi pomeni, da se ljudje, ki še niso prebavili prisotnosti “starih ” sosedov, ki so jim ob boku stoletja, soočajo z novimi prišleci. To so tujci, ki so razpoznavni že po barvi kože in kijih del javnosti, politike in institucij obravnava kot so v Ameriki temnopolte prebivalce. Skratka, stara in omikana Evropa se ne zna iznebiti ksenofobije, rasizma, nacionalizma in podobnih bolezni, ki ponižujejo preveč ljudi in preveč etničnih, rasnih in verskih skupin. V tem poniževanju pa se zdi, kot da bi brez “drugih” živeli v miru, v varnosti in v blagostanju. To je seveda nerealno in skregano z dejstvi, saj so tako stare manjšine kot novi priseljenci v večini primerov del družbe in njenega gospodarstva, če že ne kulture in srčne omike. Ko pa si jezen in nezadovoljen, moraš najti nekoga, na katerega zvrneš svoje frustracije. Spretni politiki pa jih znajo unovčiti v lastno korist in v korist tistih elit, ki se napajajo in prosperirajo s sovraštvi... Špetrski nižješolci izvedli raziskavo v dvojezični šoli Pod mentorstvom Norine Bogateč na pobudo Slorija s prve strani testirali v prvem razredu in Kot primer slednjih naj iz- Cilj teh delavnic je prò- nato nadaljevali anketira- postavimo, da je slovenščina mocija raziskovalne dejav- nje v preostalih štirih razre- všeč 84% anketiranim os- nosti med mlajšo generacijo dih. Anketiranih je bilo 95 novnošolcem in da je pribli- preko konkretne raziskoval- osnovnošolcev od skupnih žno ravno toliko učencev ne izkušnje. 102 vpisanih. odgovorilo, da jim bo slo- Dijaki oz. učenci obliku- Učenci so podatke vpra- venščina rabila v življenju, jejo in izvedejo krajšo razi- šalnikov vstavili v računal- Ob zaključku so »mladi skovalno nalogo pod men- nik in po obdelavi so do- raziskovalci« predstavili o- torstvom raziskovalcev in bljene rezultate prikazali v pravljeno raziskovalno delo profesorjev in tako spozna- ustreznih grafikonih. Temu svojim malim anketirancem, jo potek, metode in tehniko je sledila ustna in pisna ana- ki so jim čestitali s toplim in empiričnega raziskovalnega liza rezultatov. dolgim aplavzom, dela. Letos so raziskovalno skupino sestavljali špetrski nižješolci, ki so pod vodstvom Norine Bogateč izpeljali krajšo anketo med osnovnošolci tamkajšnje dvojezične šole. Najprej so učenci opredelili raziskovalne vsebine na temo Šolsko okolje. Določili so pet vsebin: odnos do dvojezične šole, kakovost odnosov na šoli, zanimanje za slovenski jezik, težave pri slovenščini in domačih nalogah ter preživljanje odmora. Učenci so se nato razdelili v skupine in vsaka je izoblikovala nekaj vprašanj o posamezni temi. Sledila je razprava in dokončno oblikovanje vprašalnika, ki so ga učenci poimenovali Šola in mi. Vprašalnik so »mladi raziskovalci« Giornata europea delle lingue ricordata a S. Pietro “La parola, privilegio dell’essere umano, che ci dona gioia nelTesprimerci ed il piacere di comunicare, ha mille suoni diversi che con buona volontà siamo in gra- do di decodificare appropriandocene. Parole e suoni diversi ec-cheggiano in Europa sommergendola di vivacità armoniosa, vivacità che il Friu- IPSIA Mattioni: aperte le iscrizioni ai corsi di lingua A partire dal 17 settembre si sono riaperte presso ÌTPSIA Mattioni di Cividale e di S. Giovanni al Nati-sone le iscrizioni ai corsi gratuiti CTP-EDA di lingua italiana per stranieri a vari livelli (con preparazione agli esami di Certificazione in lingua italiana dell’Università di Siena), lingua inglese a vari livelli, lingua tedesca ed informatica a vari livelli Le conoscenze acquisite - informa la dirigenza dell’istituto - possono essere finalizzate alla ricerca o al mantenimento del posto di lavoro o ad un eventuale accesso ai livelli superiori di istruzione e della formazione professionale, oppure semplicemente per un percorso di crescita ed aggiornamento culturale personale. I corsi, tenuti da personale abilitato e compieta-mente gratuiti, verranno attivati prevalentemente in fascia oraria pomeridiana, pre-serale e serale, cercando di rispondere il più possibile alle esigenze degli iscritti. Anche quest’anno, poi, l’Ispia attiva il percorso per il conseguimento della licenza media che prevede moduli personalizzati ed il riconoscimento dei crediti formativi individuali. Il corso sarà destinato a persone disoccupate o occupate, dai 16 ai 64 anni, che vogliono ottenere la licenza media e nel contempo acquisire competenze utili nel mondo del lavoro. Potranno essere attivati corsi presso sedi diverse sul territorio del cividalese e delle Valli del Natisone, su richiesta di enti pubblici e privati e di associazioni. Per informazioni ed iscrizioni: CTP “A. Mattioni”, Piazzetta Chiarottini, 7 - Cividale, tel. 0432/731329 dalle 15 alle 19 durante le giornate di lunedì, mercoledì e venerdì; CTP “A. Mattioni”, Via Antica 26 - S. Giovanni al Natisone, tel. 0432/756798, dalle 17 alle 19 durante le giornate di martedì e giovedì. li ben conosce essendo punto d’incontro delle tre grandi culture europee le cui frange nella nostra terra convivono. E’ questa grande ricchezza che rende la nostra Regione “speciale” e a noi cittadini, già assuefatti al confronto con altre lingue e culture, spiana la strada per quell’integrazione necessaria affinchè l’Europa sia veramente l’Europa dei popoli. E’ su questa strada che l’Istituto per la cultura slovena cammina verso il futuro, col prezioso bagaglio linguistico e culturale più che millenario, tramandatoci dai nostri avi, tutelandolo ed arricchendolo, favorendo l’apprendimento dello sloveno, lingua madre dei nostri dialetti. Impara le lingue amandole e lavora con noi per preservare e valorizzare la tua bella eredità!” Con queste parole la presidente dell’Istituto per la cultura slovena, Bruna Dor-bolò, si è rivolta ad alunni e studenti in occasione della Giornata europea delle lingue, proclamata dal Consiglio d’Europa, che ricorre il 26 settembre. Assieme alla dirigente delllstituto comprensivo con insegnamento bilingue sloveno - italiano di S. Pietro, prof. Živa Gruden, ha inoltre consegnato ai ragazzi materiale promozionale ed informativo, messo a disposizione dalla Rappresentanza di Lubiana della Commissione europea. LA SCUOLA DI TUTTI SARA PIÙ POVERA: meno soldi per edifici, arredi, laboratori, sicurezza; meno insegnanti e personale amministrativo, tecnico, ausiliario; meno scuole; meno tempo scuola. LA SCUOLA 01 TUTTI SARÀ PIÙ DEBOLE: un servizio a domanda e non il luogo dove i nostri figli e le nostre figlie crescono, imparano a stare assieme, si formano per avere più opportunità nella vita e nel lavoro. Perciò: - largo ai privati: chi avrà più soldi avrà la scuola migliore - le scuole diventano fondazioni: ognuna, se vuol far qualcosa di nuovo ed interessante, dovrà trovarsi i soldi o far pagare più tasse - ogni dirigente potrà chiamare chi vuole: se gli/le sei simpatico/a lavori, altrimenti no - il titolo di studio non avrà valore legale: sarà un pezzo di carta come gli altri e intanto prolifereranno agenzie private che certificheranno il valore del titolo conseguito. Con una scuola così, i nostri figli e le nostre figlie saranno meglio preparati per andare all'Università o per inserirsi nel mondo del lavoro? NO Saranno aiutati a capire qual è la loro strada ? NO Avranno più conoscenze? NO Verranno “bocciati” di meno? NO Avranno insegnanti più preparati e motivati? NO I provvedimenti per la scuola del terzo ; governo Berlusconi non rispondono alle f necessità di una società e di un merca- | to del lavoro sempre più complessi e I competitivi, in cui bisogna sapere di più e meglio per affrontare le sfide della mondializzazione. Le difficoltà economiche delle nostre famiglie sono sotto gli occhi di tutti. II terzo governo Berlusconi vuole affrontarle tornando indietro. La SCUOLA migliore per pochi ricchi, il DIRITTO UNIVERSALE ALL’ISTRUZIONE garantito dalla COSTITUZIONE, DISTRUTTO! Più istruzione per tutti e per tutte serve a far crescere l'economia di un Paese e a farla uscire dalla crisi. Più istruzione per tutti e per tutte serve a fare dell’Italia un Paese più moderno e civile. IZOBRAŽEVANJE? PREDNOST PREMOŽNIH La formazione è una priorità alla quale intendo dedicare particolare attenzione! Kakšno državno šolo si zamišlja tretja Berlusconijeva vlada? Cenejši za državo in dražje za družine. Kaka dal prime minate? Informati, Discuti, Partecipa, Contattaci. Camera del Lavoro Udinese Bassa friulana v.le G.B.Bassi 36 - tel. 0432 550309 - fax 0432 545970 - udine@flcgil.it 6 novi matajur 71 /r • v • Četrtek, 2. oktobra 2008 SlTlč Starosta grške ■ I Pesem skupnosti Lipa ma Marica in albanska plesalka j a —/e združila v narodni noši _ - ' vse tri manjšine Gruppo Na Ravanci vrsta pobud ob 25-letnici druš tvaRozajanski dum • • V petek so po uvodnem pozdravu predsednice Roza-janskega duma Luigie Negro in pesnice Silvane Paletti, ki je v režijanščini in italijanščini prebrala poezijo, predstavili knjigo Tri doline - tri kulture, ki podrobno predstavlja Rezijo, dolino Sarmento v Bazilikati, kjer živi albanska manjšina (sami svojo jezikovno skupnost imenujejo Arbreš, kar naj bi označevalo italijanske Albance), in dolino Amendolea v Kalabriji, kjer živi grška manjšina. Spregovorili so Luigi Paletti, Mario Cafaro in Tito Squillaci, predstavitev knjige pa je zaključil sam avtor, fotograf Santino Amedeo. Amedeo že več kot 20 let spoznava najrazličnejše jezikovne manjšine in kraje, v katerih živijo in ohranjajo svojo kulturo in običaje, že dolgo časa pa sodeluje tudi z rezijanskim kulturnim društvom, tako da je v Reziji že dvakrat razstavljal svoje fotografije, enkrat pa so njegove fotografije uporabili tudi pri sestavi Rezijanskega koledarja. Avtor je v knjigi zbral tako črno-bele kot barvne fotografije, kot je sam povedal, pa se je za barvne fotografije odločil le takrat, ko barve nudijo dodatne informacije. Za računalniško obdelavo fotografij je poskrbel fotograf iz Tolmeča Giuliano Doriguzzi. Bivši župan Rezije Luigi Paletti, učitelj in občinski svetnik San Costantina Albanese Mario Cufaro ter odgovorni za kulturo in manjšinske jezike v občini Bova Marina Tito Squillaci, ki so tudi sodelovali pri sestavi knjige, saj so napisali spremna besedila o svojih manjšinah, so številnemu občinstvu (prisotna sta bila med drugimi tudi načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar in predsednica združenja Pro Loco Soške doline Mojca Rutar) predstavili svoje doline in manjšine. Paletti je svoje spremno besedilo o Reziji v knjigi razdelil v več tematskih sklopov (zemljepis, zgodovina, ekonomija itd.). Najprej je govoril o zemljepisnih značilnostih Rezije, ki je četrta največja občina v Vidnu, nato pa je podal kratek zgodovinski pregled dogodkov v dolini pod Kaninom od naselitve Rezijanov v 6. stoletju do današnjih dni. Kljub temu, da so bili Rezijani stal- »Tri doline - tri Pri rezijanskem kulturnem društvu Rozajanski dum, ki slavi letos 25-letnico delovanja (ustanovljeno je bilo novembra 1983), so se odločili, da pomemben jubilej obeležijo s pestrim kulturnim sporedom, ki so ga pripravili v sodelovanju z Deželo. Tako so v petek 26. septembra ob evropskem dnevu jezikov v svojem kulturnem domu »Ta Rozajanska Kultiirska Hiša« na Ravanci odprli fotografsko razstavo in predstavili knjigo Tri doline -tri kulture, v soboto so ob svetovnem dnevu turizma priredili zanimiv posvet o povezavi med turizmom in manjšinskimi jeziki, proslavljanje pa se je zaključilo v nedeljo, ko je bilo v planinski koči na Solbici družabno srečanje, na katerem so lahko udeleženci ob živahni glasbi zaplesali in se okrepčali z domačimi dobrotami. no v kontaktu z večinskim prebilvalstvom Furlanije, sta se njihova kultura in jezik ohranila. Režijanščina, kije eno izmed številnih slovenskih narečij, je zdaj za slaviste zelo zanimiva, saj je ohranila določene arhaične jezikovne značilnosti, ki jih v sodobnih slovanskih jezikih ne najdemo več. Rezijo sta prizadeli tudi obe svetovni vojni, kar še posebno velja za prvo, saj je bila prav tu fronta. Ko so Rezijo leta 1917 okupirali Nemci, so se morali domačini izseliti, domov pa so se lahko vrnili šele po vojni. V drugi polovici 20. stoletja se je število prebivalcev Rezije v desetih letih zmanjšalo za kar 60%, med potresom v Furlaniji pa je bilo ogromno hiš uničenih ali poškodovanih (427 uničenih, 502 poškodovani), smrtnih žrtev pa je bilo na srečo le pet. Rezijanov je zdaj na splošno vedno manj, saj marsikdo iz službenih razlogov zapusti domače kraje. Ob koncu lanskega leta je bilo Rezijanov 1175. Paletti je omenil tudi državna zakona 482 in 38, ki ščitita manjšinske jezike oziroma slovensko jezikovno skupnost. Zakona predvidevata tudi učenje rezijanščine v šolah, žal pa se je od leta 2007 otroci učijo samo v ustni obliki tako, da obstaja nevarnost, da se režij anščina v bodoče ne bo ohranila. Bivši župan Rezije je namreč prepričan, da ni dovolj, da domačini svoj materin jezik samo govorijo, morajo ga tudi znati pisati. Luigi Paletti je spregovoril tudi o polemiki o tem, če je režij anščina slovensko narečje ali ne, ki se je v zadnjem času spet razvnela. V :o Amedea [ture« Fotograf Amedeo je bil vezni člen med tremi skupnostmi rodni strokovnjaki in ugotovili, daje režij anščina eno izmed številnih slovenskih narečij, tako da se tega, da so Rezijani pripadniki slovenske manjšine, res ne more več postavljati pod vprašaj. Mario Cufaro je povedal, da se je albanska skupnost Arbreš v Bazilikati naselila v 16. stoletju in tu še vedno ohranja svoj jezik in običaje, medtem ko drugod po Italiji svoje kulture ni ohranila. Pozdrav v rezijanščini predsednice Luigie Negro in pesnice Silvane Paletti (zgoraj) del publike in platnica knjige (spodaj) mm m m i Minoranze linguistiche nell'itinerario di n Circolo Culturale Rcsiano «Rozajanski Dum» _________________Rfjia/Rez/ia - Udine_______________ Reziji so s tem v zvezi tudi ta 1980, drugo pa leta 1991) priredili dve srečanji (eno le- ki so se ju udeležili medna- Skupnost Arbreš živi v Bazilikati v dveh mestih, to je v San Costantinu Albanese in v San Paolu Albanese. 70% članov še vedno govori svoj materni jezik, ostali pa ga razumejo. Po zaslugi državnega zakona 482 so lahko učenje albanščine uvedli kot izbirni predmet v osnovnih in srednjih šolah, pripadnost narodni manjšini pa ima zdaj marsikdo za dodano vrednost, medtem ko jih je prej več skrivalo svoje korenine. Jezik skupnosti Arbreš se seveda razlikuje od navadne albanščine, saj je bila albanska jezikovna skupnost v Bazilikati dolgo let v stiku z italijanskim in drugimi jeziki. Tako je zdaj jezik skupnosti Arbreš pravzaprav neke vrste mešanica vzhodnoalbanske-ga in severnoalbanskega narečja, italijanščine in italijanskih narečij, ki jih govorijo v južni Italiji. Tito Squillaci je poudaril, da so Grki v Kalabriji avtohtona manjšina, saj so se tam naselili še pred Kristusovim rojstvom, še v 11. stoletju pa so bili skoraj vsi prebivalci Kalabrije grškega izvora. Zdaj je grška narodna skupnost zelo majhna, sredi dvajsetega stoletja pa se je cela generacija ljudi upirala temu, da bi govorila grško. Prevladal je namreč strah, da se njihova narodna skupnost ne bi mogla primerno razviti, tako da je marsikdo začel tudi v domačih krogih (v šoli grščina tako in tako ni bila učni jezik) uporabljati samo italijanščino. Zaradi tega se je število ljudi, ki obvladajo grški jezik močno zmanjšalo. V zadnjih letih seje situacija izboljšala tudi po zaslugi državnega zakona 482, ki tako kot Režij ancem in članom skupnosti Arbreš tudi Grkom iz Kalabrije pomaga pri ohranjevanju svojega jezika, situacija izboljšala. Pripadniki grške narodne skupnosti so razumeli, da jih ni treba biti sram, ker niso niso italijanskega izvora, odnosi z matico so odlični, tako da zdaj v dolini Amendolea poskušajo spet obuditi stare navade in običaje. S pomočjo učiteljev iz Grčije pa prebivalci doline Amendolea grškega izvora tudi bogatijo svoj besedni zaklad, saj se v Kalabriji grščina ni razvila tako kot v matici, tako da določenih novejših izrazov niso poznali in mladi se prej v svojem materinem jeziku na primer o računalnikih in podobnih zadevah niso mogli pogovarjati. Enkrat na leto v dolini Amendolea organizirajo praznik grščine, na katerem vsi tisti, ki obvladajo grški jezik, cel dan govorijo samo grško. Ob koncu prijetnega večera so bili na vrsti še godci in plesalci folklornih skupin iz Rezije in dolin Sarmento ter Amendolea, ki so v raznobarvnih nošah prikazali nekaj tradicionalnih plesov. Posebej bi omenili prav rezijansko skupino, kije najstarejša v Italiji, saj deluje že 170 let. (T.G.) SDZPI IRSI FORMAZIONE SUPERIORE [ili] TECNICHE DI MARKETING E GESTIONE TURISTICA DEL TERRITORIO (eo ore) TECNICHE DI GESTIONE PROGETTUALE (so ore) • Destinatari: disoccupati e occupati in possesso di diploma di laurea o laurea specialistica residenti sul territorio regionale • Corso gratuito un investimento per il tuo futuro Sede di San Pietro al Natisone: v. Alpe Adria 6, tel. 0432 222349, ud@sdzpi-irsip.it Iscrizioni: da lunedì a giovedì 14.00-19.00, venerdì 8.30-12.30 ( www.sdzpi-irsip.it~') A? Unione Europea Fondo Sociale Europeo asosm UNI EN ISO 9001:2000 — Manjšine A Prato di Resia il convegno su lingue minoritarie e turismo La comunità deve impegnarsi a mantenere vivo il resiano Il Circolo culturale resiano Rozajanski dum, che ha raggiunto quest’anno il suo 25° anno d’attività, ha organizzato in occasione della Giornata mondiale del turismo a Prato di Resia il convegno »Lingue e turismo. Le varianti locali delle lingue minoritarie come elementi di richiamo turistico«. L’intento era quello di promuovere un momento di incontro e di scambio delle esperienze in corso nonché una valutazione delle opportunità ma anche dei problemi e la loro eventuale soluzione. Al convegno hanno partecipato operatori culturali della Vallata dell’Amendolea in Calabria (Tito Squillaci, delegato alla cultura e alle lingue minoritarie del Comune di Bova Marina), dove vive la comunità grecanica, della Vallata del Sarmento in Basilicata (Rosangela Palmieri, direttrice del Museo della cultura albanese di San Paolo Albanese e Anna D’Amato, già dirigente del gruppo folkloristico di San Costantino Albanese), abitata dalla comunità ar-bèreshe, del Friuli dove vive a Timau e Sauris la comunità tedesca e a Resia quella slovena (gli operatori Velia Plozner per Timau, Lucia Protto per Sauris e Sandro Quaglia per Resia). I lavori sono stati introdotti da Marco Stolfo, direttore del Servizio Identità linguistiche, culturali e corregionali all’estero della Regione e vi hanno partecipato anche Massimo Duca, direttore dell’Arlef e Franco Fineo, esperto di toponomastica, che hanno parlato delle opportunità che offre l’uso della lingua friulana nel marketing e nel turismo, mentre ha concluso i lavori Roberto Dapit, docente dell’Università degli studi di Udine. Mentre i singoli operatori culturali si sono soffermati sulla presentazione delle proprie esperienze ed eventuali problemi nel campo del turismo linguistico, di particolare interesse sono stati gli interventi di Stolfo e Dapit, chiamati ad aprire e concludere i lavori. II direttore del Servizio identità linguistiche, culturali e corregionali all’estero Presentate anche le esperienze dei friulani e delle comunità tedesche di Sauris e Timau ha proposto alcune riflessioni teoriche ed alcuni esempi pratici aventi per oggetto il rapporto che intercorre tra una determinata comunità territoriale caratterizzata dall’uso di una lingua in condizione di minoranza e la sua tutela, la promozione economica, sociale e culturale della comunità stessa, del suo territorio e dei propri prodotti, sia materiali che immateriali, con un’attenzione particolare all’offerta turistica. Stolfo ha sottolineato il fatto che una lingua non può esistere se non viene parlata e scritta e se è percepita come qualcosa di poco valore ed è per questo motivo che sono importanti le leggi di tutela delle minoranze e delle loro lingue. Queste leggi devono garantire l’uso della lingua e lo sviluppo della comunità, devono permettere alle persone di poter vivere parlando e scrivendo nella propria lingua e creare nuovi posti di lavoro. La tutela di queste comunità non favorisce solo gli Il prof. Squillaci, esponente della comunità grecanica della Calabria nella comunicazione promozionale, per l’etichettatura dei prodotti, per la cartellonistica toponomastica, direzionale, istituzionale e informativa. La lingua diventa così oggetto di attrattiva e di interesse per il turista. Il docente universitario Roberto Dapit vede positivamente le esperienze locali di turismo linguistico, ma avverte il pericolo che queste piccole comunità linguistiche possano »trasformarsi in un museo«. Le opportunità di sviluppo offerte dal turismo linguistico sono dunque importanti, ma la comunità locale deve impegnarsi a mantenere viva la sua cultura e la sua lingua, altrimenti sarà tutto inutile. Per quanto riguarda la situazione del resiano che Dapit conosce molto bene, le competenze linguistiche sono ad un livello molto basso. Il resiano viene parlato solo dal 10% della popolazione scolastica. Anche la letteratura resiana è più co- nosciuta al di fuori della vallata che a Resia. Autori importanti come Silvana Paletti e Renato Quaglia che qualche tempo fa si è anche esibito davanti al Presidente della Slovenia, sono pressoché sconosciuti a Resia. Nelle scuole e nelle famiglie si fa, secondo Dapit, troppo poco per mantenere viva la lingua resiana. È giusto mantenere vive le tradizioni del passato, ma bisogna anche pensare al futuro. Una mitizzazione eccessiva del passato non va bene. Bisogna migliorare la formazione dei giovani resiani e creare opportunità di lavoro per fare in modo che rimangano nella valle. Bisogna continuare con la tradizione locale, ma incentivare anche l’apprendimento delle altre lingue, soprattutto quelle più vicine. I resiani, per i quali la lingua, la musica e le danze sono veicolo di informazione e di conoscenza, ad esempio non conoscono quasi nulla del mondo sloveno, il che è tut-t’altro che positivo. (T.G.) economico, dove c’è un alto tasso di emigrazione (a Resia per esempio). Vivere in aree isolate ed emarginate non è facile, ma d’altra parte dà anche la forza per mantenere la propria specificità che offre un valore aggiunto, un’attrattiva in più. Perchè se è vero che c’è nel mondo una tendenza alla globalizzazione e all’uniformazione, c’è dall’altra parte anche una ricerca di elementi distintivi che possano far riconoscere un determinato territorio all’esterno. L’offerta turistica è la modalità migliore per promuovere tutti gli aspetti di un determinato territorio (paesaggio, natura, prodotti enogastronomici, cultura, musica ecc.) e l’uso della propria lingua è un modo I danzatori delle tre vallate ancora una volta insieme a conclusione del convegno Roberto Dapit in Marco Stolfo appartenenti alla comunità stessa, ma tutta la popolazione. Spesso le minoranze vivono in aree marginali dal punto di vista socio- per far riconoscere ed apprezzare all’esterno il territorio e i suoi prodotti, ad esempio con il suo uso per la denominazione dei prodotti, Četrtek, 2. oktobra 2008 Aktualno Bumjak - Praznik kostanja Tribil superiore ■ Gorenji Tarbij (Stregna - Sriednje) 12 -19 ■ 26 oktober 2008 nedelja, 12. oktobra 10.00 Otvoritev prodajne razstave kmečkih pridelkov in obrtniških izdelkov 10.00 Promenade: koncert - prvi del Oblica, Cerkev Sv. Marije Madalene 10.30 Promenade: voden pohod po kostanjskih nasadih z Legambiente Odhod iz Oblice proti Gorenjemu Tarbiju 12.00 Promenade: koncert - drugi del Cerkev Sv. Janeza Krstnika 13.00 Otvoritev likovne razstave slikarke Ide Kocjančič Center "Okno na slovanski svet" 14.00 Muzika pod šotorom s skupino Dej se 'n litro 15.00 Koncert ženske vokalne skupine Vinjika - Goriška Brda Cerkev Sv. Janeza Krstnika nedelja, 19. oktobra 9.00 Prihod skupine Kontraband čez Idrijo in izmenjava zastave miru 9.30 Pohod s Planinsko družino Benečije 10.00 Otvoritev prodajne razstave kmečkih pridelkov in obrtniških izdelkov 11.30 Sv. maša in procesija 14.00 Mali Burnjak: praznik za otroke 14.00 Muzika pod šotorom s skupino Kar češ brass band 16.00 Kogojevi dnevi - festival sodobne glasbe Cerkev Sv. Janeza Krstnika koncert: Mirjam Kalin, alt in Žiga Stanič, klavir Program: avtorske klavirske skladbe in priredbe beneških ljudskih pesmi skladatelja Žige Staniča ter pesmi na besedila V. Rejc v izvedbi altistke M. Kalin in Ž. Staniča nedelja, 26. oktobra 10.00 Otvoritev prodajne razstave kmečkih pridelkov in obrtniških izdelkov 10.00 Promenade: koncert - Luz Irene Valentina Rigato, kitara prvi del Oblica, Cerkev Sv. Marije Madalene 10.30 Promenade: voden pohod po kostanjskih nasadih z Legambiente Odhod iz Oblice proti Gorenjemu Tarbiju 12.00 Promenade koncert - Luz Irene Valentina Rigato, kitara Cerkev Sv. Janeza Krstnika 14.00 Muzika pod šotorom z ansablom 3 Prašički V soboto se začne prireditev Vabilo na kosilo, v nedeljo manifestacija na Solarjeh Beneške dobrote in zgodovinska prireditev v nedeljo v Benečiji Jeseni in še posebej oktobra so Nadiške doline še najbolj privlačne zaradi toplih jesenskih barv in bogate eno-gastronomske ponudbe, domačega sadja in drugih pridelkov (od krompirja do jabolk in kostanja), ki jih prodajajo Pri Muostu ob vstopu v Benečijo ter ponujajo v restavracijah, ki vsako leto pristopijo k pobudi Vabilo na kosilo. Letos jih je 13 in pokrivajo vse Nadiške doline od Podbonesca, mimo Špetra in Grmeka do Dreke in Srednjega. Pobuda je že “stara”, saj bo prihodnje leto praznovala svojo dvajsetletnico, ostaja pa še vedno sveža, ker temelji na zdravi domači prehrani in tipičnih beneških specialitetah. Vabilo na kosilo v Nadiške doline, ki ga organizira istoimensko združenje v sodelovanju s prò loco Nediške doline, se začne v soboto 4. oktobra in se bo nadaljevala do 8. decembra. V nedeljo 5. oktobra se bo na Kolovratu ponovila zgodovinska prireditev, na kateri bodo oživeli tragične dogodke izpred 91 let, ko je tu divjala prva svetovna vojna in se vrstile bitke, ki so privedle italijansko vojsko do zloma pri Kobaridu. Protagonisti letošnje pri- / Zgodovinska prireditev kot poziv k miru in miroljubnemu sožitju zaledju fronte, prinesli s seboj številne originalne vojaške predmete in orožje ter bodo na razpolago za pojasnila o zgodovinskih dogodkih reditve, ki se bo odvijala na Solarjeh, v bližini gostilne, so člani specializirane skupine iz Fogliana in Redipuglie. Uprizorili bodo življenje v iz prve svetovne vojne. Na Solarjeh bodo od 10.30. do 16. ure. Sočasno za tiste, kijih zanima, je prò loco Nediške doline organizirala vodene obiske jarkov in drugih ostalin iz 1. svetovne vojne ter muzeja na odprtem Za Gradom. (Info in rezervacije pri pro loco Nediške doline 338 1260311). V nedeljo 12. oktobra pa se začne v Gornejem Tarbiju tradicionalni Burnjak, praznik kostanja, ki se bo s svojim kulturnim, rekreacijskim in enogastronomskim programom nadaljeval tudi v nedeljah 19. in 26. oktobra. Jesenski čas v Benečiji v znamenju kostanja in drugih domačih pridelkov LIESA, telovadnica sabota 11.10.2008 ob 20.30 KULTURNA JESEN komedija Od vrat /ti vrat Kambreška etno gledališka skupina Kontraband čez Idrijo Režija: Tjaša Ruzzier Na koncu rebula an kovani za l'ye Kulturno društvo. REČAN MDR ON rBunija^.2005 ■^KMEČKA ZVEZA njaVOOS (FV * tuto sperimentare sulla nostra pelle seguendo la guida che si soffermava su ogni particolare. Non c’è stato spazio per una birra ma... sarà per la prossima volta. Giovedì 31 riposo, attività culturali con incontri con il prof. Cerno a Musi e con il gruppo di artisti della Benečija a San Pietro. Venerdì 1. agosto scoperta della cultura enogastrono-mica della Benečija e del Friuli. Portare con se bei ricordi e arricchimento culturale è fondamentale, ma anche qualche buona bottiglia, del salame e del formaggio non è niente male. A farci da guida Primo Medves che conosce questo aspetto del territorio come pochi altri. Sabato 2 un saluto agli amici, ai parenti e arrive- derci a presto. Naturalmente queste belle iniziative non nascono dal nulla e non si realizzano da sole, ci vogliono persone che si impegnano, che sacrificano parte del loro tempo libero e che credono in quello che fanno. Un grazie a tutti per la collaborazione, ai Presidenti di Liegi e di Tamines, Marcello Qualla e Marino Bergnach e soprattutto ai loro più stretti collaboratori: Eligio Floram di Liegi, che oltre al lavoro organizzativo a Liegi ha anche tenuto i contatti con la sede di Cividale, e Renata Sdraulig di Tamines. Grazie anche alla sede di Cividale che ci ha aiutato e a Gianni Canova che sta preparando un video su questa bella esperienza. l’interno del Parco delle Prealpi Giulie e le grotte di Villanova sono posti da non perdere. Dopo la festa dell’Emigrante, di cui avevamo già dato notizia, la settimana è iniziata con la visita a due luoghi simbolo del Friuli di ieri e di oggi. Con la guida impeccabile di Franco Valent il gruppo ha visitato Venzo-ne e Monte Lussari. Friuli di ieri perché Ven-zone è città medioevale e il Santuario di Monte Lussari è da sempre meta di pellegrinaggio dei popoli sloveno, friulano e tedesco. Friuli di oggi perché Ven-zone è il simbolo della rico- struzione ben realizzata e della volontà dei popoli del Friuli di rialzarsi dopo la tragedia del terremoto, Lussari perché oggi i nazionalismi stanno per scomparire e convivenza di più genti in uno stesso territorio è per quasi tutti un fatto acquisito. Martedì 29 luglio il segretario dell’Unione Aleksej Kalc ci ha accompagnati a Miramare e Lipica a vedere il famoso allevamento di cavalli e la scuola di dressage. Mercoledì 30 visita alla “Bela Ljubljanica” una città vivace, abitata da gente cortese che attribuisce alla cultura una straordinaria importanza, come abbiamo po- Pensiero del signor Guido Katarinčin di Merso, appoggiato ad un castagno plurisecolare in località Sveta Lena a Grimacco: “Ah... se da bambino avessi ascoltato mia mamma che mi diceva di mangiar castagne per diventare forte e robusto! ...” J 73aZldcHtÙly CrHiró&f, 1010 1011 1012 1013 MASAROLIS, 1873 D’estate si sta bene all’ombra se l’uomo non ha fame: se ha fame sta male sia all’ombra che al sole. L’ho visto ora che mangiava il pane e gli piaceva perchè aveva fame. Già due ne ha scritti a digiuno, stamattina. Sarà ricco colui che sarà buono bravo. In camera si dorme sul letto. Io non sono sottomesso a nessuno, se non a Dio. A chi sono sottomesso io? Di chi parli? Cosa racconti? Cosa dici? Questa donna è larga e questo uomo è largo. Oh com’è grosso quest’uomo! Com’è grossa questa donna! Non fa altro che (allargarsi), ingrassare. Oh, com’è grassa questa scrofa, com’è ingrassata! Unta vuol dire quando condimento, mica quanta carne. Bisogna avvertirlo. Lo avvertirà. L’hai avvertito? L’ho avvertito. Bene, hai fatto bene ad avvertirlo. In ogni paese c’è chi racconta le novità del paese. Cos’è accaduto? Non sanno che sono stanco? Quando non ha sminuzzato la terra o la zolla. Se è intera, si dice zolla. Se è grande, è zolla; se è piccola, è zolletta. Si sente a lungo, lontano, ciò vuol dire 1008 Tu-sjénce sè> dobrò «stojl po-ljéte, če njé lééaq človek. Če làdaq, stoji slàbo tu-sjènc àn ta-pf-sònc. 1009 Sàq-ya vidu jjedé, k3-jjédu kròx, md mo-3-bìw dóbr, zawój -teyà-k5~bìw lkéaq. Žej dàvb na - tašče ya - à - zapisu (-zapisu). Te - bit bówyat té - k je - bit brùmaq. ròr-u-kàmbrb se-spije tóna-pastèj. 3st-njesàq podložnik obédngya, kó Bwóya. jči-podldžnik saq èst? 1014 {òt - koyd ywarlà? jki - prdviš, ki - y warlš? ioi6 Tdle-ženii à Sarokà, pàji téle-mòs à éaròk. jÓ, kokwó 3 debù téle-maš! jÓ, kokwó s debàia téla-žena! Na-djélata nìò-drù-zSya, ku pitata -sè. jÓ! kokwó a debàia tfsfa praslca, kokwó 3 opitana. 1016 Tòsta Je - réj ód - dostiì - objéle, ne-miyo dostb-mesk. Tušča se-stéje (?- stéje) objéla, k sè-tustt. 1017 Sé - ya - ìnwóre - ovbzkt. rà-ovi.zd. ^Àl-sb-yà-ovbzu? Jà, saq -yà-ovbzii. Béu, so - prò - stwóru, kb sb-yà ovbzu. Sbda saq-yà 1018 -ovbzu; mi'mku stòr tiste (ijólo, kS yà-3-mù-stwórt. «rd-ovbzàq»— pàjì twóle odywari tist, k - ino - djéjo: «ovbzàj - ya»; oq - djé: «yà -ovbzàq». Oq-ya-ovbzà. 1019 Tu - wsàki - wasb (Tu - wsdei - wasò) à adàq, ki povjé, ti vtš pra-vìc(?), ki se-yàja tu-wasb. jKàj - S3 - yodilo? £kàj-S3-3-yodilo? jÀl - na - vjedó, db saq-tnidaq? iUlr 3 ni - mrù zetnjé, ni-mrù teyd-ks-à, se-djé «ni-mrù zemjé» alpàj «yrjéba». če u-cjéliq, èè u-kosò, se djé yràba. če vàlika, s yràba; če niickana, 3 yràpca (yrébìca). 1022 Sb - čuje na - dùziq, delèò, tiste pride - stàt wse - dnò; twó na -dùziq, twó na-deleòàq—3 wsè-ylìx, 3 wsè-dnó. 1028 rrója; twó-bod žiwa, twó-bod mptwà, wsè-ylìx djémo 1024 takwó: «yràja». Žiwa tó-k-rastè; an tó-k-à wsjéòena, 3 mftwà. Ta žiwa rastè; tistemo djémo mi - druz «ljésa» alpwr «yràja» tùdi 1026 tistemo. Pasi tjé-ées« tisto .yrdjo alpàj «ljéso. 1020 1021 la stessa cosa: lungo e lontano. E’ la stessa cosa, uguale. Recinto, che sia vivo o inanimato, diciamo allo stesso modo: “recinto”. Vivo è quello che cresce (siepe) e quella che è tagliata (impiantata) è morta. Quella viva... cresce; e noi diciamo anche grata, recinto. Passa oltre la “grata”, il recinto, la palizzata. - traduzione: Bruna Balloch - Non è mai troppo tardi per capire la saggezza dei nostri genitori! V Sport Risultati___________________________ 1. Categoria Cjarlins Muzane - Valnatisone 4:1 Allievi Valnatisone - Fincantieri 6:1 Giovanissimi Moimacco - Donatello 2:4 Ancona - Valnatisone 0:0 Amatori Pizzeria Le Valli - Sammardenchia 3:1 Colugna - Sos Putiferio 1:2 Collerumiz - Poi. Valnatisone 1:6 Savognese - Am. Racchiuso 0:0 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Risanese Juniores Valnatisone - Torreanese Allievi Virtus Corno - Valnatisone Azzurra - Forum Julii Moimacco - Union 91 Giovanissimi Valnatisone - Azzanese Tamai - Moimacco Valnatisone - Tolmezzo Carnia Azzurra - Union 91 Esordienti Valnatisone - Arteniese Pulcini OI3/A - Audace/A OI3/B - Audace/B Graph-Tavagnacco - Audace Amatori Sos Putiferio - Pizzeria Le Valli (4/10) Tuttomeccanica Trep - Savognese (4/10) Pingalongalong - Poi. Valnatisone (6/10) Classifiche 1. Categoria Ancona, Union Pasiano 6; Maranese, Pa-lazzolo, Cjarlins Muzane 4; Valnatisone, Aquileia, Prata, Codroipo 3; Varmo 2; Torreanese, Maranese, Varmo 2; Aurora Buo-nacquisto, Sesto Bagnarola, Risanese, Pa-viese 1 ; Ricreatorio Latisana 0. Allievi Pordenone, Donatello 6; Valnatisone, Bru- gnera, Sanvitese, San Luigi 4; Cormor 2; Virtus Corno, Extra 1 ; Pro Cervignano, Pomlad, Fincantieri 0. Giovanissimi (Girone B) Azzanese, Ponziana 6; Valnatisone, Ancona 4; Sacilese*, Tolmezzo Carnia* 3; Itala San Marco, Bearzi, Trieste calcio, Aquileia 0. Giovanissimi (Girone C) DonatelloTamai 6; Sanvitese, Pasienase 4; Tamai, Comunale Fiume Veneto Bannia, Pro Romans 3; OI3 2; Moimacco, Ricreatorio Latisana 1; San Giovanni 0. *1 partita in meno SPORT PO SLOVENSKO Le squadre amatoriali di Savogna e Drenchia Grimacco, in attesa del derby di sabato, ottengono due belle vittorie zv i£g (PRVI PotČAS) Partenza sprint per Sos Putiferio e Le Valli Brutto scivolone per la Valnatisone - Allievi a valanga, ottimo pareggio dei Giovanissimi «•jSOPMIK j trojni žvižg ( KONEC) Sr$SL Ml/AO MRS-Ž.B ('MIMO \JRAT, M/MO GOLA) ©AAoìo 42 In Prima categoria scivolone esterno della Valnatisone che sul campo di Muzza-na, dopo essere passata in vantaggio su calcio di rigore trasformato da Russo, è stata surclassata dagli avversari. Risultato tennistico per gli Allievi regionali della Valnatisone che hanno superato la Fincantieri. Autori della goleada valligiana sui giuliani sono stati Federico Cedar-mas, Riccardo Miano, Marco Michelutti e Gabriele Croat-to, autore di una tripletta. Un ottimo pareggio quello ottenuto dai Giovanissimi della Valnatisone impegnati ad Udine contro la “corazzata” Ancona. Con una tattica di gara accorta i ragazzi guidati da Gianfranco Armellini hanno chiuso l’incontro a reti inviolate. Nell’altro girone la formazione del Moimacco è stato costretta alla resa nella gara interna con il Donatello. Le reti dei ragazzi allenati da Arnaldo Venica sono state siglate da Biagio Capizzi e Federico Bait. Sabato iniziano i campionati degli Esordienti della Valnatisone e dei Pulcini dell’Audace. Nel campionato amatoriale del Friuli collinare, in attesa del derby in programma a Savogna con la Sos Putiferio (sabato 4 ottobre alle 14.30), la Pizzeria le Valli ha iniziato con il piede giusto il suo cammino ospitando il Sammardenchia. La formazione di Drenchia Grimacco guidata da mister Caiati ha chiuso gli avversari nella propria metà campo creando Dora e Natalia Ciccone ancora sugli scudi Domenica 14 settembre la trasferta a Nove, in provincia di Vicenza, per la Giornata Rosa del Ciclismo Femminile organizzata dal GS Presix - Zanon - Tosetto, ha visto il Team Isonzo presentarsi a ranghi ridotti con solo due Esordienti: le sorelle Dora e Natalia Ciccone. Numerosa e qualificata la griglia di partenza con atlete da tutte le regioni centro-settentrionali. Dopo il via le cicliste hanno mantenuto ritmi elevati con ripetuti tentativi di fuga. Del più significativo è stata protagonista la nostra Dora che a tre chilometri dal traguardo è riuscita a staccare le avversarie raggiungendo un vantaggio di oltre 200 metri sul gruppo. Le squadre delle velo-ciste hanno però reagito con decisione riuscendo a vanificare, a soli 300 metri dall’arrivo, il tentativo di Dora. Alla fine 17. posto in classificata per Natalia Ciccone, più indietro Dora delusa per Tamaro epilogo. Messa alle spalle la gara di Nova, Dora ha ottenuto un ottimo quarto posto nella successiva gara di domenica 21 settembre a Campagna Lupia, in provincia di Venezia. La giovane atleta tricolore ha tenuto alta la bandiera del Team Isonzo nel 7. Trofeo Allianz Assicurazioni. L'andatura è stata movimentata dai ripetuti scatti delle vicentine del GS Breganze. Natalia e Dora Ciccone si sono impegnate a fondo, mentre è venuto presto a mancare il contributo di Caterina Roiatti e Jasmin Lauren-cic, entrambe al rientro e a corto di preparazione. Dora è giunta seconda nel secondo traguardo volante. Poco prima dell'ultimo chilometro è scattata la padovana Francesca Pattaro che si è imposta sul gruppo in rimonta dove Dora Ciccone è riuscita a piazzarsi al quarto posto. Buono anche il 15. posto ottenuto da Natalia al termine di una gara sempre in prima fila a sostegno della sorella minore. campionato di Terza categoria, della Polisportiva Valnatisone che ha violato il campo di Tarcento rifilando sei reti ai padroni di casa del Collerumiz. Per la formazione ducale allenata da Maurizio Boer sono andati in gol tre volte Massimo di Nardo ed una a testa Andrea Bol-zicco, Giorgio Del Ben e Gianni Martinig. Nello stesso girone a Savogna è scesa in campo la neo costituita formazione amatoriale Savognese. Al suo esordio la squadra valligiana ha chiuso a reti inviolate la sfida con gli Amatori Racchiuso, (p.c.) I Giovanissimi regionali della Valnatisone con allenatore e dirigenti numerose occasioni perico- sato Matteo Trinco che ha è stato siglato da Patrick lose. Al 20’ gli arancioni si so- trasformato un calcio di ri- Chiuch. no portati in vantaggio gra- gore. Il raddoppio savognese Ottima performance, nel zie a Luis Pomarico che ha concluso un micidiale contropiede. Alla mezz’ora Andrea Feletig con un preciso colpo di testa ha siglato il raddoppio. Il gioco è proseguito con alcune favorevoli occasioni per i padroni di casa, grazie a Hrast e Feletig, neutralizzate dal portiere avversario. La ripresa è iniziata con la Pizzeria le Valh convinta di aver già chiuso la partita, invece dopo 15’ gli avversari hanno accorciato le distanze e dieci minuti più tardi hanno centrato la traversa. A 5’ dal termine la Pizzeria ha chiuso la partita con la terza segnatura, autore Daniele Rucchin. Impresa corsara della Sos Putiferio che al suo esordio si è imposta nella trasferta di Colugna. Ad aprire le marcature valligiane ci ha pen- La formazione di Kobarid assieme a mons. Diego Causerò, nunzio apostolico a Praga Turnir nogometa U10 govoriti po soško Italijanske ekipe, ki so paršle v Moimacco za turnir U 10, so težkuo požgerjale, kadar so videle, da v finalu so igrale Kobarid in Tolmin. Štierji italijanski klubi ku Donatello, Man-zanese, Ancona in drugi so misinli, da ne bo problem premagati goste iz Soške doline, N.K. Kobarid in N.K. Tolmin. Na koncu, Tolmin je zmagal Kobarid z 2-1. Kobariški igrau-ci so naredli prvi goal (Matic Berginc), Tolmin jih je dosegu 1-1 v te drugi pou tekme (Nejc Kovačič) in je bilo potrebno igrati tudi extra-time, ko je Danjel Šturm zaparu tekmo (2-1). Italijanski gledalci so se čudvali za lepo igranje dveh slovenskih ekip in so spoznali, da so bile uriedne igrati v finalu. Za to na pozabimo se na lepo dielo, ki so ga naredli trenerji, Aleks za Kobarid, Peter in Zoran za Tolmin. V cajtu finala so na muoc “rapotali” starši telih minenih igraucu, posebno mame, ki se nieso potalažle in do konca so “potiskale” nijh snuove s takim glasam, da se je odmevalo. Kronaka Veronica an Attilio 60 liet poroke! “Napisajta priet, ku bo druga oblietinca!”, nam je j ala Veronica Gosgnach -Pačejkina iz Matajura, kar smo jo šli gledat an nam poviedala, de ona an nje mož Attilio Crucil - Ta par Tine tih iz Gorenjega Marsina sta na 24. ženarja lie-tos praznovala 60 liet poroke, diamantno poroko! Veronica je iz Matajura šla za neviesto v Marsin. Ona an Attilio sta se nimar lepuo zastopila, kuo bi par-šli čene do 60 liet poroke? Imiela sta dvie čeče: Laura, ki živi v Corno di Ro-sazzo, an Alda, ki je pa v Seve. Njih diamantno poroko sta jo praznovala pru par hčeri Lauri an zetu Govannu, kije Kramarju po domače iz Bare. Z njim so se veselili tudi Alda an zet Maurizio Tarb-janu, navuodi Veronica an Jakopo. Kar Veronica an Attilio sta se varnila na njih duom v Marsin, jim je gaspuod Natale Zuanella zmolu sveto mašo za zavhalit Boga an Marijo, de sta jim dala gna-do praznovat tarkaj liet kupe! “Je bla pru liepa maša, gaspuod Zuanella je poviedu pru lepe besiede an za tuole ga iz sarca zahvalemo!”, sta nam j ala Veronica an Attilio. Par sveti maši so bli vasnja-ni an parjatelji. Taz Matajura so paršli brat od Veroniche Bepo an nje parjateljce že od otroških liet Onelia an Virginia. “Je bluo pru ganljivo, komo-vent!”, sta nam še doložla Veronica an Attilio. Tela parložnost je ta prava tudi za pozdravit vso žlah-to an parjatelje, kijih imajo tle doma an v Belgiji, Kanadi, Thaiti an dol po Italiji. Mi drugi pa želmo lie-pemu paru še puno, puno zdravih an veselih dni v njih liepi hiši v Gorenjim Marsine. § Planinsko družino na goro Špik V nedeljo, 21. septembra je v okviru letnega programa Planinske družine Benečije potekal zadnji izlet v letošnjem poletju in sicer vzpon na goro Špik. Udeležilo se ga je štirinajst planincev med katerimi so bili tudi člani Planinskega društva iz Gorice in sekcije CAI-Nadiških dolin. 2.500 visoka gora, razpoznavna po svoji piramidasti obliki se dviga nad letoviščem Kranjska Gora, točenje nad naseljem Gozd Martuljek. Izhodiščna točka krožne ture je bilo stičišče dolin Pišnice in Krnice na zahodni strani hriba do katerega smo se pripeljali preko prelaza Vršič. Od tu smo krenili proti koči v Krnici in nato po markirani stezi navkreber. Hoja je bila kljub oblačnemu in hladnemu dnevu prijetna, vseskozi so nas spremljali pogledi na škrlatno obličje severne stene Škrlatice, na skalnato gmoto Prisojnika, na Razor in oddaljeno Mojstrovko. V prvih popoldanskih urah je skupina že nazdravila na vrhu Špika in kmalu zatem sestopila po prostranih meliščih Kačjega grabna nazaj v dolino. VaS Pridni planinci, ki so v nediejo 21. setemberja paršli do varha gore Špik (2.500 m), takuo, ki je bluo v programu Planinske družine Benečije. Ta gora je giih nad Kranjsko goro, je lahko jo zapoznat zak je podobna adni veliki piramidi Con domenica festa delle castagne a San Pietro Si terrà anche quest’anno, come ormai da tradizione da diversi anni, la Festa delle Castagne nella zona industriale di San Pietro al Nati-sone presso i locali della Latteria Sociale. La kermesse, che inizierà novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI il 5 ottobre, proseguirà per tutte le restanti domeniche del mese (12-19-26). Il Comitato Pro Clenia proporrà come da consuetudine le caldarroste accompagnate dai richiestissimi ribolla e succo di mela in un allegro contesto di folklore locale. Si potranno degustare inoltre i dolci tipici preparati dalle signore delle Valli del Natiso-ne e offerti dalla Caritas fo-raniale. Per tutta la durata della Festa, organizzata con la collaborazione della Comunità Montana, presso il punto vendita della Latteria Sociale si potranno trovare i prodotti agro-alimentari tipici della zona. VENDESI a San Pietro al Natisone appartamento tricamere con cantina, orto e garage. Tel.: 0432.727767 VENDO Fiat Uno. Te-lef. 366. 3813389, ore serali. SOVODNJE Tarčmun Zbuogam Santina V mieru je zapustila tel sviet Santina Gosgnach - Po-lauščakova iz Tarčmuna. Imiela je 74 liet. Santina je nimar lepuo skarbiela za nje družino. Bla je kuražna žena an premagala je težave, ki jih je tudi ona imiela v nje življenju. Dvie lieta od tega ji je umaru mož Gildo Blažetu, pa nje otroc an njih družine so jo pogostu hodil gledat, an kar je oboliela, jo nieso vič pustili same. Puno cajta je z njo preživi eia tudi sestra Angela, an je bluo pru lepuo videt, kakuo sta se dvie sestre lepuo zastopile an die-lale kompanijo. Za njo jočejo hčere Pia an Sonia, sin Marco, zeta an ne-viesta, navuodi Luca, Simone an Aurora, sestra Angela, VENDO Panda 1997, verde, llO.OOOkm in buone condizioni, 1.900 € trattabili. Tel.: 340 7846185 navuodi an vsa žlahta. Seda Santina bo mierno počivala na Tarčmunu, v domači zemlji, kjer je biu nje pogreb v torak 30. setemberja popudan. Pii, Valeriu an Lucu an vsiem v družini so v telim momentu blizu parjatelji Planinske družine Benečije. PODBONESEC Ruonac - Galjan Zapustu nas je Ado Marseu V čedajskem špitale nas je za venčno zapustu Ado Marseu. Rodiu se je v Ruoncu, v hiši, ki po domače ji prave-jo Za vartni ti, 80 liet od tega. Z njega družino je živeu v Galjane. Z njega smartjo je v žalost pustu sina an hči, neviesto, brate an sestre, kunjade, na-vuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu Famiglia CERCA in affitto appartamento o casa anche modesta Civi-dalese e dintorni. Tel. 0432/727336 ore serali. ga dali v Ruoncu v torak 30. setemberja zjutra. ŠPEJJR Petjag - Žvicera Addio a Pierre Gli amici della comunità di Ponteacco salutano con affetto Pierre Cotty di Losanna, deceduto il 25 settembre scorso. Pierre, svizzero di nascita, ponteacchese di adozione, stimato e benvoluto dalla nostra comunità, era una persona discreta e semplice che da 50 anni frequentava Ponteacco. Addio Pierre, con affetto gli amici di Ponteacco Zanet je imeu adno kravo, Bižo, ki je bila zlo madia. Samuo koža an kuost jo je bluo! So ble že lieta an lieta, ki nie storia telet an kar so jo pomuzli nie bluo še an litro mlieka tu šeglo-tu. Zvojo tega je Zanet odločiu se rešit od tiste žvine, ker je zastopu de nie bluo vič uriedno jo daržat v stali. An tu saboto, že zguoda, jo je peju predajat na targ. Malo cajta potle se j’ parbližu an kupac an ga poprašu, zaki predaja tisto kravo. Nadužni Zanet je resnično poviedu: - Zatuo, ki je previč madia, je že puno liet, ki na ostane brieja an niema skor nič mlieka. Kajšno ure potle seje parbližu an drugi kupac, an le buj nadužni mož je poviedu le tisto resnico. At blizu je tuole po-slušu an stari mašetar, ki se j’ parbližu an jau Zanetu: - Dokier bote pravu resnico, jo na nikdar predaste vaše krave. Pustite jo mene tu ruo-ke, mi plačate mašeta-rijo an cajt adno uro, krava bo že predana. Zanet je sparjeu ponudbo an dau štrik tu pest mašetarju. Deset minutu potle se je parbližu an kupac an začeu pregleduvat kravo Bižo. - Al ste videu kajšna fajna žvina? - je jau su-bit mašetar. - Ne, mi se zdi, de je previč madia! - mu je odguoriu kupac. - Ja, ries, je madia zatuo, ki nje rod (razza) je nizozemski (olandese), te narbuojš na sviete. Sa če je madia, snie tudi malo. An zagrabak sena na dan, takuo se tudi paršpara. Potle muorete viedet, de krave telega roda storejo vsake lieto tele an dajejo petantrideset litru mlieka na dan! - Alora, če je takuo, jo kupem. Dost vprašate za njo? - je poprašu kupac. - An tavžent evro! - je odguoriu mašetar. Zanet, ki je biu skrit tam za adnim drievam, je zaderju gor uha cieli cajt, ki mašetar je pravu tiste čudeže, tiste maraveje gor mez kravo Bižo, an kadar gaje poprašu, če je zadovoljen sprejet tiste sude za njega kravo, mu je odguoriu: - An tavžent evro za adno tajšno grozno kravo, ki snie samuo an zagrabak sena na dan, ki store tele vsako lieto an ki daje 35 litru mlieka na dan? Nisem migu znoreu! Jo pejem nazaj damu! Kronaka “Naš Avguštin ima 100 liet!” Med tistimi, ki prebierajo Novi Matajur, so tudi naši parjatelji iz bližnje Slovenije, med telimi kakuo ne omenit Avguština Terlikar? Je Meku po domače an na 28. avgusta je dopunu 100 liet! 100 liet an se daržat takuo dobro, je prav liepa stvar! Avguštin živi v Logjeh pri Breginju (Breginj-ski kot), ima štiri otroke, štiri vnuke, eno vnukinjo, tri pravnukinje in enega pravnuka. Za njega lepuo skrbi mlajši sin, vsi pa ga imajo zelo radi. Na fotografiji so Avguštin, vnuk Bojan in pravnukinja Jerneja. Vsi v družini in tudi prijatelji mu želijo še puno zdravih an veselih dnevu! Vesel rojstni dan, dragi Avguštin, tudi iz Benečije in dobro daržite se, ku do seda! CAI - Sottosezione Val Natisone 12 ottobre 2008 RAUTKOFFJ < (2460 m), Alpi Camiche (A) Difficoltà: Escursionisti Dislivello in salita: 1150 metri Tempo in salita: 3,30 ore circa Ore 6.30 Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Donato, danna (0432 727428) Mario Trinco - Margetou iz Lombaja je biu že po sviete, kar so ga klical na vizito. Ankrat “iti na vizito” je tie-lo reč, bit koškrit: niesi biu vič an poberin, si biu malo-manj mož an adno lieto pot-le si šu h sudatam. Mario je naredu vizito na Konzulatu v Franciji, se je pa varnu darmi za senjam, ki so ga nar-dil drugi koškrit njega klaše, 1938, iz njega kamuna, kije garmiški. Mario Margetoru je na teli fotografiji te četarti s če-parne roke v tisti varsti tu sred. Od vsieh puobu klaše 1938 iz Garmika, samuo še štieri so med nami: Riccardo Floreancig - Kokocu iz Hostnega (je te parvi na če-parni roki, ta zad), Renato Uolacu (ki ga nie na fotografiji) an Luciano iz Topo-luovega. Na žalost vsi te dru- Planinska družina Benečije TELOVADBA PALESTRA v telovadnici sriednje suole v Spietre palestra scuola media San Pietro od torka 7. oktobra do četrtka 18. decembra vsaki torek in četrtek od 19. do 20. ure info in vpisovanje: Flavia 0432/727631 - Daniela 0432/714303 t 731190 gi so šli že na drugi sviet. an Luciano pa Buog jim di Naj v mieru počivajo. učakat še puno zdravih an Marju, Riccardu, Renatu veselih liet. Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 5. OKTOBRA Čemur - Agip Čedad (na poti pruoti Vidmu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. OKTOBRA Čedad (Fornasaro) tel. 731175 - Sriednje tel. 724131 Ukve 60395 - Rezija tel. 353004 Zaparte za počitnice - Chiuse per ferie Prapotno: od 6. do 12. oktobra VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Četrtek, 2. oktobra V hribovitem svetu bo oblačno z občasnimi rahlimi do zmernimipadavinami. Te bodo bolj pogoste proti večeru. V nižinskem pasu in ob morju bo spremenljivo do oblačno z možnostjo rahlih padavin, ki bojo bolj verjetne v predgorskem svetu. Petek, 3. oktobra V hribovitem svetu bo oblačno z obilnimi padavinami. V nižinskem bo spremenljivo do oblačno vreme, ponekod bo deževalo, količina dežja bo v glavnem zmerna. Ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme, možen je kratkotrajen dež. Pihal bomočan jugo. Povsod so možne tudi nevihte. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 10/13 13/16 Najnižja temperatura (°C) 11/14 14/17 Najvišja temperatura (°C) 18/21 18/21 Najvišja temperatura (°C) 19/21 19/21 Srednja temperatura na 1000 m: 11°C Srednja temperatura na 1000 m: 8°C Srednja temperatura na 2000 m: 4°C Srednja temperatura na 2000 m: 2°C SPLOSNA SLIKA V četrtek bo naša dežela še vedno pod vplivom vlažnih jugozahodnih tokov. V petek se nam bo bližala atlantska fronta in bo začel od juga pritekati bolj topel in vlažen zrak. V soboto pa bodo tokovi bolj suhi in hladnejši. OBETI V soboto zjutraj bo spremenljivo z precej močno burjo na obali, tekom dneva se bo delno razjasnilo in veter bo slabel. Popoldne je možna kakšna krajevna nevihta. V nedeljo bo prevladovalo stabilno vreme z delno jasnim nebom. Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. - , Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitata ‘za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 HSA - Residenza Sanitaria Assi-cfob. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke Živjo koškriti klaše 1938! Ankrat za telo parložnost je biu velik senjam v vasi