„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.1' A. M. Slomšek. hluga vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo aastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred ano krono za celo leto. Posamune številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na uprarništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačnje od navadne vrstica (petit), če se enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 25 h, trikrat 86 h. Volilna pravica. V državnem zbora se sedaj obravnava kova volilna pravica. K tej točki je povzel besedo tudi nad kmečki poslanec dr. Kofol e c, ki je govoril približno tako-le: Mnogi katolički krogi imajo strah pred splošno in enako volilno pravico, ker s« bojijo, da dobijo volilno pravico ljudje, ki so veri in njenim načelom nasprotni. Toda mi, ki poznamo Ijndstvo, vemo, da je ta strah prazen. Treba je pač iti med ljudstvo, ga podučiti in ga voditi po pravi poti. Stražo nas s socijalno demokracijo, ki pa je samo politična stranka, kateri pridemo lahko * okom s krepkim socijalnim delom v pravem krščanskem duhu. Delavstvo zahteva enakopravnost v politiki in to mora dobiti. Tudi kot zastopniki kmetov moramo zagovarjati to novo volilno pravico. Kmečki stan je še najštevilnejši stan v Avstriji. Toda dosedanja politika je tako slabo skrbela za ta stan, da se isti vedno bolj krči. C« si torej predočimo, da kmečki stan vodno bolj propada in da mora volilna pre-osnova prej ali slej priti, stojimo pred vprašanjem: Ali je za kmečki stan boljše, da Se uvede volina pravica takoj, ali pa lahko Počakamo na poznejšo dobo. Od meseca do meseca, od leta do leta se krči število kmečkega stann. Kmečko prebivalstvo se izseljuje v tnja dežele, beži iz dežele v mesta, majhne in sredne kmetije se poknpnjejo od veleposestva; to vse bo kmečki stan v prihodnjosti, če ostane vse pri starem, še bolj oslabilo, njegovo število se bo še bolj znižalo. V poznejšem časa bo torej pri splošni in enaki volilni pravici stal kmečki stan še na slabšem, kakor sedaj. Zato mislim, da govorim v smisla kmetov, ako rečem, da čim prej pride splošna in enaka pravica, tem bolje je. Pač pa z narodnega stališča ne morem biti prijazen volilni preosnovi, posebno glede na razdelitev volilnih okrožij. Že pri ločitvi mest in trgov od kmečkih občin se je storila velika krivica kmečkemu stanu, pa še večja krivica se je storila v narodnem oziru pri razdelitvi mandatov. Devet milijonov Nemcev dobi 233 poslancev, 16 milijonov Slovanov pa samo 259 poslancev 1 Seveda skušajo Nemci te predpravice opravičiti s svojo kulturo, inteligenco (izobraženostjo) in s svojo veliko davčno močjo. Te predpravice pa nimajo nič opraviti pri splošni in enaki volilni pravici, v kateri bi naj bil vsak enak. Beseda „kultura" pomeni izobraženost človeškega duba, gojitev različnih znanosti, umetnosti, spopolnevanje različnih panog j obrti itd. Kultura se deli v dva dela. Goji vori se o kulturi naroda, to se pravi o ; njegovem kulturnem delovanja, in o kolji tornem zaklada, katerega si je pridobil I narod tekom časa. Ne da se tajiti, da ima nemški narod večji kulturni zaklad kakor naš. — Ta razloček pa ima tndi svoje tehtne vzroke. Prvič je naš narod majhea, drugič pa ima žalostuo zgodovino. Medtem ko so se v srcduem veku lahko Nemci mirno za našim hrbtom razvijali, odbijali so naši pradedje divje Turke in tako stražili nemško kulturo. Tudi naša zgodovina novejšega časa ni nič ma^j žalostna, ko se nam Slovencem na nezaslišan način noče dati šol. Kljub tema pa naš kmet na Štajerskem in Koroškem ni nič manj knltnren (izobražen) kakor nemški. (Nemški poslanec Stein kriči: Bindišarji žrejo svoje lastne otroke). To ni resi Dotični viničar je bil oproščen, ker se je izkazalo, da je nedolžen. Tega nam ne smete očitati. In če bi tudi res bilo, se ne sme zaradi enega slučaja psovati celi narod. (Nemški poslanec Malik zakriči: Spomnite se na nmore in poboje!) To pa povzročajo žganjarije, katere pa ne ustanavljamo mi, ampak ptnjski Nemci. (Poslanec Malik zopet zakriči: Vi hujskate čil.;.! Nepričakovana sreča. Srbski spisal Jurij P o r o v i & Nekoliko let je od te dobe, bilo je to £ dan av. Save, svetnika srbskega in zaščitnika osobito šolske mladine. Zarano bilo je obzorje sivo in gosta megla je pritiskala * gora v ravnico. Naposled jame snežiti, **kor bi ga vsipal iz rešeta. Blagor onim, ^ so bili v kočah in poleg svojih ognjišč, ^ katero so ves dan obilo polagali kurivo, v. Tiho ko v grobu bilo je v vasi Njegu-šice, ležeči blizu ceste od Nikšiča proti šruogorskemn stolnemu mestu Cetinje. Nihče ^ prihajal, saj tudi nobenemu ni bilo treba. ponekod zamete in pokrije i črno-jfrfska sela. Vendar je bila v neki koči r^jbujneja radost. Bilo je to v koči strica Jpoja. Petnajst let je živel s svojo ženo no> otro^ imela, kar jn je Bog “daril pred tedni n otročičem. Od veselja 'sta vedela česa početi, in baš danes sta ?e Pogovarjala o krstu, koga bi pozvala za J1*«* in odkodi vzeti za pogoščenje. Stric g ‘°je je bil morda najubožaejši v vsem elo in h krstu je vender treba! rakije, pe-ovce, prigrizka in vina. Saj te milosti ^Jo, katera ga je doletela, ni že smel vzprejeti brez pegoščenja sosedov radi porednih jezikov. Vže se je stemnilo popolnem, kar se oglasi butanje na vrata. „Hoj, odpri, brate v Boga, zgrešil sem pot!* pravi neki glas zvunaj. Stric Miloj e skoči, odpre nesrečnemu tajcu in vede gosta in njega konja pod streho; konja priveže v veži, gosta pa po-zOve k toplemu ognjišču in sam poskrbi, da se ogreje. „Odkodi, brate, v tej nesrečni noči?" vpraša Miloje premrazenega tujca, polagajo polena na ognjišče. „S Cetinja, prijatelj!* z pS Cetinja?* „Da iz središča Orne Gore.* „Dolgo že nisem bil na Cetinji, izza poslednje vojske nisem videl gospodarja. In kako ti je ime?* „Nikola Domilovič.* „Da si mi zdrav in vesel 1* „Isto podeli tebi Bog in sv. Sava." „Katere rojenice so te pripodile v naše opuščeno selo?* „Opravek, brate, opravek. Človek mora hoditi po kupčiji in mora ji biti sluga.* Stric Miloje sam pomaga gosta sezuti. V istini je imel lepo obutev, neobičajno; tnjec ni Imel opank, temveč visoke škornje. „Skrbi me, dragi, kako naj bi te pogostil,* dć stric Miloja. „Lačen sem, to je res, in dobro bi bilo, ko bi dal Bog Česa v hiši, bodi si karkoli,* odgovori tujec. „Nekaj se bode že dobilo, samo počij poprej!* „Bog podeli vse dobro tej hiši!* vsklikne tujec. „Tebi naj pa dk vse, kar poželi srce tvoje," odgovarja stric. „Amen, dal Bog I" šepeče bojazno ženski glas v temnem kotička. Bila je Gordona, nesoč na mizo jelo in pilo, da se pokrepča gost. Sede za skromno mizo ter jame jesti in piti. Za pol nre se prekriža in dč: „Bog vama pomozil Bog vama povrni!* Stisne se k ognjišča in sb zanimanjem ogleduje vse okoln sebe. Hkrati se vzpne in vpraša: „Nn, prijatelj, kaj ti dolgujem?* „Kaj si meni dolžan?" „Da, da plačam, kar sem potrošil." „Nič nečem, hvala Boga, ni novca ne; žal mi je, da nimam kaj boljšega, s čim bi te pogostil, keir si dospel v mojo hišo." ljudstvo!) Mi no hujskamo, ampak mi delamo za naše ljudstvo. Nas kmet je torej ravno tako omikan kakor štajerski in koroški nemški kmetje. Kako pride torej, da sa meri našim kmetom, slovenskim tržanom in mestjanom z drugo mero, čeravno st ojijo na isti stopnji kulture (omike) kakor njihovi nemški sosedi ? Zato je krivica in cst&no krivica, da dobi ena tretina prebivalcev na Štajerskem od 30 poslancev samo sedem in tretina prebivalstva na Koroškem od deset mandatov samo enega in še ta jo negotovi Mi bomo tudi o tam pri obravnavanju Štajerske iu Koroške še govorili in stavili tozadevne predloge. (Poslanec Pommer zakliče: Sedeti slov. mandat na Spod. Štajerskem mora preč!) Vi ste si dali itak prirezati svoj mandat kakor nihSe na Avstrijskem 1 (Poslanec Ponmcr zastopa celjski mestni okoliš, kateremu so dodali nekaj nemških gorskih vasij, da bodo lažje Nemci zmagali. Opomba f uredništva.) Tudi kar so tiče davčne moči se je pri \ razdeljevanju mandatov na Spod. Štajerskem ;j krivično postopalo. Poslanec Wastian je sicer v volilnem odseku dokazoval s števil- | kami večjo davčno moč Nemcev. Jaz pa l sumim, da jo pri sestavljanju teh številk poslanec Wastian malo preveč na Nemce | mislil. Recimo pa, da so številke prave. Vendar tudi v tem slučaju ni za Nemce ! lepo, se bahati z večjo darčjo močjo in iz tega kovati politične predpravice. Kajti Nemci so, ki nas vedno in povsod ovirajo pri našem gospodarskem napredku. Naše trgovce boj ki tiraj o, (glej slučaj v Ptuju! opomba ured.) ja celo dvojezične napise nam prepovedujejo, če isti molijo od zida hiša v zrak. (Ker poslanec Pcmmtr nekaj godrnja odgovori mu govornik: O Spodnji Štajerski vi nič ne razumete. Vsa vaše znanje o Spod. Štajerski zajemate iz Vah-tarce!) Ta napise sedaj s policijo odstranjujejo, ker molijo v nemški zrak. (Smeh.) Pri nas je namreč po najnovejši iznajdbi Nemcev tudi zrak nemški ali pa slovenski. Za naš obrtni stan se nič ne stori. Zato ludi njegova davčna moč ni tako velika. Davčna moč štajerskih Slovencev bi bila torej popolnoma drugačna, kar bi bilo gotovo v korist države in dežele, če bi nas ne ovirali nemški mogočneži. In zaradi tega, ker nas na eni strani zadržujejo, na drugi strani pa se nam slab n&predek očiti, je politična nepoštenost iz te krivica izvajati politično krivico v volilni preosuovi. Kakor pa sem že omenil, ne spada davčna moč v splošno in enako volilno pravico! V imenu slovenskih poslancev torej izjavim, da bomo mi zastavili vsa svoje mrči, da se odpravijo krivico štajerskih in koroških Slovencav pri volilni preosnovi in npamo, da nas ba pri naših pravičnih zahtevah podpirala večina visoke zbornica. Domače novice. Naše misli. List mladih štajerskih liberalcev, ki nosi nezasluženo lepo ime „Narodni list*, je že znčel svoje delovanje. V dosedanjih svojih številkah še ni storil nič druzega, kakor napadat je za narodnost zaslužne duhovnike Ali misli ta stranka nfrakarjevu, da se n& U način dela za narodnost V! Na ta način se samo dela med Slovenci razdor iu se pc.dira še tisto, kar smo mi z velikim naporom sezidali. Prav značilno za te liberalce je pa to, da si upajo neposredno braniti Štajercijance, ker smo jih baje mi imenovali backe. Ne, mi jih nismo imenovali backe, ampak urednik „Štajerca11 sam. Kako ginljiva je skrb teh liberalcev za Štajercijance! Vse to pa ima samo namen, Štajercijanccm so laskati! Saj imajo itak žnjim isti namen: delovati zoper vero in duhrvnike ter sejati med Slovence prepir! Kmalo bosta „Narodni List11 in „Štajerc* v prijateljskem objemu! „Narodni List* bi tudi rad druge dostojnosti učil, sam pa na nedostojen način napada narodne osebe in zaslužne može. Posebno neljubo je pa tem ljudem, da jih imenujemo „frakarje11. Pravijo, da središki župan ni frakar. Mi smo zelo radovedni, ali je res g. župan središki podpisal dotični program in brošuro liberalcev? Prosimo odgovora! Slovenščina v Mariboru. Neki trgovski pomočnik, ki ne zna nič slovenski, je iskal v Maribora službo, pa je ni dobil. Vsak trgovce ga je vprašal. Če zna slovensko. Tukaj, slovenski kmetje, zopet vidite, da se s samo nemščino nič ne doseže. Marsikateri mariborski trgovec bi že zdavnej zapri svojo trgovino, ko bi ne znal slovenski. Ne sramujte se torej svojega jezika! Pravice slovenskih občin je potrdilo c. kr. državno sodišče, ko je dne 3. julija 1H06 v zadevi občina Kokarja proti štajerskemu deželnemu odboru razsodilo sledeče: „Po členu XIX. odstavek 2. državnega osnovnega zakona z dne 21. grudna 1867, drž. zak. štev. 142, se ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju od države priznava. Iz te določbe, ki velja za vse javne urade, tudi za avtonomne, sledi, da so na Štajerskem slovenske občine upravičene, dopošiljati deželnemu odboru slovenske vloge in da je ta dolžan, na nje v slovenščini odgovarjati11. — V razlogih razsodbe se povdarja, da občina ni samo podredjen organ deželnega odbora, ampak tudi zbor, ki ima tiste narodne pravice kakor vsak posameznik po členu 19. državnega osnovnega zakona. Laži — „Štajere". V zadnjem „Štajercu11 zopet kar mrgoli laži. Že uvoden Članek je skrpucan iz samih laži. „ŠUgerc* pravi, da je nam samo za denar. Lažnjivec, kdo pa grabi bolj po denarju, kakor tvoji prijatelji, nemški, po pravici nemčurski trgovci. Ti se laskajo slovenskemu ljudstvu ko pride v mesto: „dragi očka, draga mamica, pojte k nam, pri nas je najbolj „falB, pojte no noter, saj ni treba nič kupiti, bom vam dal en ,štamprl snopaa’* itd; za hrbtom pa psovajo čez slovenske kmete in jih imenujejo „buteljne“, „trepaste paure“ itd. Ali ni tem ljudem le za deuar? — Grda in nesramna laž je tudi, da se plačuje pri nas 7°/o za posojila. Mi smo to laž ža enkrat pribili, toda „Stajerc“ je takrat molčal kakor riba, sedaj pa pride znovič s to lažjo. — Posebno zlobno je pa obrekovanje slovenskih trgovcev, da prodajajo slabo blago. Mi poznamo nemškega trgovca, ki je pokupil od tovarne blago, ki je tam ležalo že v kleti, ker j« tovarna mislila, da ga več no proda. Ta trgovec ga je pa kupil, seveda za zelo nizko cono. To blago so mo* rali njegovi uslužbenci krtačiti več dni do dvanajstih po noči, da so spraviU iz njeg* prah. In to blago jo potem ta nemški trgovec prodajal po dragi csni. Seveda „Sta-jerc“ vse to dobro ve, sedaj pa celo stvar obrne in pravi, da slov. trgovci prodajajo slabo blago. Fej, taka lažnjivost! „Štajerčeva“ surovost Pisava »Štajerca' postane od dne do dne botf snr()J^ Zadnja številka pa je gotovo dosegla visok surovosti. List psova kakor pravi snopsaj-Pošten človek ne more kaj takega bra ' nc da bi se zgražal nad tako pisavo. L „Prijatelj, nekaj boš vendar vzel? Saj si mi takorekoč otol življenje, kar nikdar ne zabim.u „Bog varuj 1“ odgovori Miloje sedaje poleg gosta. Dolgo časa kramljata skupaj, kar zajoče dete v zibelki. „Kaj pa je to?u vpraša čudeč se tujec, ki doslej ni opazil otroka. „Oprostite, dete . . .“ sprngovori Gcrdaoa j sramežljivo in plaho ter jame zibati in Ijub-kati dete. „Je li deček?* „Da,“ rdgovori Gordana. „In koliko je staro?* „Sedaj bode mesec dnij, karjga nama je dal Bog.* „Je li dete krščeno?* „Doslej še ne. Siromaka nisva imala .ta gostijo ter sva čakala, kar Bog da,“ dč žena. „Ali bi vsma ne bilo milo in drago, če se vama ponudim za kuma?* „Ne, nikakor ne . .pravi strijc. „Zakaj ne? .. .“ vpraša gost. „Rajši bi koga našincev.* „Čudno!* „Veš kaj, ii greš jutri ali kedar češ, in sam Bog ve, ali te bova še kedaj videla, toda našince iz vasi pa moremo videti vsak dan, in Če treba .nama v stfski lahko pomagajo.* „Prav imaš, toda želja moja je, da se pokumimo. Kakor vama drago. Premožen sem, in če se ne bomo videli vsaki dan, pozabili vendar ne bomo jeden na drugega.* „Naj li privoliva v to, Gordana?* vpraša stric gospodinjo. „Dovolim — toda stori, kar ti je drago,* odgovori ona. „Da si nama torej srečen!* vsklikne stric Miloje veselo, objame gosta in se poljubita v znak kumstvu trikrat na lice. Na to so pa pili, kar je bilo priprav-Ijcro za krst. Drngi dan je bilo vse prirejeno b krstu. Gost sam hotel je, ne toli kuma in ku-mico, temveč novorojenčka pomlavit, kupi tedaj janca, moke, vina in slivovke. Ni manjkalo ni slivovke z medom; „ženska slivovka*, kakor so nazivlje, mora vendar biti na mizi pri svatbah in gostijah. Gordana je s sosedinjami ptkla in knhala. Pri.-li so gostje, prišla je vna vas, zdaj pa le na noge v malo leseno cerkvico, kjer je nanje čakal duhovnik. To je bilo živahno gibanje, ko koraka | kuva poleg novorojenčka. Ozirajo se nanj, j momljajo in poprašoje to in ono strica Mi-loja, ter gredo mimo dalje. Ko pa sleče ' kožah, pristopi in vzame v roke dete, se ; umaknejo spoštljivo. Duhovnik ponižno stoji tik njega, in ko kum zapiše ime: „Nikola I., gospodar Črne Gore*, zaori radostno po cerkvici: ,„Da ga Bog poživil Živel knez, ► živel gospodari* Slavnejšega krsta ni bilo od pamtiveka ; v vsem okraju. Dopoldne prijašejo perjanic (telesna straža) na čilih konjičih, da I poiščejo kneza in ga spremijo domov na j Cetinje. A. S. pomislimo, da dobijo tak list v roke tndi otroci, se pač ni čuditi, da je dsndaces mladina, ki dobi doma „(Štajerca* v roke, tako posurcvela. Seveda tak strup upliva tudi ua odraslo. Vzgledov imamo dovolj. Da bi mi na take surovosti odgovarjali, morali bi se ponižati na tisto stopinjo, na kateri stoji „Stajerc". Zato na take nesramne surovine na odgovarjamo. Tudi mi bi vedeli povedati marsikatero zanimivo stvar c d teh nemčurčkov, toda mi vemo, da pride list tudi otrokom v roke ia mi si nočemo obtežiti vesti s tem, da bi po-bojšali katerega malih. Čut poštenosti in dostojnosti pa „fitajerc* nikdar ni imel in je nikoli ne bo. Zato ss njegove pisave veselijo ljudje brez poštenja in brez dostojnosti. Ta list ima, kakor se vidi, samo namen, naše ljudstvo posnroveti, da potem lažje pišejo po svojih nemških listih: glejte, taki so Sloverci! „ištajercijanei se hočejo organizirati I?* Zadnji „Štajere* n?zaanja, da bode organiziral svojo stranko. Ha ha, to bo lepa stranka! Za društvena shajališča bodo služil« „šnopsbntike11, za predsednika si bodo izvolili Muršeca, :'meaovala se pa bo: „Organizacija šnopsarjev in backov za Spodnje Štajersko! “ „Štajerc* že toži dotične, katerim je list s silo dopošiljitl, pa niso hoteli plačati. Zato opozarjamo vse tiste, ki list prejemajo, naj ga nemudoma vrnejo, sicer bodo plačevali lepe stroške, ker ga nočejo plačati. Izgovor, da niso lista naročili, ali da so list enkrat ali večkrat vrnili, nič ce velja. Kdor noče lista plačati, mora dosledno vsako številko vrniti. „Mir naj vlada med vami, ljubezen ves vedi* kliče na dan Vseh svetnikov ptujski „Štajerc*. R«s, lepe, plemenite besede, vredno, ‘da si jih zapomnijo zlasti oni, ki pišejo in berejo imenovani list. Da pa so te besede Jadeževe, ki izdaja slovenski narod nemškim razbojnikom, kaže jasno že prihodnja rtran lista: „Ljubezen nas vedi*, kriči na glas „Štajerc* in iz Ijnbczni psuje slovenske „narodnjake*, ki se bere za pravice slovenskega jezika, napada slovenske „prvake*, ki nzkrivajo delovanje nemškega okrajnega zastopa ptujskega, sramoti slovenske trgovce, ki prodajajo v Ptujn svoje blago; da, iz same čiste ljubezni obrekuje se slovensko — natakarice! „Mt naj vlada med vami8, vpije list, in on je s svojimi pristaši prvi, ki hnjska kmeta proti kmetn, proti odvetniku, proti dnhovnikn, preti slovenskemu trgoven in gostilničarju. — Judež je pomakal svojo roko s Kristom v skupno skledo, odobraval njegove svete besede, ga v znak svoje ljubezni poljubil, da ga je izdal — razbojnikom. „6tajcrc“, »H ni tvoje delo, delo — Judeža izdajalca!? lu ti še hočeš, da bi se ti verjelo. — Slovenski kmetje, odprite oči in spoznajte že enkrat hinavstvo t«ga izdajalca! Nov dokaz! Dne 4. t. m. se je vriil v Mariborn shod aeinškega narodnega sveta za Spodnje fttajenko pod predsedstvom dr. Delpina is Ormoža. Na tem shodu se je izrekel nemški narodni svet, da priznava veliko važnost „Štajerca* za Nemce in je ftklenil ta list podpirati z vsemi močmi. V nemškem narodnem svetn so nemški odvetniki, trgovci, tovarnarji in graščaki. Ako ti sklenejo podpirati ta list, potem bo pač v«ak pameten človek vedel, da ptujski »Stajere* ne zastopa koristi slovenskih kmetov, ampak nemških meščanov in naj se še tako b’ini prijatelja slovenskih kmetov. Pregovor pravi: povej mi, s kom sa družiš, in povem ti, kdo si. Piujski „Šta-jerc* se druži z nemškimi odvetniki in nemčurskimi trgovci, torej je sam nemčur in sovražnik slovenskih kmetov! Kmetje mariborskega okraja! V Mariboru so s silo odstranili slovenski nspis nad tiskarno sv. Cirila. To se je zgodilo na nkaz mestnega sveta, v katerem sedijo večinema mariborski nemški trgovci in o-brtniki. — Kmetje, ali zdaj uvidite, kako nemški trgovec nas Slovence — ljubi?! Niti slovenskega napisa, ki visi v zraku, ne more videti, toliko manj je toraj ver-jc tao, da bi nemški trgovec kdaj delal za koristi slovenskega kmeta! Ne hodite na Nemško 1 Iz Kozjega se sam piše: Dne 13. oktobra je odšlo iz našega kraja okrog 30 fantov v nemške rudnike s trebuhom za kruhom. Pa marsikateremu fantu je že ž«l, da je zapustil svojo domovino, misleč, da mu bodo v Nemčiji letela sama pečena piščeia v grlo. A močno so se vara!i, bar je razvidno iz njih pisem, da morejo tamkaj delati za žive in mrtve in si niso ne minnte gotovi življenja. Marsikateri bi že rad prišel domov, pa mn denarne moči ne dopuščajo. Ljubi fantje, ne hrepenite preveč po dingih ptnjih krajih, da vam ne bede kedaj žal. Saj v naši ljubi domovini je za pridnega in delavnega človeka do dovolj dela in jela. „Ljubo doma, kdor ga ima*. Ljudska knjižica. Prvi zvezek je že izšel. V njem se začne zanimiva povest londonskega tajnega pobcista (detektiva) Šerlok Holma. Ta muž jo bil eden najbolj prebrisanih policistov ter je razkril vsako, še tako skrito zločinstvo. Prvi zvezek „Ljudske kn jižnice*, ki prinaša eno takšno povest „Znamenj o štirih*, lahko dobi vsakdo, kdor pošlie naslov katoliški bukvami v Ljubljano. Nadaijo se pa pošilja knjižnica, če se pošlje naročnina za 10 zvezkov, to je 2 K 20 v, naprej. Sv. Jakob v Slov. gor. Skrajni čas je, da si nekdaj toli narodna občina — ko jo bil še na „lastnem konju* slov. Škof kot predsednik bral. društva — zmije z lica nemčnrski madež in z združenimi močmi požeae mostnico, po kateri bi radi prišli naši amrtn nosni sosedje prek Mnre do adrijanskega morja, nazaj v temno Muro! Težko bo š!o. Na Sladkem vrhn je sul-teranjska šola, zato naši otroci z Liljaskega vrba ne znajo ce nemški ne slovenski, tndi na Velki in Ploderšnici so se že vgne.dili 8tra»tai nemškutarji. Tndi krog nas — izvzemši ed no narodno jareninsko občino — je zavludal nemški kapital, kateremu pomsgi še kralj alkohol ugonabljati našo moč. Zato ni čuda, da se ne moremo takoj otresti tujčeve ptto, kor Sudmarkin judežev denar nam stoji na vratu. Ali ne obupati, ampak na zdrnženo izobraževalno in gospodarsko delo in zmaga bo naša po mariborskem okraju, kjer se se glasi mila slovenska govorica! Sv. Jurij v Slov. gor. Kramarja Ketežu damo dober svet, da ijndem postreže z dobrim in cenim blagom ne pa s starine „Štajercem*, ki bi ga bil imel nesti gosp. 6nta dne 8. t. m. k občinski volitvi pri Sv. Jakobn, pa so ran ga doma prej žene sežgale. Naši Ijndje imajo že toliko lastnih možganov, da jim ni treba iti po pamet na posodo v Ptuj. Od nemških meščanov nam itak nič dražega ne prihaja ko to, da vso boljše godce dobe v roko meščani, kakor tndi vso podporo, kmet p s, prodaj vse in idi za viničarja, dokler te še od tod ne poženejo. Ne verjamite t'stim, ki so podkupljeni od „Siidmarke* zato, da pripravljajo pot pruskemu zveličarju v našo c četa javo! Sicer trikrat gorje vam, ker vaši otroci postanejo ubogi sužnji na luštni zemlji! Bodite hrabri, možje slovenski, dokler ni prepozno t Ali ne vidite kako prihaja od severa sovražnik hujši od Torka na zlatem konju 1 Volite v vse zastope nepodkupljive in zanesljive može, ki si upajo kaj pogledati v občinsko gospodarstvo in ne samo prikimavati temu, kar eden reče! To velja zlasti Št. Jakcbčanom, kateri so nekdaj sloveli po svoji odločnosti, a zdaj? Raji pomakamo poročila o letošnjih občinskih volitvah. Iz njega so bo razvidelo vze. Sv. Križ pri Slatini. V nedeljo dno 18. novembra, takoj po večernicah začno naše „Bralno drnštvo* poučna predavanja: O poglavitnih dogodkih iz zgodovine Slovencev ter o občicikih in domovinskih dolžnostih in pravicah. Križevljani, na nege! Porabite izobrazbo, ki se vam pri teh predavanjih ponuja! — Društvena knjižnica že šteje nad 200 knjig. Knjige se udom izposojajo v 'posojilničnih prostorih vsako nedeljo po večernicah. — Tukaj smo na vernih daš dan pokopali gospo Jožefo Leitner, mater posestnika „hotel pri pošti*. Bila je blaga in skrbna gospodinja. Ravno teden pred svojo smrtjo je prestopila od protestantske vero h katoliški. Da, res! V protestantski veri je morebiti lahko živeti, v katoliški najvarnejši umreti. Slov. Bistrica. Kakor se poroča, bodo spomladi začeli zidati železnico od slovenj-bistriško postaje v mesto. Zg. Ponikva. V nedeljo 28. vinot ka sa je vršila slavnostna ustanovitev „Pev-skega in bralnega društva na Zg. Ponikvi*. Vkljub ne preveč lepemu vremenu počastili so nas odlični gostje iz Dobrne in Št. Ilia. Tudi Gotovljani so bili zastopani. Slavnost so je vršila vseskozi mirno in dostojno ter smo so reči, da jc vspela nepričakovano sijajno. Domačini so bili zastopani v res častnem števila. Kot prva točka vspcr. da je bil pozdrav. Pozdravila je glasno in razločno gospica Marica Koderman tako le: „Slovenka sam, Slovenka čem ostati, ker me rodila jo slovenska mati. S temi besedami pozdravljam veselega srca izobraževalno društvo, katoro se danes tukaj otvori. Dal Brg, da bi to drnštvo se vedno krepkeje razvijalo, da bi cvetke tega debla z narodnim duhom vsako hišo naše vrle fare vedno bolj in bolj navdihovale! Združimo torej svoje moči v skupno delo in uspeh na bode izostal. Naj bode ta dan dan vstajenja za nas iz brezbrižnega spanja! Naj gre glas po širni naši domovini, naj zvedo bratje vsi okoli, da tudi mi hočemo sodelovati pri napredka milega nam slovenskega naroda. V tej nadi kličem: Bralno drnštvo na Zg. Ponikvi, rasti, cveti, razvijaj se tako, da nam vzgojiš krepke in značajne sine in hčere matere Slovenije, v veselje in ponos Pcnikovljanom I Pozdravljeni, ljubi gostje, koji sta s svojo navzočnostjo počastili in povečali to slavnost. Pozdravljeni bodite tndi domačini, ki ste se v tako lepem števila udeležili. Vsem skupaj kličem: Živijo! Živijo 1" Za pogumni in lepi nastop je žela obilno pohvalo. Sledil je slavnostni « govor. V tem govoru nam je častiti gospod kaplaa Schreiaer iz Dobrno povedal veliko zanimivega in pončljivega. Pondarjal je posebno pomen in namen bralnega in pevskega drmtva. Spodbujal je vse ude k skupnemu delu v blagor slovenske domovine. Opozoril nas je na težava in boje, ki jih bode moralo mlado društvo prestati. Povedal ram je pa tudi sredstva, s katerimi se moremo srečno bojevati. Priporočal nam je posebao složnost med seboj ter volitev dobrega odbora. Ako bede odbor dober, bode tudi društvo uspevalo, ako bode odbor slab, pa bo tudi društvo slabo. Burao odobravanje je pričalo, da je ljudstvo z zanimanjem sledilo govoru in ga tudi razumelo. Da bi to zrno padlo na rodovitna tla in obrodilo obilen sad. Gospodu govorniku pa bodi na tem mestu izrečena še enkrat iskrena hvala za tmd. Istotako iskreno zahvalo ljubim gostem za zdatno gmotno podporo. Slavnostnemn govora je sledila volitev stalnega odbora. Voljeni so res udje, ki so za društvo vneti in ki bodo zastavili vse svoje moči v blagor in prespeh istega. Kot predsednik in podpredsednik sta dva vrla moža, g. Franc Vasle in g. Janez Zupanc. Med posameznimi točkami je domači pevski zbor pod izvrstnim vodstvom svojega perovodje g. Frana Pečnika kaj dobro peval narodne in druge slovenske pesmi. Sv. Ropert v Slov. gor. V našem bralnem društva se je začelo v novejšem Času res precej živahno gibanje. Pomnožilo se je število knjig v društveni knjižnici, prirejajo se gledališke predstave — v pretečenem pol letu kar dve — raste naroden ponos med mladino — a nekaj še vendar manjka. Pridemo na veselice, katere prirejajo sosednja društva, in povsod nam doni na nho mila slovenska pesmica; a pri nas ta manjkn, in vendar bi naj ravno ona tvorila povsod glavno točko vsega sporeda. Mladeniči, mladenke 1 Kaj naj res mi zaostanemo za dragimi? Vsaj je tudi nam dal Stvarnik dar petja, ne zakopljimo tega zaklada; tudi iz naših grl naj se razlega že pri prihodnji veselici slovenska pesem ter pokaže vsemu svetu, da smo tudi pri Sv. Ropertu zavedni narodnjaki, kateri ljubimo vse lepo. Vsak, kateri bi želel pristc-piti k pevskem zbora, naj se v najkrajšem času oglasi pri našem č. g. kaplana; nobeden mladenič, nobena mladenka, ki ima veselje do petja, nnj ne manjkal Gočovec. Koroške novice. Duhovniške in cerkvene stvari. Premeščena sta čč. gg. Franc Smodej, kape-Iku v Prevaljah, za provizija v Timenico; Ivan Sekol, kapelan v Šmihelu nad Pliberkom, za kapelana v Prevalje. Prezentirana sta čč. gg.: Anton Stres, spovednik in slovenski propovednik v celovškem uršn-linskem samostanu, za župnijo Podkloštcr; Feliks Fitbiger, mestui kapelan v Celovcu, za kanonikat kolegijatnega kapitelja v Bre-žah. — Umrl je beneficijat na Kalvariji pri Celovcu č. g. Josip Sollner. Umrli je bil dalj čssa rokodelski pomočnik in je bil šele s 33. letom posvečen v duhovnika. Dosegel je starost P3 lot. Celovec. Radi uju loukostnega povoda — ker jo dobil na nekdaj popolnoma slovenski zemlji, katero je sedaj deloma zasedel požrešni Nemec, nek „star Celovčan“ dvojezične poštne tiskovine — sedaj hndo vreje po Celovca. Mestni občinski svet je sklenil protest proti prodaji dvojezičnih tiskovin na celovških poštah. In kdo je tisti, ki je sprožil ta „duhoviti* (pravzaprav strastno nsmškil) predlog? Nihče drugi kot „gospodarska zbornica* po svojem članu trgovcu Zieru, ki vsi, posebno pa zadnji kaj radi sprejemajo slovensko —• „zeksrje*. Trgovec Zier se je v svojih mladih letih v Ljubljani slovenščine učil in zato mn ob četrtkih in nedeljah prav gladko teče, a v občinskem svetu zabavlja črez njo. Ali misli, da so Slovenci še vedno tako nemnui, da bodo hodili k njemu kupovat, če jih on psuje. Več zavednih kmetov je sklenilo, da ne gredo več k njemu kupovat. Useda Amerikanca. V nedeljo 4 t. m. je neki iz Amerike vračajoči st Hrvat, z imenom Stjepan Šimič, doma iz Klaoca, v Bistrici ob Dravi kleče ua cesti molil in mimoidočim z znamenjem kazal, da naj ga nmore. Mož je prišel iz Hamburga, hoteč iti v domovino. Imenovani je 38 let star, torej v najlepši dobi, pa vsled preslanih težav popolnoma upadel in bled. Po njegovem obnašanju so ga spoznali, da ni pri pravi pameti. Pri orožnikih, kjer je bil zn-časno zaprt, ni hotel ne jesti in tudi nič govoriti. Oddali so ga v deželno blaznico v Celovec. Pač trpka useda je zadela nesrečneža. Kot brbek mladenič je šel v Ameriko in v najlepši moški dobi se vrača pohabljen na duhn in telesu v domovino. Nesreča. Dne 6. t. m. popoldne ee je peljala s kmetico Rom 64 letna potovka Katra Šorn iz Celovca domov v Velike Gabrje. V bližini „Schleppe* pivovarne se je pa konj vstrašil pivovarniškega voza, katerega so peljali vpreženi voli. Akoravno je voznik takoj z voza skočil in vole h krajn ceste peljal, je konj le še vedno nazaj silil. Pri tem je pa voz z konjem zadel v cestno ograjo, jo polomil, ter je zadnji konec voza po bregu zdrknil. Vsled močnega sunka je pa potovka padla z voza ter se je zavalila v mimo tekoči potok. Neki finančni stražnik in en pivovarniški hlapec sta hitro priskočila starki na pomoč ter sta jo potegnila iz vode. Starka je pa kmalu umrla. Ali jo je zadela srčna kap, ali ae ji je pa razbila črepinja. Blazna ženska obesila svojega otroka in sebe. 33-M.en tobačna delavka Ivanka Scherzinger je 5. t. m. okolu 11. nre dopoldne v stanovanju pri Sv. Petru v Celovcu obesila svojega triletnega sinčka Otona iu potem še sama sebe. Po izpovedbi njene matere je bila imenovana že izza otročjih let vedno bolj otožna. To stanje se ji je pa šo bolj poslabšalo, ko jo je neki huzarski četovodja,, s katerim je imela razmerje, pred enim letom za vedno zapustil. Bila je že tudi v norišnici ter je bila 4. t. m. kot ozdravljena iz blaznice odpnščena. Usodnega dne so sosedje slišali, kako da je imenovana zabijala žebelj v steno, kamor je potem sinčka in sebe obesila. Slišali so tudi otroka govoriti, kako je mater prosil, da naj nikar tega ne stori. Nobeden pa ni slutil, da se bode kaj hudega pripetilo. Pri njej so našli tndi eno pismo, katero so oddali vsled vsebine državnemu pravdništvu. Nesrečnica je obesila najprvo svojega otroka, katerega je, ko je bil mrtev, snela in na posteljo položila, potem pa na ravno tisto vrvico in kljuko sama sebe obesila. Dvojna mera. Adjnnkt drž. železnice Oton Rosler baje sedaj ne bo prestavljen iz Beljaka. Železniški minister je baje nemškim poslancem izjavil, da nikakor ne odobrava prestav iz političnih ozirov. Ako železniški minister ne stoji na stališča dvojne mere, tedaj mora dati zadoščenje onim slovenskim uradnikom Korošcem, ki so bili samo iz politične sovražnosti prestavljeni iz Beljaka v Trst. Slovenskim poslancem naj se pošlje potrebne informacije, da sedaj primejo železniškega ministra za besedo. Laški kralj je prišel 5. t. m. na lov na srne v Trbiž in ostane ondi do 12. novembra. Kaj je vzrok podraženju mesa? Mesarji vedno tožijo, da primanjkuje klavne živine, ter da jo tudi za drag denar težko dobijo. Kako se je pa zdaj kmetijska družba na Koroškem prepričala, pa temu ni tako. Ta dražba je namreč razposlala na vse živinorejce okrožnico z vprašanjem, koliko klavne živino da imajo posestniki. S tem upajo, da bodo izvedeli natančno število klavne živine. Znano je že zdaj, da je vsega skupaj okoli tisoč volov za mesarje na prodaj, upajo pa, da bode po poročilih še večje število živine za mesarje pripravljeno. Vprašanje je le, kje da sedaj tiči izvir podraženju. Pri kmetih gotovo ne, ker še vedno za enako ceno živino prodajajo. Djekše. Shod, ki ga je tu pri nas priredilo vovbersko izobraževalno društvo, se je obnesel naravnost sijajno. Iz domače in iz sosednih župnij je prišlo toliko ljudstva, večina moštva, da so bili veliki prostori Kramarjeve gostilne natlačeno polni, da ni bilo več dobiti kraja in sedeža. V prisrčnih besedah pozdravi društveni predsednik Men-telnov Tone Gril iz Ovber navzoče ter govori prav imenitno in poljudno o živinoreji. Res čudili smo se, kako je gladko tekla beseda preprostemu kmečkemu mladeniču, ki o gospodarskih in političnih rečeh veliko razume, ker se zanima zanje. Drugi govornik, šentjurski župnik g. Poljanec, nam v po-Ijndnem, krasnem govoru poda lepo, a žalostno podobo, kako jn bilo tedaj pri nas, ko so pred dobrimi 400 lati na Koroškem ropali in divjali živinski Turki. Govor je bil zelo poučljiv in zanimiv, poslnšali smo ga z odprtimi ušesi in očesi. Potem nastopi znan, spreten govornik, g. kanonik Rotter. V prisrčnih domačih besedah nam pove, zakaj smo prišli na Djekše. Ne popivat in Inmpat, temveč učit smo se prišli in razvedrit v poštenem veselju. Govori o pomenn in namena društva, ter vspodbuja navzoče k pristopu. Pristopilo je 50 novih udov. Najboljše bi bilo, da bi se na Djekšah ustanovilo posebno izobraževalno društvo. Gg. tamburaši iz Celovca se niso ustrašili težavnega pota semkaj na gore ter so na« prišli razveseljevat. Ljudem so zelo ugajali-G. Ravnik je tudi spregovoril par prisrčnih besedi v pouk in spodbujo. Pozabil sem še omeniti in pohvaliti krasno petje domačega mešanega zbora. Slava pevcem! Reči se mora po vsej pravici, da se malokje vrši tako lep shod, kakor je bil dne 28. oktobra na Djekšah. Dobrlaves. Gospod ur -dnik, gotovo bode tndi Vas kakor vse cenj. čitatelje vrlega „Naš Doma* razveselilo, ako vam povemo, da naše društvo od pol leta svojega obstanka prav „fletno* napreduje. Priredilo je že štiri mesečna predavanja in zborovanja) vsa so bila jako važna; poleg tega pa nudi ' naša izvrstna knjižnica dokaj lepega berila; tudi razni časniki so nam tn na razpolago-Ko že ravno toliko pišemo o drnštvn, o0 smemo tadi pozabiti na največjo in ob enem najvažnejšo stvar: naše društvo ima sedaj svojo lastno hišo in ne samo eno, ampak kar dve. Za vse to se moramo zahvaliti našemu vrlemu voditelju pa tudi gg. poso-jilničarjem, ki so nam priskrbeli društveno čitalnico v „Narodnem domu“. Kje so danes oni ljudje, ki so društvu ob času njegovega pričetka „častitali* z „ne bo nič, bo hitro vsega konec" in Bog ve kaj še! Ko imamo zdrave, za vse dobro vnete, čile moči, ko imamo ljudi, kateri se zavedajo, da je posebno dandanes treba biti človeku poleg tega, da je veren in naroden, tudi izobražen, se nam pač prav nič hudega ni treba bati 1 Najdejo se ljudje, ki govorijo o slabih časih, ki si želijo, da bi kmetje skupaj držali, nočejo pa videti in spoznati, da je ravno naše društvo si stavilo nalogo, pospeševati to misel 1 — Dne 18. novembra, t. j. v nedeljo, priredimo mesečno zborovanje in sicer prvikrat v „Narodnem domu". Gotovo je, da bode g. voditelj nadaljeval predavanje o slovenski zgodovini, katero je zadnjič tako lepo pričel; potem morebiti pride iz Celovca neki nam že znani stari prijatelj, katerega vsi dobro poznamo. Tudi pelo se bo. Pridite torej v prav velikem številu na zborovanje, posebno naj bi se našemu vabilu odzvali Goslinci, ker kakor Časi kažejo, bode začel nekdo drugi po njih stegovati svojo roko, o tem pa danes rajši molčimo. Samo to povemo, ako se mu posreči, gorje, gorje 1 (Jelovica pri Pustriei. Zvon v Goloviei se bo blagoslovil dne 18. t. m. Zvon tehta 14 centov. Smarjeta pri Velikovcu. Na predlog Konstantina Pirkerja je naša občina že lani prosila deželni odbor, da bi se pri nas vršil kuhinjski tečaj. Prošnja je bila uslišana in je bila pri Pirkerju kuhinjska šola od 17. septembra do 27. oktobra 1.1. Pouče-vala je gospodična Katarina Janež iz Gre-binja, ki je od deželnega odbora nastavljena in plačana kuharica in učiteljica. Udeleževalo se je omenjene kuhinjske šole 13 deklic iz važenberške občine in bližnje okolice. Nekateri ljudje so zadovoljni, drugim spet ni prav. To je gotovo, da so take kuhinjske šole velike koristi. Kmečka dekleta se zraven uče marsikaj. Iz domačih pridelkov se nauče napraviti okusno jed, nauče se reda in snage, nauče se postreči bolnikom itd. Saj je znano, da najdeš dostikrat najimenitnejše hiše, kjer imajo vsega dovolj. A ni je pri hiši gospodinje *li kake druge ženske, ki bi ti znala, posebno če si bolan, skuhati poštene dobre jedi, ki bi ti znala postreči in očediti hišo. In na te reči se v taki šoli posebej gleda >n skrbi. Gospodična Janes je poštena, lepega krščanskega obnašanja, ter uči de-klice-učenke lepega obnašanja in manir. Glede plačila je treba omeniti, da občina ne bode imela nobenih stroškov. Pirker je dal prostore brezplačno. Kuharico in tuhinjsko opravo (tudi veliko peč štedilnik) Plača dežela. Dekleta so morale plačati za 6 tednov vsaka po 30 kron, stanovale so doma, iz daljših krajev pri znancih. Kar skuhale, so snedle same in „špilale" t*ko zraven kuharice tudi za nekaj časa gospodo. Proti koncu jih je učil potovalni PČitelj Hafner tudi umnega mlekarstva, ne **ko se molze, temveč kako se mleko redno "pravij a iu uporablja. Za te je bila nabavljena tudi melota za mleko. Slovenske °bčine! Potegajte in oskrbite si take ku- j hinjske šole treba vložiti tudi pri vas. Pravočasno je i zločin je v globino duše pretresel vse prave prijatelje omike, zakaj iz tep-x slučaja se jasno vidi, kakšna škoda i i zlo e aa or h vi a človeštvu, ako se otroci 'iševr Mučijo v šolah, katerih učnega jez. n nr razumejo. Vzgoja iu pouk je seveda tudi v takih šolah za nič. Zalibog, krvavi slučaj trnavski ni osamljen. Iz Čeških Budjejevic prihaja poročilo, da je učenec nemške šole, petnajstletni Janovskjr, v ponedeljek cb 8. uri zjutraj v Adamovu ustrelil s fl bertovo puško češkega šolarja in siroto trinajstletnega Bogomila Skalickega, ki je s svojo sestrico obiskoval češko šolo v Rudolfovem. Sirota Skalickj je že daljši čas moral prenašati surovosti od Janovskega, ki je v nemški šoli posurovel. Kadarkoli j« Jauovsky srečal Skalickega, zmerjal ga je in topel. Tako je bilo tudi omenjenega jutra v ponedeljek. Sirota Skalicky s svojo sestro j« šel v šolo; na potu je srečal tri fante z njihovim tovarišem Janovskym. Suroveži so ga takoj napadli in začeli tepsti. Jokajoč je šel nbogi Skalicky dalje in je samo rekel svojim napadalcem: „Le to si zapomnite! prošnjo pri deželnem odboru. Ako morate plačevati za nje, zakaj bi ne imeli koristi tudi vi I Bilo bi neumno, ako bi se ustavljali takemu napredku. Pač pa ne maramo „fortšrita", ki našemu ljudstvu jemlje vero, materni jezik in poštenost ter mu napravlja samo le dolgove, drugega pa nič ne daje. Mavrica po noči. Na vsib svetih dan zvečer ob sedmih smo videli v Prevaljah na nebu lepo mavrico ali božji stolec. Prevalje. V naši župniji so tri šole in sicer slovensko-nemška enorazrednica na Fari in slov.-nem. dvorozrednica (drugi rar-red popolnoma nemški) na Lešah in nemška šestrazrednioa na Prevaljah. Otroci, ki hodijo oz. smejo hoditi komaj 2 leti v dvojezično šolo, pridejo že v III. razred na nemški šoli. Vprašamo, ali ni to dejstvo jasen dokaz, da otroci, ki se na podlagi maternega jezika nemško nčijo, bolje napredujejo? Kajti ti otroci se naučijo v dveh letih vsaj toliko, če ne več nemškega jezika, nego slovenski otroci, ki kar prvo leto že pričnejo z nemško šolo, poleg tega pa znajo vsaj nekoliko slovenski pisati in brati. In kaj je najbolj značilno, ti otroci znajo tudi moliti, medtem ko so otroci na nemški šoli skoraj popolnoma zabiti in ne znajo niti nemško niti slovensko govoriti. Dragi sta-riši, to pač jasno priča, da bi se imelo tudi v nemški šoli, v kateri niti deseti del ni Nemcev, vsaj v prvem in drugem razredu slovensko poučevati. Vaša sveta dolžnost je torej: Odločno zahtevati slovenski ponk v šoli na Prevaljah, dokler se pa tej želji ne ugodi, pridno pošiljati otroke v šolo na Fari, kjer nam bodo morali dati prej ali slej še eden razred. Delati pa moramo tadi na to, da postanete šoli na Lešah in na Fari neodvisni. — V soboto dne 10. t. m. smo pokopali čevljarja Aleša Pernat. Minulo nedeljo zjutraj je bil še zdrav, a popoldne se ga je že lotila kolika, ki mn je čreve zmedla. Prepeljali so ,ga v bolnišnico v Celovec, kjer so ga operirali bije dvakrat. V četrtek po noči je umrl. Ostanke rajucga so prepeljali zopet nazaj v Prevalje. Rajni je bil blag mož in priden delavec, in kakor je naš zdravnik v svoji govoranci na grobu povdarjal, tudi marljiv požarni brambovec. Bog mu daj večni mir in pokoj! — Dva vprašanja našemu gosp. zdravniku Herbitu: Ali veste, gosp. doktor, čegavo je tnkajšno pokopališče? Ali veste, da se na cerkvenem pokopališču ne sme brez dovoljenja dotičnoga g. župnika p«ti in govoriti? Cc treba, Vam pokažemo postavo. Ako bi malo poprej začeli govoriti, bi jo pa že na pokopališču zvedeli. Škocijan. In zopet je sklenil odbor „slov. krsč.-soc. bralnega društva", da se snidemo na mesečnem zborovanju in sicer v nedeljo dne 18. novembra t. L popoldne takoj po tretji nri „pri Majarjn". Vabimo domačine in sosede na mnogoštevilen obisk. Na svidenje! Iz drugih slovenskih Jerajev. Grome posledice vigoje v nemških šolah. Pod tem naslovom praški katoliški dnevnik „Čech‘ v svoji 301. številki iz dne 1. novembra poroča: Nedavno je v Trnavki umoril češkega dečka učenec tamošnje pouemčevalne šnlferajnske šole. Ta Bog vam bode vrnil, kar ste meni storili. To bom povedal v šoli g. učitelju." — Te besede so v nemški šulferajnski šoli odgo-jenega Janovskega tako razkačile, da je planil na jokajočega Skalickega in ga je s flobertko ustrelil v glavo. Nesrečni češki deček je smrtno ranjen padel na tla. Surovi in brezvestni morilec je zbežal v gozd. Uboga žrtev suroveža, smrtno ranjeni Skali cky, ves krvav se je zvijal v bolečinah na tleh. Na vpitje njegove sestrice so prihiteli ljudje in prihitel je tudi orožnik. Pogled na nedolžno, s smrtjo se borečo žrtev je bil srce pretresujoč. Vse, tudi orožnika so polile solze. Poklicani zdravnik dr. Huller je spoznal, da j« dečkova rana smrtna. Namesto v šolo so spravili reveža v budjeje-viško bolnišnico, kjer je v kratkem umrl. Nesrečni deček je sin vdove, ki je polagala vanj velike nade. Bil je priden, tih, miren, pobožen deček, ki jc v šoli zelo dobro uspeval. Revež jo postal žrtev .suroveža, ki v ponemčevalni šoli ni bil niti ‘vzgojen niti omikan. Takšne krvave uspehe rodi surovo nasilje nemško, ki se trudi polastiti se duš dragih narodov in jih pelje na kriva pota in v pogubo. „Črna smrt" v Trstu? „Kuga v Trstu"1 To poročilo razburi vsakogar, ki mu je znana strašna zgodovina .črne smrti", kakor so nazivali to bolezen ob časib, ko je vladala in ko so padali ljudje liki trava pred kosci ob njenih nastopih. O kugi v Trstu poročajo: Na starem Ljoydovem tovornem parniku „Galipso" je obolel na potu med Benetkami in Trstom mornar Dabovič. Oddali so ga v bolnišnico. Znaki bolezni so bili oni plučne kuge, in je umrl že prihodnje jutro. Pri raztelesenju rajnika so dobili znake kuge na pljučih in dihalih, ki so jih nato oddali v strogo preiskavo. Ker je vozil „Calipso" blago iz Indije v Trst, so obvestili tržaško namestništvo in na ministrstvo za notranje stvari. V bolnišnico za infekcijske bolezni so odvedli vse oseba, ki so prišle v dotiko z rajnikom. Uvedli so najstrožje varnostne odredbe. Parnik „Calipso" so v morskem lazaretu temeljijo razkužili tako, da je razširjenje kuge po človeški pameti izključeno. Razne novice. Stari prijatelj. Blizu Pariza se jc dogodil leta 1877. sledeči dogodek: V kraju M. je bilo jezero, v bsterem je lastnik gojil pijcvke. Hranil jih je pa s Btarimi konji, kstore je nagnal v jezero, kjer jih je zvezal. Konji ao bili do vrata v vodi, pijavke bo jim na pokrile gotovo celo telo in izsesavale kri. Uboge ?itve no poginile navadno v dveh do treh dneh. Lastnik tega jezera je pa imel tudi 28 letnega konja, ki ni bil sposoben za nobeno težko delo, ampak za zabavo sedemletnemn domačenru sinu, ki ga je jahal in kateremu se je silno priljubil. Nekega dne se jo pa gospodar naveličal če dalje skrbeti za konja, zato ga je dal odvesti v jezero v hrano pijavkam. Isti dan na večer se je pa izgubil mali deček. Povsod so ga iskali, toda nikjer ga ni bilo. Tu se donrsli neki sluga, da bi ga sli iskat k jezeru. V grožnji slutnji jo tekel dečkov oče "tja. Žalosten prizor se mu je nudil tam. Ko je deček videl, kaka usoda je zadela njegovega starega ljubega prijatelja, hotel ga je rešiti pijavk. Hrabro je stopil v vodo, a že mu je zmanjkalo tal pod nogami. Zgrabil se je krčevito za konjevo grivo, večja polovica njegovega telesa je pa oatala v vedi; pokrile so jo pijavke do zadnjega prostora in sesale kri otrokovo. Uro pozneje, ko so ga našli, je izdihnil, roke njegove so pa le z veliko silo mogli odtrgati od grive njegovega starega prijatelja, katerega je hotel rešiti smrti. Nadvojvoda Oton umrl. Dne 1. t. m. je umrl na Dunaju vnuk našega cesarja nadvojvoda Oton, star 40 let. Smrt pisala pisemce. Kakor navadno, tako je nedavno predavaj slavni profesor in cerkveni pisatelj HeUinger v Wurzburgr na vseučilišču Hvojim študentom. Vetrič j* zunaj na trti, ki se je vspenjala ob zidu, odtrgal list ia ga pognal skozi odprto okno v sobo in sicer na mizo prav pred gospoda pr fesorja. Gospod je utihnil, ogledoval nekoliko časa liRt in zamišljeno rekel svojim poslnsa’con:: ^Ljubi moji prijatelji, smrt mi je pisala pismo*. Potem je navdušeno inv srco segajoče govoril o smrti. Nibčo od poslušalcev ni pripisoval predavanju ia brezpomembnemu dogodku kake važnosti. Pa kaj se je zgodilo? Komaj čez štiri tedne potem so spremljali študentje slavnega svojega pr fesorja k večnemu počitku. Nov otok. Ko je velik potres razrušil San Francisco, so ugibali učenjaki o vzrokih in posledicah tega potresa, zlasti da izvor ne more biti na suhem, marveč najbrže kje v morju na kaki točki. Pokazal se je po potresu ros v takozvani vrsti John Bogoslova otokov nov otok. V tej vrsti otokov se je prikazal v letu 1796. nov otok, potem pa zopet ieta 18k3. nov otok. Ta z*dnji otok se je kubal še leta 1892. Otoki so tako vroči, da ko so jih opazili, je bila voda v njihovi bližini tako vroča, da so morale ostajati ledje 5 milj proč od otokov. Kaj vas briga. Neki gospod reče prosjaku, ki ga je poprosil za dar: „Tu imet« nekaj, a nikar zopet zapiti". — »Kaj vas briga to*, odreže se prosjak, „s svojim denarjem storim kar hočem*. Za kratek čss. Krčmar: Kak pripomoček mi svetujete, da preženem te sitne podgane iz hiše? Gost: Napravite jim tak račun, kakor meni, pa vam bodo vse zbežale I — A.: Zakaj si pa dal ravno svojemu na hujšemu eovrsžniku evojo bčerzažeuo? B.: Tako se mislim najbolj maščevati nad njim. ga bo že ona meito mene pokorila. — Gospodična (v čolnu, bojazljivo): O joj, čoln so pogreza na naši strani! Nagajivec: • Vidite, Marica, to pa radi trga, ker vam je, kakor ste rekla, tako težko pri srcu. Podmorski čoln potopil. V Bizerti pri A’žiru se je potopil pri vajah podmorski čoln „Lutin*. Čeravno so takoj začeli z delom, da rešijo nesrečneže, ki so bili v čolnu, so vendar še le čez 7 dnij potegnili ladjo na svetlo. V čolnu je bilo 14 mož in dva častnika. Seveda so bili vsi zadušeni, kor ima podmorski čolu samo za eno uro zraka pri sebi. Črnogorski denar. Čmagora ima sedaj svoj denar. Novi denar je v prometu že nekaj dni in ima isto vrednost kakor avstrijski. V prometa je sedaj samo drobiž po 20 vinarjev, po 10, 2 in 1 vmar. Do-sedaj je kovanega denarja 300.000 komadov po 20 vinarjev, 375.000 komadov po po 10 vinarjev, 300 000 komadov do 2 vi-nrrja in 100 000 komadov po 1 vin. Denar je izdelan iz niklja in bakra, in sicer je drobiž po 20 in 10 vinarjev iz niklja, drobiž po 1 in 2 vin. pa iz bakra. Kasneje dobi Čmagora tndi srebrni denar. Ves ta denar se izdeluje v denarni kovaluici na Dunaju. Denar ima na spredni strani dvo-glavnega Črnogorskega orla s ščitom, a nad orlom je carska srbska krona kakor je v črnogorskem grbu. Na drugi strani v sredini polja velika številka, ki kaže koliko velja denar, spodaj je letnica, kdaj je bil denar kovan, zgoraj na kraju je pa napis: „Knjaževina Črna gora*. Prepir zaradi črk« »j*. Nedavno se je mestno zastopstvo v Kodanju na Danskem resno bavilo z vprašanjem ali se naj piše ime njihovega mesta „Kjobenhavn* ali „Kbbenbavn.* Po dolgem prepiru so mestni očetje sklenili, da izpuste črko »j*. Toda med meščani je vsled tega nastalo nezadovoljstvo. Začel je prepir v javnosti in ča- sopisih. Povsod se je poudarjalo, da si meščani ne dajo kar meni nič tebi nič vzeti črke »j*, ki je v besedi potrebna, in ako jo more izgovoriti toliko tisoč Dancev, jo bodo izgovarjali tudi mestni očetje. Rože in podgane. Strokovnjaki poljedelskega urada v Zedinjenih državah so našli novo preizkušano sredstvo zatirati podgane: rože. Kruhove skorje, sir, slanina se krt vaba za te sitne glodavce ne morejo meriti z rožami. Duh najstaršega s'ra nima, kakor potrjujejo znanstveni poskusi, ne z daleka one privlačne moči nego duh rože; zato podgane samo prezirno povohajo pasti, v katerih se nahaja prosta in običajna vaba, dočim past, v kateri se nahaja kot vaba prede h toča roža, prav gotovo deluje na te stvari. Dozdaj so bile podgane razkričane kot požrešni nenasitneži, a včista krivo. Vnjihje estetiškičut; one nikakor ne snejo rož, ampak se radujejo njihovega vonja. To njihovo estetiško čuvstvo bo jim v propast, ker se ne morejo ustavljati mamljivemu duhu kraljice cvetja. Strokovnjaki poljedelskega urada priporočajo gojiti bele rože kot vabo za podgane. (jHJOOOOOOOOOOOOO l Usnje za rtlate * (j) kakor tudi vsakovrstno drugo usnje, /K različnega kroja, priporoča po nizki X 10 6-3 coni (j) Nikolaja Gfybrekanasled. | (j) usn]arija, trgovina z ■tnjem In čevljarskimi Maribor, Grajski trg 5 nasproti grada. Slovenci in Slovenke! Kupujte in zahtevajte v vsaki trgovini, gostilni in trafiki odločno domače blago v korist družbe sv. Cirila in Metoda kakor pivo, peresa, svinčnike, voSčilo za čevlje, svalčične papirčke in ovitke, šampanjec, cilindre za svetilke, pisemski papir, platno in biškote. 25» izdelovanje diplom za, častne občane po primerno nizki ceni ■e pripornfta Tiskarna sv. Cirila , v Maribora. Škapulirje svetega Duha, Srca Jezusovega, Brezmadežnega Spočetja in Karmelske Matere Božje prodaja po nizki ceni trgovina Cirilove tiskarne v Mariboru, Koroška ulica štev. 5. ^ Prva narodna tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev p-] Jožef Pfeifer-ja p _____ v Hočah pri Mariboru na Štajerskem. _ : Mm vtM r '■ hiiiiMil'iini Sl. 2ST aj xio -vT-ej ša rezainica za klajo. K. IME. G. Širokost 315 mm (12 palce?), reže ? osmih dolgostih od 6—60 mm. Vsaka teh najnovejših rezalnic ima nogovnico, s katero se pomaga z nogo goniti. Porivanje krme izvršujeta dva železna zobnata valarja, od katerih zgornji se vzdigne, če se naloži preveč krme in se na ta način potrup stroja obvaruje. Prestavljanje rezne dolgosti se zgodi, ako se na nogovnici samo en del preporine. Na stolu spodaj sta dva mala kolesca za prevažanje stroja. Ta rezainica je zaradi njene trpežnosti za gepelj pripravna. Ključ in posodica za olje se priloži. = Oei*» 1X0 liron. = Jamči se eno leto. 4—i Pumpa ali sesalka ■ v za gnojsmeo Ta sesalka je najpriprav-uejša za gnojšnico. Visoka je 3 metre, d& se pa tudi za eden ali dva metra zdaljšati, in je zavoljo njene priprostosti in nizke cene pri kmetijah najbolj vpeljana Cena 36 kron. Izdelujejo se tudi rczalnlce S. R. H. 315 »m 12 (palcev) široke, režejo krmo tudi v osmih dolgostih od 6 do 100 mm ali V4 đo 4 palcev, ravno s tistimi prednostmi in iste trpežnosti, in so se bolj pripravne za gepelj. Jamci se eno leto. L, j*?-:' m *7 I Cena H6 kron. Oe^T-i za z d. a Ij šanje sesallre eden. m eter S Osron.. Brana za travnike ^ za iztrganje hmela Širokost za enega konja 1250 mm 58 kron. Ta slika predstavlja brano, ki je namenjena za iztrganje brnela na travnikih. Ima na eni strani krajše, na drugi strani daljše ostre zobe. Širokost za dva konja 1750 mm 84 kron. 6^2) Kmetje, širite svoj stanovski list: <*A{> Slovenski Gospodar. Izhaja vsak četrtek in stane na leto s prilogo „Naš Dom“ vred za celo leto samo 4 krone, za pol leta 2 krone, za četrt leta 1 krono. “ Izdaja, se sedaj ’v 8SOO iztislli. = | Rožne vence, podobice in vsakovrstne = svetinje = prodaja trgovina Cirilove tiskarne ? Mariboru, Koroška ullea 5. ■ vTk ■Vfc »ViMrVtHPni vVfc tfV« vV« Nas Dom Bter. 22. Stran 8. „Pri zvezdi" MARIBOR, <*roiS|M>fska ulica št. 11 V in sicer Vsled preselitve prodajam blago po zelo znižanih cenah najmanj za 100/0 ceneje. Po preselitvi stopijo zopet stare cene v veljavo. Zdaj je še čas! Zimski loden v vseh barvah, 3 20 m, cela možka obleka samo .... Zimsko moderno sukno v vseh barvah, 3 20 m, cela možka obleka samo Zimski kamgarn, moder in črn . . Zimski palmaston, moder, črn in rujav za zimske sukne, 1 meter . . . Cajg za hlače, dvojne širokosti. . . Sivo kariran loden 80 cm Širok, cela obleka samo......................... Zimski loden v vseh barvah 120 cm širok, cela obleka samo . . . . Sukno za žensko obleko, čista volna, 1 meter samo........................ Pristen tirolski loden v vseh barvah, 120 cm širok, 1 meter samo . . Flanel barhet v vseh barvah za obleke, najnovejši vzorci, 1 meter . . . Flanel barhet za spodnje kikle, 90 cm širok, 1 meter samo................. Flanel barhet za srajce, 75 cm širok Atlas barhet za bluze, 80 cm širok, 1 m Modri barhet za spodnje hlače, debel in močan, 1 meter samo . . . Druk in perkal za domače obleke Oksford za srajce................... Vojaško platno...................... Tkanina za vzglavnike in tuhante. gld. 4-20 „ 5-40 » 750 „ 1-90 „ 065 „ 1-75 » 2-25 „ 0-85 „ 110 „ 0-25 » 038 „ 0*18 „ 0-42 „ 0-26 „ 0-28 „ 0-20 „ 019 „ 022 Pristen nanking za vzglavnike in tuhante 115 cm širok, za perje .... gld. 0 38 Gradi za matrace, 120 cm širok . . „ 0 48 Rumeno platno za rjuhe, 150 cm šir. „ 0-48 Rumenk. platno za rjuhe, 150 cm šir. „ 0-55 Atlas satin odeje, dvakratne .... „3-90 Cajg odeje, dvakratne....................„ 2 70 Flanel odeje, dvakratne..................„ 0’95 Koce za konje, 1 komad...................„ 0 95 Zimske rokavice..........................„ 0‘22 Spodnja krila iz flanela v vseh barvah „ 0 85 Zimske nogavice za ženske, črne in raznobarvne............................„ 0-24 Zimske nogavice za možke, črne in raznobarvne............................„ 018 Robci za ogrniti, veliki, debeli ... „ 2 50 Svileni in volnati šali v veliki izberi Spleteni robci...............od 90 kr. naprej Svileni robci................ Rarhentni robci ..... Triko Jagrove srajce, hrKet iz barhenta .................. Triko srajce za turiste . . . Triko srajce za ženske. . . Triko hlače za ženske . . . Hlače iz barhenta .... Slamnjače.................... 80 20 58 75 70 55 42 95 POZOR!! Posebno opozarjam na mojo brezkonkurenčno zalogo izgotovljenih zimskih oblek, sukenj in havelokov. Zimska štajerska obleka, dobro pod- Zimski havelok . gld. 8-50 šita in vatirana 11-50 Zimske štajerske obleke za dečke . • 7? 3-50 Zimska moderna obleka, vatirana . . n 9-50 Zimske suknene hlače 2-20 Zimske loden sukne n 3-90 Zimske cajg hlače 1-20 Bele Ukane srajce, ovratniki, kakor tudi vse blago za podiive v veliki izberi po zelo nizkih cenah. Vzorci se zaradi pomanjkanja časa ne pošiljajo. Naročila se pošiljajo z obratno pošto po povzetju. Istotako Vas vabi na točno in dobro postrežbo s spoštovanjem 12—4 Anton Robnik. Ant. I. Strohmaier. I i Maja katoliško tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni urednik Edv. Jonas. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.