Ljubljana, petek 22 novembra 1929
Cena 2 Din
UpravnittTO: Unbtjaoa. Prešernova 54.
Telefon 4t. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. bseratoi oddelek: Ljubljana, Prešernova
obča 4. Telefon št. 2492. Podrnžnlca Maribor: AJeksaadrova cesta
§t. ia Telefon št 455. Podrnžnlca Celje: Kocenova afica it. 2.
Telefon St. 190. Računi pet pošt. ček. zarodih: Llnbtfana št. 11.S42; Praha čisto 78.180; Wlea Nr. 105.241.
Nedopustna akcija proti dosledni izvedbi zakona
o banski upravi
Oster komunike kr. banske uprave proti neodgovornemu zapeljevanju kmečkih občin
LJubljana. 21. novembra. AA. Uradno se objavlja:
»Kr. banska uprava dravske banovine je prejela v zadnji dobi od raznih občinskih uradov iz bivše mariborske oblasti vloge, v katerih se vlagatelji zavzemajo za to, da bi dosedanji oblastni uradni aparat deloval v okviru kr. banske uprave dravske banovine še nadalje v Mariboru.
Vse došle vloge so izdelane po skupnem vzorcu, iz česar se more sklepati, da gre za organizirano akcijo, naperjeno proti smotreni in dosledni izvedbi zakona o banski upravi. Javnost se opozarja, da je tako početje, s katerim sc ustvarja nepotrebno vznemirjenje prebivalstva in neti nerazpoloženje napram veljavnim zakonom in obstoje-
čemu stanju, nedopustno in se bodo ▼ bodoče proti inspiratoriem in pošiljateljem sličnib vlog uporabila zakonita sredstva.
Vprašanje upravnega ustroja je z zakonom o banski upravi za vse in vsakogar končnoveljavno rešeno. § 33 tega zakona izrecno določa, da za posl© banOvinskega področja ne sme biti točenih uradov. Pač pa sme ban za te posle dodeliti občeupravnim oblastvom prve stopnje strokovne referente v breme banovinskega proračuna. To zakonito pooblastilo nudi dovoljno jamstvo za intenzivno in ekspeditivno izvajanje poslov banovinskega področja. Vsaka bojazen glede zapostavljanja izvestnih delov banskega območja je povsem neosnovana.«
Bolgarsko Sobranje in reparacije
Nadaljevanje adresne debate — Povratek ministrov Moiova m Surova — Protestni shod rezervnih oficirjev
Sofija, 21. novembra. AA. V Sobranja eo danes nadaljevali razpravo o adreei na pre-stolno besedo. PosL Pastuhov ee je največ bavil z notranjim položajem na Bolgarskem. Stavil je na vlado ponovno vprašanje, ali je Uzunov res prestopil državno mejo in pobegnil v inozemstvo. Prehajajoč na neprestane medsebojne poboje makedonstvujuščih, je Pastuhov izjavil, da bi morali ti pogoji zaradi ideje, ki jo zastopajo makedonstvujušči, prenehati. Posebno ostro pa je zatem Pastuhov napadel bolgarsko fašistično organizacijo »Rodna zaščita«; očital je predsedniku Sobranja. da je prisostvoval nedavni manifestaciji te organizacije, in kritiziral tndi prisotnost odposlanca dvora.
V nadaljnjem poteku današnje seje je ministrski predsednik Ljapčev na vprašanje Malinova, kako stoje pogajanja glede reparacij, kategorično izjavil, da bolgarski delegati niso e ta vili nikabega predloga, naj se
pogajanja od lože. Upa, da bo te vprašanje
ugodno rešena
Sofija, 21. novembra. AA. Ker Je policija
svojo prepoved umaknila, je bil danes popoldne vendarle miting rezervnih oficirjev proti reparacijam. Zbora se je udeležilo kakih 5000 oseb. Govorniki eo protestirali proti reparacijam, nakar je bila odpeta bolgarska himna. Demonstracij pred poslaništvi ni bilo. Pred mitingom eo v avtomobilih delili protestne letake.
Sofija. 2L novembra. AA Minister financ Mcdov in minister zunanjih zadev Burov sta se snoči vrnila v Sofijo. Burov je novinarjem izjavil, da eo reparacijska pogajanja še v teku in da zato ne more reči ničesar o repa-racijskem vprašanju. Molov pa je opoldne izjavil novinarjem, da je reparacijsko vprašanje postalo jasno po današnji seji ministrskega sveta. Dodal je, da je optimist
Nov triumf francoskega letalstva
Letalca Costes in Belontes sta dolgo pot iz Miskdema v Pariz v
tovni
Heimwehr pristaja na ustavni kompromis
Senzacijonalen komunike vodstva Heimwehra - Poja-čeno upanje na miren izid iz ustavne krize
Dunaj, 21. novembra, g. Notranjepolitični položaj se je nocoj precej razjasnil. V zadnjih dneh so bile razširjene govorice, da Heimwehr noče pristati na vladni načrt glede ustavne reforme ter da se pripravlja na nasilno akcijo. Proglas v nekem heimwehrovskem listu je celo imel naslov »Pod orožje«. Nocoj je tiskovni urad Heinrvvehra izdal komunike, ki veli. da je vodstvo Heimwehra z ozirom na zahteve svojih članov pristalo na kompromisni sporazum glede ustave ter da bo delalo na to. da se bo ustavna reforma čimprej rešila v parlamentu. S tem se postavlja Heimwehr na edino mogoče realno-po?itično stališče. Knmumke veli dalje, da vre za prvo uspešno etapo.
Beograd, 21. novembra, č. »Arfjefter Zeitung« javlja, da so Heimwehrovci že od 19. t. m. v neprestani alarmni pripravljenosti in da je konferiral major
Pabst s svojimi somišljeniki v Gradcn, kjer so se baje pokazala v Heimwehru z ozirom na položaj deljena mišljenja. Heimwehrovska »Freiheit« pa deman-tira vse te vesti, češ da je bil Pabst ves čas na Dunaju v razgovorih s politiki večinskih strank in da ni moge! biti v Gradcu ter priti tam v kakšne konflikte. Resnica je. piše »Freiheit«, da je bil izvršen alarm v Glognitzu. kjer so se razširile govorice, da je umorjen Steidle in je tamošnje poveljstvo alarmiralo Heimwehr ter se je v dveh urah zbralo do 3 tisoč Heimweh-rovcev, »-toliko je bilo njihovo ogorčenje«.
Dalje pSe »Freiheit«. da so se razširile danes ob 10. dopoldne govorice, da je odstopil zvezni kancelar dr. Scho-ber. List pristavlja, da širijo vse te lažnive vesti socijalni demokrati, da bi odvrnili ljudstvo od Heimwehra.
Narodne koalicije v ČSR najbrž ne bo
Netočne vesti nemških listov — Predlog vladne koalicife brez Nemcev je naletel na Maden odmev —> Udržal nadaljuje
pogajanj*	^
Politični »prejemi pri miristietem p«ed» sodnika Udržal u so se danes nadaljevaK-Najprej je imel g. Udržal sestanek s predsednikom češke ljudske stranke moosigno« rom Šraankom, nato z zastopnikom češkoslovaške obrtne stranke poslancem Mlčo-chom in končno z delegatom slovaške ljudske stranke dr. Lafoayem.
Dunaj. 21. novembra, s. Iz Prage poročajo: Namera, da se sestavi vsesnarodna češka koalicija z izključitvijo Nemcev, je naletela skoraj pri vseh strankah na odpor. Zate se o tem načrtu ne razpravlja več s tako vnemo kakor dosedaj. Vsi pa
Praga, 21. nor. h. Dunajski Id nekateri tukajšnji listi, med njimi »Prager Tagblatt« in »Rohemia« so davi prinesli vest, da se bo sestavila nova vlada na podlagi velike češkoslovaške narodne koalicije Popoldanski listi komentirajo to vest. »Prager Presse« karakterizira položaj tako, da gre za taktičen korak. Jutrišnja »Prager Presse« pise: Kombinacija vsenarodne koalicije, ki je bila včeraj v ospredju pogajanj, je bila v političnih krogih sprejeta zelo hladno. Pri nemških strankah je ta taktični korak izzval veliko začudenje in neraizpoloženje. Spiošno se smatra, da ne bo prišlo dp te koalicije, ker bi pomenila očividno politično nazadovanje.
so mnenja, da se mora čimprej priti do sestave nove vlade.
Posledice meščanskevojne na Kitajskem
Kritičen položaj nacionalistične vlade v Nangkšngu — Prodiranje sovjetskih čet proti Harbinu — Japonska intervencija
Šanghal, 21. novembra, o. Zadnje dni se je položai kitajske nacijomalistične vlade zelo poslabšal Nankinško vlado ogražajo uporniki na dveh frontah. Vsled dvomljivega stališča posameznih guvernerjev in generalov ni mogoče predvidevati, kako bo izpadla sedanja meščanska vojna.
Pred kratkim je bil imenovan guverner pokrajine Shansi Jensihsun za podpovelj-nika vladnh čet Kljub temu je nominel-no še vedno poveljnik armade Kuomtnčun. Na vseh frontah se vrše srditi boji. Bojne sile maršala Kuominčuna so zavzele mesti Hupuh in Siangjang. Kljub temu so ostali boji doslej neodločenL Civilni guverner v Kantonu je brzojavil nankinški vladi, da je število vladnih čet premalo za boj proti uporniškim četam Čangfatkvaja, ki so vdrle v pokrajino Kvangsi in se pripravljajo na pohod proti Kantonu. Nankinška vlada m odposlala pomoč Kantonu, ker se glavni poveljnik vladnih čet Čangkajšek boji, da ne bo mogel braniti Hankova, ki ga ogrožajo uporne čete.
Poleg tega povzroča nacionalistični vladi mnogo skrbi ofenziva sovjetskih čet v
Mandžuriji, k! so predrle na večih krajih" kitajsko fronto ter stalno napredujejo proti Harbinu. Ker nima vlada na razpolago dorvoli vojnih sil, ne more poslati ograie-nim četam na kitajsko-ruski meji nobenih ojačenj ter se ie obrnila samo na japonsko vlado z vprašanjem, da li bo Japonska preprečila morebitni pohod sovjetskih čet ▼ južno Mandžurijo, ki je njena interesna sfera Japonska vlada še ni odgovorila, pač Pa je odposlala v Južno Mandžurijo iz Koreje in Port Arturja večje število japonskih čet
Nangtonj, 21. novembra, o. Kainr dottne/vajo
dobro poučeni krogi, je kžtajsfea necik-aaJastifina viiajda sktenSa izdati 11. jaimiaria progJas, s katerim bo ukinila eisteritoršjaSirta prava in-ozem-c&v na Kita jskem.
Atentat na kanteraskega guvernerja
Karton, 21. novembra, o. Sinoči 5e hi fevrSen
proti tafcajšnjerrra tivjfcseran guvernerja bornim* atentat. Guverner ie W1 tehiko ranjen. Sanijo, da je izvršila atentai neika ženska.
Poštnina plačana v gotovini
Leto X, St. 274
Haročeana maia mesečno 25 Din, M inozemstvo 40 Din.
Uredništvo: Lfcfbljaaa. Knaffteva aisca 5. Telefon feev.
3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 440.
Cede: Koceoova rf. 2. Telefon štev. 190.
Rokopisi se ne vračajo. • Ozfeasi po tarifa.
Ljubljana, 21. novembra.
V odfrosajih z Bolgarijo je nastopila od 6. januarja dalje nova situacija. Naša vlada je hotela svojo miroljubnost prav jx>sebej naglasiti in pokazati, da želi živeti z vsemi sosedi v najboljših prijateljskih odnošajih. Izraz tesa stremljenja je bilo ukinienje mejne zapore napram Bolgariji: ker pa je biia ta zapora posledica neurejenih mejnih odnošajev in ker je bila svojčas odrejena :z potrebe kot obrambno sredstvo zoper neprestane vpade makedonstvujuščih. je postalo jasno na prvi mah, da se mora nadomestiti z boljšim, ali bolje, z normaineisim sredstvom, ki naj zagotovi mirno komunikacijo preko mejne črte. Zato je bila povsem orirodna potreba. da se z Bolgarijo dogovorijo nor-tne mejnega prometa.
Iz tega stremljenja so se razvili razgovori med našo in bolgarsko vlado, ki so končno dovedli do pogajanj v Piro-tu. Jugoslovenska in bolgarska delegacija sta se tu dogovarjali o problemu, kako urediti promet preko mejne črte in sta došli končno do konkretna solucije.
Toda uspeh pirotske konference ni bil popoln. Naša vlada ie stremeia za tem, da se vprašanje razčisti do dna, da se problem mejnega prometa postavi na take solidne osnove, ki ne bodo več pripuščale nezaželenih obmejnih incidentov, marveč jih naravnost one-mogočevale. Zato je zahtevala, da se detinitivno likvidira zelo nerodno stanje dvolastniških posestev, stanje, ki dovoljuje zlorabljanje in nudi možnost za prestopanje meje terorističnim elementom. Dalje je insistirala naša vlada na zahtevi, da se dogovori na meji na obeh straneh" mejna cona. v kateri bodo mogle oblasti z obeh strani vršiti kontrolo ter onemogočati na ta način prestopanje meie onim. ki so jim svrha samo teroristični akti. Na te naše zahteve pa bolgarska vlada ni hotela pristati in soričo tega je dosegla oi-rotska konferenca samo polovičen uspeh. Uredila je modalitete mejnega prestopanja v pod-cbvem. onih kardi-nslnih vprašanj pa ni mogla rešiti.
Posledica vsega navedenega je bila, da je naša vlada smatrala pirorski dogovor za nezadosten, ter je zahtevala, da se pogajanja nadaljujejo la rešijo še ostali problemi, d so v zvezi z mejnim prometom. Bolga*ua se je sprva temu upirala, ali meda-irodni svet „e bil zelo zašntersiran na tem. da se med Bolgarijo in Jugoslavijo ustvarijo dobri od-nošaji. Zato ie po^bi! svoj vp'iv ter skušal na vso mjč preprečit; neuspeh direktnih razgovorov med obema sosedoma. Tako se j3 končno našla formula za solucijo. Naša vladi ie znova pokazala svo.o miroljubnost in koncil jantnost *tr je p'isiaia na to. da se pirotske konvencije uva. javijo v ibse-gu in v obliki, v kolikor se je bil že dosegel sporazum. Toda uveljavijo se ie za dobo treh mesecev, ta čas pa naj nova neposredna pogajanja dosežejo sporazum tudi glede onih spornih točk. ki so ostale še nerešene Tudi Bolgarija takih pogajanj ni odklanjala m tako se je mogla zadeva pomakniti za korak dalje.
Obe delgaciji sta se naiprej še enkrat sestali v Pirotu ali ta sestanek je bil le formalnega značaja, ter ie imel svrho, da ugotovi točno besedilo doseženega sporazuma na prvi pirotski konferenci. To nalogo je druga pirot-ska konferenca hitro izvršila in konvencije so se mogle uveljaviti. Njihova veljavnost pa je časovno omejena in vezana dejansko na uspeh pogajanj med obema delegacijama, pogajanj, ki so se pričela v Sofiji in se vrše sedaj.
Iz navedenega se jasno razvidi, kako važen namen imajo razgovori med iu-go slovenskim i in bolgarskimi delegati v Sofiji, razvidno pa je tudi kako velikega pomena bo njihov uspeh odnosno neuspeh. Nadaljnja veljavnost pirotske-ga dogovora je neposredno zavisna od njih, posredno pa sploh likvidacija neurejenega stanja na meji med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ako se najde zadovoljiva solucija za zgoraj navedene sporne, odnosno viseče zadeve ter zahteve. se izpodnese osnova neprestanim razburjanjem in zaoletljajem. ki jih povzročajo mejni incidenti, in na meii more nastati normalno, mirno stanje, med obema državama pa čista ali celo prijateljska atmosfera.
Sofijska konferenca
Sofija, 21. nov. A A Bolgarska agencija poroča, da je bila današnja seja bolgarsko-jugoslovenske konference, ki ji predseduje g. Ras ukan o v. posvečena proučevanju po« stopka pri likvidaciji dvolastniških posestev. Prihodnja seja bo jutri.
Komunistični oroces v Sofiii
Sofija, 21. nov. AA. Včeraj se je pričela razprava proti 52 komunistom, katerih zarota je bila odkrita septembra meseca. Po otvoritvi razprave je bila prečrtana obtožnica. nakar je sodni dvor zasliševal priče. Med občinstvom prisostvuje procesu tudi znani pariški odvetnik in vodja francoskih boraonistov Berton.
Pariz, 2L novembra, d• Francosko letalstvo je danes znova dokazalo, da ga n0 imenujejo zastonj najboljše letalstvo na svetu. Danes sta se vrnila iz svojega velikega 12000 kilometrskega poleta slavna francoska zračna junaka, letalca Costes iu Belontes, ki ju je sprejela na bourgetskem. letališču, ogromna množica oduševlienib Parižanov ob 11. 30 minut
S tem poletom sta postavila oba letalca nov aitrostni svetovni rekord za polete na velike daljave ter preletela pot po znanem poletu preko Sibirije v Mukden iz tega do Pariza v rekordnem času 102 ur. Na po-vratku iz Mukdena preko Sangaia, Kalku-te. Karašija in Aten sta prenesla napore kot jih ne zaznamuje sicer na njih bogata zgodovina francoske avijatike- V Parizu so bili po startu obeh letalcev v Ka-rašfu že v resnih skrbeh za nu!no usodo, ker nista poslala do včeraj nobenega poročila ter šele sinoči oddala v Atenah brzo-
Ratifikacija trgovinske pogodbe s Španijo
Beograd, 21. novembra- V. Kralje je danes podpisal trgovinsko pogodbo, podpisano med našo državo in Španijo dne 27- septembra v Madridu, pri čemer je zastopal našo državo naš madridski poslanik Dragomir Jankovič. Trgovinska pogodba bo stopila v veljavo z izmenjavo ratifikacijskih listin, ki bo te dni izvršena v Madridu. Nova trgovinska pogodba s Španijo je velikega pomena za našo državo, ker smo nedavno na barcelonski svetovni razstavi dosegli izredno lepe uspehe ter vzbudili veliko zanimanje za naše proizvode. Odslej bodo naše ladje vozile s Sušaka pod našo zastavo direktno v španske luke. Španija se največ interesi ra za naš les in lesne proizvode, ki ga je doslej v veliki meri dobivala iz naše države s posredovanjem italijanskih trgovcev.
Poplave v Črni gori in Bosni
Podgorica, 21. nov. m Mesto Reka Cer* nojeviča je zaTadi neprestanega deževja skoro popolnoma poplavljeno. Voda je povzročala ogromno Škodo. V mesto je prispela posebna komisija, da oceni škodo m bo začasno ustavljeno prisilno izterjevanje davkov. Redni promet na progi Cetimje-Podgorica je ustavljen ter se vrši le delno s prestopanjem potnikov.
Sarajevo, 21. nov. n. Zaradi sflnega de* ževja je reka Una tako narasla, da meri danes 10 in pol metra nad normalo ter je poplavila danes del mesta Bosanska Ehibi-ca. Po ulici Kralja Petra prevažajo potni? ke $ čolni.
Avto zavozš v vlak
Datfas, (Texas), 31. novembra, o. V Mhžwž Jezera Whjtes*>ek je zadel v snežnem viteKjn neki m*o ir Tlak. Ubifcti Je bfto 5 žendc,
preletela 12.000 kSBometrov 102 urah in. postavila nov sve-rekord
iavko, da zapuščata Atene ter da mislita
pristati danes opoldan v Pariza.
Vsi pariški listi posvečajo dolge Sanke uspelemu poletu ter se ob tej priliki spominki o vseh številnih francoskih zračnih nero ev, ki so s svojimi podvigi že tolikokrat zadivilj svet
Nesreča italijanskega letala
Rim, 21. novembra, s. Na zračni progi Rim-Sardinija se je včeraj pri vhodu v luko Terra Nuova prekucnilo vodno letalo »Itaka«, na katerem je bil med drugimi tudi državni podtajnik v vojnem ministrstvu Manaresi. Trije motorni čolni so rešili posadko in potnike z izemo grofa Pier-cya, ki je utonil Državni podtajnik Manaresi je bil na obrazu lahko ranjen. Poslanec Ferri si je zlomil nogo. Piloti so bili lahko, radiotelegrafist letala Pa težko ranjen. Vzrok nesreče je ta. da piloti niso pravilno precenili višine letala.
Čehoslovaki in nas tujski promet
Praga, 21. novembra. M. »Veokov«
prinaša o tujskem prometu v Jugoslaviji in Češkoslovaški daljši članek, v katerem opisuje predvsem razvoj tujskega prometa v Jugoslaviji ter po-vdarja veliko udeležbo Cehoslovakov v njem. Čehi so bfli vedno prvi gosti na Jadranu. L 1920 je sicer njihovo število nekoliko padlo, toda od L 1924 se njihov poset sistematično razvija. List objavlja tudi statistiko gostov v jugoslovenskih kopališčih in zdravrl:ščih ter pravi na koncu, da je število jugoslovenskih gostov v češkoslovaških kopališčih mnogo manjše, vendar pa tudi neprestano narašča. Na konen svoi'h izvajanj povdarja potrebo večje propagande za zbližanje Jugoslovenov in Cehoslovakov na polju tujskega prometa.
Os|ek, 21- nov. č. Danes je preminul taka! zlatar Feliks Vaniček na zastruplje-nju krvi Mož se je ranil z žebl'em iz čev-Ijevega podplata ter ni polagal na to prasko nobene važnosti Ko je poklical zdravnika, je bila vsaka rešitev prepozna m ie umrl v največjih mukah.
Izropana občinska blagajna
Sarajevo, 21. novembra. AA- V noči med 19. in 20. je bila izropana občinska blagajna v Vraucih. Tat ie odnesel 11.630 Din. Orožniki so naslednjega dne aretirali težko osumljenega Sulejmana Ang'elida. Na njegovem doma so našli 9966 Din. Angjelic je «a to priznal tatvino.
Clemenceau resno obolel
Pariz, 21. nov. s. Zdravstveno stanje Cle* menceaua se je danes nenadno zelo poslabšalo. V jutranjih urah je imel bolnik tako močan napad slabosti, da so morali takoj pobMcati zdravnike,' ki so vbrizgnili injek« cijo morfija. Vendar pa so se bolečine zopet kmalu ponovile. Clemenceau je nato dobil injekcijo kafre da bi mu poživili delovanje srca. Stanje bolnika je zelo resno.
Pariz, 21. novembra. AA. Zdravnik ie danes pregledal Clemenceauja, ki ima hude bolečine v trebuhu. Zdravnik bo obiskal Clemenceauja še enkrat pred nočjo.
Sovjetska spijonasa v Grčiji
Beograd, 21. nov. p. Glasilo ruskih emigrantov v Rigi poroča o veliki vohunski akciji, ki jo je razvil v Atenah sovjetski poslanik Ustinov List objavlja pisma, ki jih je poslanik Usrinov pisal nekemu Grku, živečemu v Rusiji, bivšemu agentu sovjetskega poslaništva na Grškem. Kakor znano, jo moral poslanik Ustinov. zaradi svoje vohunske akcije, s katero se je po* polnoma diskreditiral, zapustiti Grško. Objava omenjenih pisem je izzvala v grškem zunanjem ministrstvu veliko razbur» jenje, vlada pa je odredila, naj se čim prej fcslede vsi udeleženci pri tej vohunski akcijL
Znižanje obrestne mere v Angliji
London, 71. iwv<enibca. AA. AmtgSeSka narodna banka je znižala obrestno mero na 5 in poj od-
stotfca.
Program portugalske vlade
Lizbona. 21- novembra, o. Portugalski kabinet ie pod predsedstvom predsednika Carmone sklenil, da bo vzdržal diktaturo, dokler ne bo rešeno vprašanje izvedbe ravnotežja državnega proračuna, valutne reforme in finančne ter gospodarske obnove Portugalske.
Spremembe v italijanski diplomaciji
MIlan, 21. novembra. M. »Corfeme deJJa Sera« objavlja večji ukaz o razmestitvi italijanskih diplomatskih predstavnikov t inozemstvu. Dosedanji poslanik v Pragi conte Luigi Vanutelli je premeščen k zunanjemu ministrstvu v Rimu. Dosedanji poslanik v Lizboni Giuseppe Bastini je prestavljen v Atene, dosedanji poslanik v Atenah Mario Arlotta Pa v Budimpešto. Dosedanji poslanik v Helsingforsu Emilio Pa-gliano ie prestavUen v Rim za glavnega direktorja trgovinskih zadev z Ameriko, Azijo m Avstralijo. Za poslanika v Pragi je določen Orasio Petruzzi. Dosedamji poslanik v Haagu Giovanni Marchi je prestavljen za poslanika v Bern. Generalni konzul v Hamburgu Atillio Samaro je imenovan za poslanika v Helsingforsu. Od" pravništvo poslov v Tirani ie oreosnovano v poslaništvo ter le imenovan za poslanika ▼ Tirani poslaniški svetnik Uco Sola.
Ameriška delegacija za londonsko konferenco
Pariz, 21. novembra- AA. »Havas« poroča iz Washingtona, da bo ameriški delegaciji na razorožitveni konferenci v Londonu načelievai državni podtajnik za zu-nan:e zadeve Stimson. Na izrečno željo predsednika Hooveria ga bo spremljal mornariški minister Adam. Delegacijo bodo tvorili poslaniki Dawes, Gibson in Mor-row. dva senatorja in dva admirala.
Woildieniairas ne pofde med profesorje
Klalpeda, 21. no<vejni»ra. s. V zveza z ves#o, da se namerava VVoldeanaras ha£»i!iiiraii! kot profesor zgodovine oa tnivecsi v ViHn«. >e Wolde-roaras marvU, da na n3coS twosH denvoJocnja za nastanitev r Bofiski in da ne namerama zapustiti Litra*
Dijaške demonstracije v Pragi
Češki tehniki in medicinci zahtevajo uvedbo omejenega števila slušateljev - Krvavi spopadi
Praga. 21. novembra, s. Danes je j>ri-Slo na Vaclavskib name stih do spopadov med češkimi dijaki in policijo. Slušatelji češke tehnične fakultete so dopoldne mirediH zborovanje, na katerem so zahtevali uvedbo omejenega števila slušateljev. Čeprav je policija prepovedala sprevode, je odkorakalo približno 2000 dijakov na Vaclavsike namesti. Trg pa je bil od policije zaprt
Tudi češki medicinci so imeli dopoldne zborovanje, na katerem so zahtevali nameniš clausus za vse češkoslovaške dijake. Približno 3000 medicincev «e je nato zbralo -v sprevod, ki ie odko-
rakal na Vaclavsike namesti. Tam so demonstranti prodrli policijski kordon. Policija jih .ie skušala razpršiti. Prišlo je do ostrega spopada. Približno 40 oseb, med njimi docela neudekženih, je bilo pri tem ranjenih. Proti policiji so nastopili tudi delavci na neki novi zgrabi ter pričeli metati nanio kamenje in opeko. Policija je aretirala tudi nekaj delavcev. Nacionalistični listi se zgražajo zaradi postopanja policije ter zahtevajo kazen za uradnike, ki so zakrivili to postopanje. Nekateri večerni listi, ki so objavili podrobnosti o teh spopadih, so bili zaplenjeni.
JUsseldorfski vampir je blazen človek
Izpoved edine preživele žrtve napada skrivnostnega zločinca Morilec poveličuje svoje grozno početje v pesmih
Seja mariborskega občinskega sveta
Nabava moderne gasilske lestve — Posojila za kritje pridanfk-— Plodpora mesta za ureditev letovišča — Zvišanje garancijskega fonda za zgradbo privatnih hiš
Maribor, 21. novembra.
Danes se je vršila seja mestnega občinskega sveta, na kateri so se obravnavala razna važna vprašanja in predlogi. Uvodoma je župan dr. Juvan poročal, da je prejel na čestitke, ki jih je izrazil banu in podbanu dravske banovine povodom njunega imenovanja, ljubeznive zahvale, v katerih obljubujeta mestu vso podporo.
Prošnja inkaeantov mestnega električnega podjetja se je upoštevala in se jim bo plača zvišala za 10%. oni pa, ki so v službi pri mestni občini že nad 10 let, bodo prejemali 100 Din na mesec več, kar bo obremenilo nu^stno občino na leto za 14.820 Din. Ugodilo se je tudi dnevničarjem mestne občine, ki bodo prejeli 13. plačo.
Na interpelacijo Trgovskega gremija glede zgradbe carinske in kolodvorske pošte je župan poročal, da je sam interveniral osebno v Beogradu že trikrat, podžupan dr. Lipold pa enkrat, ter je obljubil, da bo še četrtič.
Občinski svet je sklenil nabaviti moderno gasilsko leslTo. ki bo stala okrog pol milijona Din. Na račun bo občina letos izplačala 285.000 Din, dočim bo 15.000 Din nakazala Gasilskemu društvu za zgraditev posebne shrambe za lestvo. Ostanek bo izplačala prihodnje leto.
Mestna občina je prevzela v gvojo npraTo Meljsko cesto razen dela pod železniškim podvozom, ki ga ima tudi v bodoče oskrbovati železniška uprava. Prostor, kjer bo zgrajena nova mostna tehtnica, bo občinski 6vet določil na prihodnji seji. ad: občinski svet v Maribora	t
Mestnemu vodovodu se dovoli ureditev skladišča v Slovenski ulici. Romanu Pelikanu se dovoli zgraditev paviljona na Kralia Petra trgu. kjer bo tudi čakalnica za avtobusni promet. Josipu Povodniku na Rotovškem trgu se dovoli naprava platnene verande, toda le za čas od 1. maja do 1. oktobra.
Mestno knjigovodstvo Je predlagalo, naj
K za kritje raznih primanjkljajev najame" Jo nova posojila: 1,200.000 Din za avtobusno podjetje (1.000.000 Din za kritje primanjkljaja. 200.000 Din pa za nakup novega avtobusa). 800.000 D1d Zj» plinarno in pa krediti za zasebne graditelje, dočim bo primanjkljaj 400.000 Din kril mestni pogrebni zavod iz lastnih dohodkov. Predlog je občinski svet sprejel in odobril. Posojila se bodo najela Dri Mestni hranilnici.
Poslopja, ki niso podvržena državnim davkom, se ne bodo oprostila gostaščine. Prošnja za dovolitev kredita 1,000.0000 Din za delavsko kokmiio, se je odsodila. — Olepševalnemu društvu se prepusti zemljišče pri mestnem vodovodu za napravo drevesnice brezplačno, dokler ne bo potrebno za kake druge svrhe. — Aeroklnbu se je določila subvenciia v znesku 350.000 Din za zgraditev aerodroma. Izplačala se bo v obrokih. Obč. svet je imenoval trgovca Sabothyja v Trubarjevi ulici z, svojega zastopnika v odboru Aerokluba.
Mestnemu električnemu podjetju se dovoli postavitev svetlobnih kioskov t urami na Glavnem trgu in na Aleksandrovi cesti pred hišo št 46. — Ljubljanska borza de'* je ponudila za zgraditev delavskega azila 1,000.000 Din posojila s 4% obrestmi. Sklenjeno je bilo, da se posojilo najame, ako borza dela ne bo zaračunala obresti. — Nadalje Je bilo sklenjeno, da se garancijski fond za zasebne graditelje hiš zviša od 5 na 8 milijonov dinarjev, ker Je vloženih mnogo novih prošenj za posojila- — Predlog o postavitvi novih zasilnih stanoval, predlog o otvoritvi nove spodnje Radvani-ske ceste, prošnja A Trt. Germeka za študijsko podporo in razni drusri predlogi so bifl odgodeni in se bodo upoštevali šele r>rt sestavi novega proračuna.
Zupan je sejo ziključil ob po! 20« nakar ie sledila tajna seia.
Dosseidorf, 21- novembra, d. Kljub vsem naporom nemške policije se dosedaj še ni posrečilo izslediti morilca številnih žrtev o katerem pišejo danes že vsi nemški listi dolge kolone poročil ter razpravljajo o »jem v celem Porenju. Včeraj je zaslišala policija hišnico Gertrudo Schulte, ki so jo našli že avgusta meseca z 20 po bodalu prizadetimi ranami, ležati na nekem travniku. Dekle je izgubilo po zločinu popol-soraa zavest ter je šele sedaj toliko okrevalo, da jo je mogla policija zasli-foti. Pri zasliševanje je izpovedala, da se je zločinec ves čas blazno smejal, ko Jo ie zbadal z nožem, zaradi česar smatra policija, da Je dobila nov dokaz za to. da je ta vampir v človeški podobi, bla-
Poljska pred odločilnim preokretom
Varšava, sredi novembra.
Predvsem je treba ugotoviti, da se ne »ore govoriti o kakem usodepolnem tre. trntkn, ki ga od časa do časa prerokujejo Poljski najrazličnejši senzacij željni Inozemski dopisniki tujih telegrafskih agencij. Gre le za to, da mora v poljski notranji politiki priti čim prej do načelnega razči-ščenja iti potrebnega ujedinjenja nasprotnih si političnih orijentacij- Poslednje dni prevladuje v Varšavi prepričanje, da je imel edino in samo ta cilj pred očmi predsednik republike Mošcicki, ko je v skladu x določili poljske ustave odgodil Sejm za mesec dni- Potrebno je izrecno naglasiti, da je v državni ustavi ta eventualnost stvarno dovoljena in da ne gre v konkretnem primeru za kakšen protiustaven korak. Poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da Sejm ni razpuščen, temveč le od-goden. V nervozni napetosti medsebojnih odnošajev poljskih strank je bila ta rešitev morebiti res najboljša, ker bo med tem morda le popustila trenutna nervoz-uost in nastopilo splošno iztreznjenje.
V zgodovini in političnem razvoju poljskega naroda se često ponavlja primer, da nastopi baš v najtežjem trenutku, ko že skoro ni videti pozitivnega iz.ioda iz si-tnacije — iztreznenje in uravnoteženost, ki preprečita katastrofo. Po prevratu I- 1920. je nastopilo v najkritičneišem času ujedi-cienje vseh družabnih slojev in političnih skupin; a ob prevratu maja 1926 je zopet v usodnem trenotku zmagala bojazen pred državljansko vojno. Podobnih primerov bi mogli najti še več tako v starejši kakor novejši poljski zgodovini- Vsakokrat se je narod ustavil tik pred prepadom, vrgel od «ebe strankarske strasti in poskušal rešiti ono, kar se sploh še rešiti da. Včasih pravimo temu instinkt živega organizma, neredko pa vidmo v tem zdravi smisel »nas za realnost.
Na poljskem je mnogo ljudi, ki čvrsto »erujejo v ta realni smisel domače" javnosti in so prepričani, da se bo tudi topot pokazal v potrebni meri in v pravem trenot-kn. Predpostavka ie samo dobra volja na vseh straneh in zlasti razumevanje za primerno kompromisno formo. Poljski voditelji in javno mnenje so znani po svojem velikem patriotizmu- To svedoči ves novi razvoj poljskega narodnega življenja. Včasih smatrajo ta patriotizem za romantični mestjanizem in za neko platonstvo — toda čist in idealen je bij ta patriotizem vsakokrat Niti danes se ne more o nobenem javnem predstavniku poljskega naroda trditi, da ne bi imel pred seboj edino le blaginje skupne domovine in da bi sledil samo svojim osebnim ciljem- Že od nekdaj se smatra kot velik patriot maršal Pilsudski. ki je že tolikokrat dokazal svoje globoko domoljubje z resnično markantnimi deli, mož ki ga nikdar niso vodili osebni koristoljubni interesi in ki ni imel nikdar namenov za svojo karijero, niti ni služil inozemskim koristim.
Da bi ne bili patrioti, tega niso osumljeni po poljskem javnem mnenju niti voditelji današnje opozicije. Patriot je bil in ie maršal Sejma Daszynski, ki ni dal nikdar povoda za resno sumničenje, da bi utegnil v važnih vprašanjih pustiti iz vida korist. celote in storiti karkoli na škodo države. Pilsudski izhaja s stališča, da se bori proti destruktivnim vplivom presilne-ga strankarstva in da ojači z učvrstitvijo vladne avtoritete disciplino in red v državi. Daszvnskl je prepričan, da je na pravem potu. ako brani kompetence in svobodo parlamenta. Oba nekdanja prijatelja in zvesta sodelavca, toda sedanja politična nasprotnika, verujeta v važnost svoje politične misije in pravilnost svojin poti- Vendar pa v praksi ne moreta oba zmagati v polnem obsegu. Niti prvi niti drugi ne moče »ričakovati, da mu bo dejanski razvol
zen človek.
Veliko senzacijo je vzbudilo tudi pismo, ki so ga sprejeli na dan pokopa petletne Gertrude Alberman, žrtve sadističnega zločina, njeni starši s pesmijo naslovljeno »Morilec«. V pesmi slika neznanec, kako je bila odpeljana mala Gertruda in ves razgovor med njim in njo do hipa, ko ji je zadal smrtni sunek s bodalom-
Predvčerajšnjim zvečer so se razširile po mestu vesti, da je policija našla sredi mesta na enem najbolj obljudeni«! krajev krvavo otroško srajčko in strgane nogavičke. Vendar smatra policija, da je bila ta srajčka le podtaknjena, kar je pripisovati razburjenemu razpoloženju Diis-seldorfčanov.
dat zadoščenje in da bo protivnik poražen-To bi pomenilo pričetek državljanske vojne, a tega gotovo ne želi ne eden ne drugi-Pod današnjimi okolnostmi torej ni druge* ga izhoda, nego da se vzajemno sporazumeta o kompromisu, ki bo sprejemljiv za obe strani in koristen za državo kot celoto.
Tu pa šele pričenja prava težkoča in dejanska nevarnost Maršal Pilsudski računa na nedvomne simpatije celega radikalnega centruma ii. ima očite in skrite pristaše tudi v današnji opozicionalni levici. Pred vsem pa stoje za njim oficirji aktivne vojske. Sugestivni čar njegovega imena in delovanje vsakega gesla, ki ga izda on, sta v Poljski dovolj znana. Z druge strani pa ne gre zapirati oči pred dejstvom, da j» maršal Sejma Daszynski zbral v poslednjem času. ko je nastopil javno kot brani-telj parlamentarizma, okoli sebe vse one, ki jim jc bilo do-ohranitve dosedanjih, oblik ustavnega življenja v, državi. Podcen. jevatimoč teh njegovih pristašev bibfio usodepolno tembolj, ker gre za milijonske mase poljedelskega prebivalstva in za množice delavstva- Vse skupine poljedelcev so danes v opozicijskem taboru, ne samo mirnejša Vitoseva stranka, temveč tudi radikalno Wyzwolenie in še radikalnejši tabor Jana Dombskega- Pa tudi izmed socialističnih in delavskih skupin ne nastopa niti ena za vlado Pilsudskega. To je nedvomno zelo važna okolnost, s katero se mora računati. Pripisovati se ji mora tem večji značaj, ker odločajo baš narodne mase obeh najštevilnejših družabnih razredov v odločilnin trenotkih in imajo razen tega tudi v vojski največ svojih članov.
Najneprijetnejše je, da so zavlekli v konflikt vprašanje osebnega prestiža in službene pristojnosti obeh maršalov. Ako je maršal Pilsudski osebne razžalil maršala Daszynskega, je treba upoštevati, da sta nastopala oba državna dostojanstvenika v dotičnem trenotku službeno, uradno in odgovorno. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je Pilsudski največji laureant poljske vojske, prvj in edini nosilec naslova častnega maršala v preporojeni Poljski, razen tega aktivni voini minister in dejanski — četudi ne titularni — diktator 30-milijonske države. Maršal Sejma pa ie že od nekdaj v Pol ski za predsednikom republike najvišje spošto-vani državni predstavnik, ki zastopa v času, ko še ni izvoljen predsednik republike, glavo države in vodi volitve novega državnega šefa- Ravno to mnogo otežuje ves problem, ker sta se srečala v konfliktu dva najvplivnejša predstavnika države in se ne da predvideti, ali bo sploh mogla in kako bo utegnila prevzeti posredovane najbolj kompetentna oseba, državni predsednik Mošcicki. V prvi vrsti je treba rešiti ravno to vprašanje. Zadeva- prestiža mora ali na obeh straneh dobrohotno od-pasti, ali pa jo mora urediti tretja oseba.
In tukaj apelira iavno mišljenje na odgovorne faktorje v kompromisnem smislu. Izhod ss mora najti tembolj, ker noče nobena udeležena stran tirati konflikta do skrajnosti in noče zavestno oškodovati rednega gospodarskega razvoja celote. Ta celota se ima težko boriti s kreditom, stanovanjsko in trgovsko krizo, ne more ra-šiti problema brezposelnosti, stoji pred novim valom draginje in pred opasnostjo generalnih Jtrajkov. Edino le povečan izvoz domačih izdelkov in pojačan dotok inozemskega kapitala v državo bi mogla radikalno izvleči poljsko republiko iz prehodnih gospodarskih težav. Niti izvoz pa se ne da trajno povečati, niti. se ne morejo inozemski kapitalisti navdušiti za investicije na Poljskem dokler ne preneha politični kaos v državi- Tako pridemo zopet do točke, s katere smo pričeli:
Potrebno je v odločilnem času storiti veliko delo, ki ga bo diktiralo tradicionalno polsko rodoljubje, in skleniti kompromis. Brez medsebojnega popuščanja se sedanja notranja kriza ne more rešiti. In baš na tem. da se pripravi in omogoči kompromis, delajo trenotno in bodo še delali tekom ce-
lega novembra. Predno bo sklican Sejm
na decembersko budžetno zasedanje, mora biti stvar politično zaključena. V nasprotnem slučaju bi nam bilo pričakovati resne notranje borbe v slovanski Poljski.
Infa.
Macdonaldov premogovni zakon
London. 21. nov. o. Sinoči je konferenca rudarskih delegatov sprejela vladne predloge 7» rešitev premogovnega vprašanja Na temelju tega sklepa bo objavila vlada prihodnji teden zakonske načrte o usta* novitvi mezdnega razsodišča, ureditve delovnega urnika in trgovine s premogom.
Kakor doznavajo poučeni krogi, bo vlada kljub odporu lastnikov premogovnikov, vzakonila predlagane zakonske načrte. Kakor pišejo »Times« je vlada še vedno pri; pravljena nadaljevati pogajanja z lastniki .premogovnikov, katerim bi priznala v primeru. da se udeleže skupne konference za rešitev premogovnega vprašanja, nekatere ugodnosti.
Zakon o omejitvi brezposelnosti v Angliji
London, 21. nov. o. Na današnji seji spodnje zbornice je predložil minister dela. gospa Bondfield v drugem čitanju zakonski načrt glede zavarovanja brezposelnih. Med drugim predvideva zakonski načrt občutno znižanje starostne dobe zavarovancev. Zavarovanje proti brezposelnosti s« je raztegnilo na brezposelne od 15 let navzgor. Zakonski načrt bo stopil v veljavo najpozneje do leta 1931.
Voditelj iiberalne stranke Lloyd George je ostro kritiziral predloženi zakonski načrt. Govornik je poudarjal, da bodo'vs!ed predloženega zakonskega načrta državni izdatki tako narastli da jih dežela ne bo zmogla. Že dosedanji državni proračun predvideva 19 milijonov funtov šterlingov za brezposelne- S sedanjim zakonskim načrtom bodo priznane brezposelne podpore tudi dečkom od 15 let, ki bodo gotovo skušali čim bolj izrabiti to ugodnost. Končno je L!oyd George apeliral na vlado, naj raje preskrbi mladim ljudem dela, mesto da iih s podporami navaja k demoralizaciji.
Saarska konferenca
Pariz, 21. novembra, s. Zunanji minister Briand je danes pred otvoritvijo pogajanj glede saarskega ozemlja sprejel nemškega poslanika von! Hfiscba in vodjo nemške saarske delegacije von Simsona ter ostal % njima v dalšem razgovoru. Otvorjena seja se je pričela ob 11. uri. Seja. je bila tajna.
Pariz, Zl- novembra. AA. O priliki fran-cosko-nemškin pogajanj o saarskem vprašanju se je s pristojnega mesta izvedelo, da namerava francoska vlada predlagati to-le rešitev: :
. JJs.tanovi. ..naj. je francosko-nemško saar-sico društvo za ekšploatacijo tamošnjih rudnikov in.'za izvoz premoga v inozemstvo. Saarški kotlini hi veliko škodilo, ako se ji zapre nemška meja. Zato bo društvo zahtevalo, naj ostane sedanji status quo do leta 1935, nato pa se nai uredi nekak mo-dus vivendi, ki bo zadovoljil vse tri zainteresirane dele, to je Francijo, Nemčiio in Saarsko kotlino.
Krvavi komunistični nemiri v Varšavi
Varšava, 21. nov. s. Varšavska komunistična omladina je za prvo obletnico Ko« munistične internacionale pripravila obširne demonstracije in stavke. Policija pa je te demonstracije v kaM zadušila ter areti« rala več voditeljev komunistične omladine. Zvečer jc skupini kakih 600 omladin-skih komunistov uspelo prirediti v varšavskih predmestjih manjše demonstracije. Ko je policija razganjala demonstrante, je bilo oddanih nekaj strelov. En pasant je bil ubit, dva demonstranta pa sta bila ra« njena. Aretiranih je bilo preko 60 oseb.
Protifašistične manifestacije v Berlinu
Berlin, 21. nov. AA. Nemška »Liga za človeške pravice« je priredila manifestacije proti fašizmu. Bivši italijanski poslanik Nitti je pri tej priliki rekel, da Mussoli* ni stremi za tem, da ustvari katoliški blok držav, v katerega bi šle Italija, Avstrija, Madžarska, Bavarska, Hrvatska (!) in Češkoslovaška. Tako upa ublažiti nezadovolj* stvo širokih mas.
Grški državni proračun
Atena, 31. novembra, o. Grški finančni tmnčsteir je predložil gtršikj zbornici proračun, ki izkazuče 10.534,000.000 dir-ahcm dobodlkov in 10.525,000.000 drahem iadatfcov.
Podrobnosti o potresu v Ameriki
London, 21. nov. o. Potres, ki so ga za* beležili ob ameriški obali med Newyor-kom in Hudsonovim zalivom je trajal eno uro. Tekom potresa so opazovali zanimiv ve meteorološke pojave. Nastal je nenadoma dež pomešan s snegom m morje se je dvignilo za več metrov.
Observatorij v Hanvardu poroča, da je bilo središče potresa v Atlantskem oceanu, nedaleč od Nove Škotske Potresni sunki so pričeli ob 3.3o. Potres je bil tako silen, da so ga čutili tudi v Nevvvorku tako močno, da so morali v višjih nadstropjih nebotičnikov ustaviti delo.
t Dr. Jakob Kowy
Dona]. 31. novembra. s. Bivši pisarniški ravnatelj Ciosr>oske zbornice. sekt ».teki načefoak. dr. Ja.ioob Kowy jc danes umrl. O prevratu je bil dr. Kowy unokajem pa je še vršil stožbo v pisarni Zveznega sveta.
Hroeijski trg
Žalec. 21. novembra, a- Danes je bilo v Žatcu prodanih nekaj večjih Partij srednje kvalifete po 500 Kč. dalje manjše partije prima hmelja po 725 Kč. Tendenca ie bila mirita. Cene so se gibale v okvirju 475 do 750 Kč za 50 kg brez prometnega davk*.
Slava patrijarha Dimitrija
Beograd, 21. novembra, p. V Beogradu so danes slavili veliki pravoslavni prazni" arhangela Mihaela. Danes je imel svojo slavo tudi poglavar pravoslavne cerkve patrijarh Dimitrije, ki Je nekoliko bolan. Na slavi je zastopal kralja prvi adjutant general Stojanovič, navzoči pa so bili tudi ministri dr. Srškič, Uzunovič m Maksimo-vič ter mnoge druge odlične osebnosti.
Škofje pri ministru pravde
Beograd, 21. novembra. AA. Ministra pravde dr- Milana Srškiča so včeraj obiskali predstavniki visokega klera katoliške cerkve v Jugoslaviji gg. dr. Anton Bauer, nadškof v Zagrebu, dr- Bonaven-tura Jeglič, škof ljubljanski, dr. Bonefačič, nadškof splitski, in dr. Slamič, tajnik zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Na obiska so imenovani govorili o aktualnih vprašanjih odnošajev cerkve do države, kakor tudi o vseh ostalih vprašanjih katoliške cerkve. Škofje so ostali pri g- ministru v prijetnem razgovoru eno uro.
Imenovanja tehniških uradnikov
Beograd, 21. novembra. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra javnih del inž. Savkoviča postavljeni med drugim v dravski banovini:
v tehničnem oddelku načelstva sreza Kranj za svetnika inž. Fran Emer, za višjega pristava inž. Pavel Miklauc;
v tehničnem oddelku načelstva sreza Ljubljana za svetnika inž. Avrelij Ko-bal in inž. Karel Šturm. za viš. pristava inž. Franc Jerina;
v tehničnem oddelku načelstva sreza Novo mesto za svetnika inž. Valter Ahlfeld;
v tehničnem oddelku načelsitva sreza Celje za svetnika mž. Ivan Marek:
v tehničnem oddelku načelstva sreza Maribor za svetnika inž. Oskar Jeran, za viš. pristava inž. Janko Kukovec rn inž. Feliks Celestina. za praktičnega tehnika inž. Josip Pleteršek. (Zaradi telefoničnega sprejema vesti ne moremo jamčiti za točnost imena. Op. ur.)
Nezgoda slovenskega delavca v Zagrebu
Zagreb, 21. novembra, n. V delavnicah državne železnice se je danes težko ponesrečil 261etni mizar Ivan Zupan iz Begunj. Cirku-larna žaga mu je odrezala levo roko nad laktom.
Stečaj nemške banke
Koln, 21. nov. d. V Freiburgu je ustaviš ia izplačila in napovedala svoj stečaj banka Otona Biirkieja in Com. Oba lastnika banke sta se prijavila državnemu pravdni* štvu ter priznala, da sta poneverila večje zneske, ki so bili predani banki na čuvanje. Prepeljana sta bila v zapore. S polomom banke so predvsem oškodovani obrtniki in manjši trgovci Med njimi je zavla* dalo veliko ogorčenje, tako da je morala policija zasesti bančno palačo, katero, so hoteli upniki demolirati in zažgati.
Zlato se vrača iz Amerike v Evropo
Clierboarg. 21. nov- o. Danes je izkrcal nemški parobrod »Bremen« dvajset sodov ameriškega zlata, ki bo odposlano v Pariz. Zadnje čase se opaža vedno bolj naraščajoči dotok zlata v Evropo. Poučeni krogi trdiTo. da so evropski gospodarski krogi dvignili v Ameriki velike vsote denarja, ki prihaja polagoma v Evropo.
Najhitrejša rešilna ladja na svetu
London, 21. novembra. Na reki Tema Je bila dames spuščena v vodo najhitrejša rešitoa motorna ladja na svef-u. Lad'ja ra®po!aga z dvema kabinama in jo gcnfta diva motorja po 375 konjskih sM. Ladja bo voeita s hitrostjo nad 20 irw!ij na uro. SHuAi-la bo za rešitev letal, ki bi se ponesrečite v Rokavsfcem preliv«. Ladja bo nastanjena ▼ Doivto.
Dr. Šestanu so amputirati levo, a Miiller ju desno nogo
Maribor, 21. novembra.
V»a mariborska javnost je še pod mučnim vtisom nedeljske letalske katastrofa, ki se je pripetila na Glavnem trgu. Prebivalstvo se še vedno živahno zanima za uso» do obeh ponesrečencev, dr. Iva Šestana k> pilota Hausa Miillerja. Zal se je stanje obeh ranjencev tako poslabšalo, da so biM zdravniki prisiljeni izvršiti radikalno operacijo pri obeh bolnikih. Temperatura ranjencev se je namreč močno dvignila, zla« sti pri dr. Šestanu, obenem so se tudi začeli pojavljati pogosti omotični napadi
Pri zdravniškem konziliju v sredo popoldne, katerega se je udeležil tudi šef za« grebške klinike dr. Budisavljevič, je bilo sklenjeno, da se izvrši palijativna operacija katero je prrmarij dr. Cernič twii tsakoj rs-vršil.
Dr. Cemič je na široko odpri poškodb« pri ranjenem Miiller ju, da bi se na ta nn-
čin odstranili drobci kosti, raztrganih mišic in kit Med to operacijo pa je prišel zanimivih ugotovitev: Pokazalo se je namreč, da visi desna noga samo nekoliko oa raztrganih kitah in koži, da j« kost skoč-nica prečno preklana in da je infekcija močno napredovala. Zato se je odločil za nadaljnji radikalni korak in je r sredo zvečer Aliillerju amputiral desno nogo oa gležnju. Kar se tiče Mullerjeve leve noge, pa se namerava še nkaj časa počakati na nadaljnji razvoj bolezni
Isto kakor pri Miillerju je bdo pofcrek-no tudi pri dr. Šestanu ukreniti z levo no go. Primarij dr. černič je napravil na zv-nanjii strani leve noge širok urez m odstranil prečno razbite kosti skočnroe. šele potem, ko tudi to ni zadostovalo tn se je v noči od srede na četrtek proces zas t lupljenja pri Šestanu pričel širiti ter se je bol« nikovo stanje poslabšalo, se je dr. Čerof5 odločil, da v interesu bolnika samepa nt več čakati z radikalno operacijo
Včeraj opoldne je bolniku amputiral le-' vo nogo tik pod kolenom. Desna noga pa je izven nevarnosti ki se bo bržkone po polnoma zaceli a.
Stanje bolnikov po operaciji je »atkrn*-ljivo. Narkotizacija je tako učinkovaja. d« bolnika potem niti vedela nista, da so j* ma amputirali nogi.
Iz sovjetske Rusije
Moskva. 21. novembra. AA. V židovskem narečju pisani list »Stern v Harkovn« prt-občuje članek, v katerem ostro napada pasivnost sovjetskih oblastev napram proti-židovskemu pokretu širokih slojev ruskega naroda. To dokazuje tudi postopanje sovjetskega sodišča v Harkovu, ki je morilce židovskega prebivalstva deloma oprostilo, deloma pa jim znižalo kazni na uprav smešno malenkost. List pravi, da je nrotl-židovski pokret posebno močan v Ukrajini, kjer nastonajo sovjetska oblastva odkrito proti Židom.
Moskva, 21. novembra. AA. Nocojšiila »Moskva« piše o demoralizaciji sovjetskih delavcev v Moskvi. Navaja nekaj primerov: V prvem četrtletju tega leta je samovoljno zapustilo delo v mestnih podjetjih 1662 delavcev, to število Pa je v tretjem četrtletju narastlo na 3200. Na tramvaiu vlada tolik nered, da se je v 3 mesecih pripetilo 650 nesreč. Vrhu tega tramvajski sprevodniki hote ne izdajajo kart in ne pobirajo denarja ter je zato moskovski tramvaj stalno pasiven.
Moskva. 21. novembra. AX. Zopet krožijo vesti o Protirevolucijonarnem ln protU sovletskem pokretu med ruskimi kmeti. Na več krajih so nezadovoljni kmetje pobili sovjetske uradnike tn zapalili komunistične domove Največji neredi so v jnžni RusMi in v Ukrajini.
Moskva, 71. novembra, s. Kakor javlja zastopnik Wolfovega urada, so ru^ke upravne oblasti odrekle ner/škim kolonistom dovoljenje za izselitev ter prepuščajo odločitev o tem vprašanin ljudskim komisarjem. Kan je vzrok z-> ta korak, ki je prišel popolnoma nepričakovano, še ni znano.
Atene, 21. novembra, t- Kakor Javljajo Usti, se namerava 50.000 grških kmetov, ki so se naselili na Kavkazu, vrniti v svojo domovino. Grški konzulat v Moskvi ie že izdal 8000 potnih listov.
Naši Kraji in ljudje
Srečna Nimrodka
Pred tednom dni je imela ga Klešnikova, profesorjeva vdova in upraviteljica zdravilišča v Laškem, izredno lovsko srečo. Na svojem prvem lovu v življenju je ustrelila v triglavskem pogorju med Dovjem in Kranjsko goro v lovišču veleposestnika in industrijalca g. Zupana lepega gamsa.
Komunalne zadeve zagorske občine
Zagorje. 21. novembra.
5e?a zagorskega občinskega sveta se je vršila v torek popoldne od 16. do 20. in so bile na dnevnem redu razne prošnje in dopisi. Glede vloge okrajnega cestnega odbora v Radečah zaradi projektirane nove cestne zveze med Zagorjem in St Jurjem Pod Kumom je poročal župan, da se je tozadevne ankete pred tedni v Radečah udeležil g. Bajcar. Nova cesta bo velikega pomena za prebivalstvo kumljanskega okoli-ia in tudi v prid tujskemu prometu. Zagorski občinski zastpp je po zgledu drugih občin sklenil za to cesto prispevati 10.000 dinarjev.
Stavbni zadrugi Je bila ugodena prošnja sa otvoritev brezalkoholne gostilne. Zavrnjeni pa sta bili prošnji Sokolskega društva in Franje Ranzinger za podelitev gostilniške koncesije, a sprejet je bil dodatni predlog, da se Sokolskemu društvu dovoli točenje odnosno izvrševanje gostilni-ke obrti pri vseh prireditvah v Sokoiskem domu. Za napravo kanalizacije pod Križa-iricaml je dovoljen prispevek 2500 Din, za odstranitev rezervoaria na Kozinovem pa 500 Din. Debata glede oddaje enega stanovanja v občinski hiši v Dolenji vasi je 2opet podala sliko, v kako neugodnih stanovanjskih razmerah žive družine z večjim številom otrok. Nujno potrebna je skorajšnja zgraditev ubožne hiše. glede katere so bili načrti predloženi na seji Poslopje, v katerem bi bilo 18 stanovanj, bo predvidoma zgraieno na občinskem prostoru pri sejmišču. Poročevalec stavbnega odseka ie poročal o preložitvi vodovodnih cevi na teritoriju, kier izvršuje TPD gradnjo novega industrijskega železniškega tira- Izvršila so se tudi razna vodovodna dela, ?a kar ie bila g. Turku priznana nagrada 1000 Din. Razširila se je tudi pot na pokopališče in znašajo stroški okrog 7000 Din. Občinske poti so se popravile in ceste posule.
Obširno je bilo poročilo ubožnega odseka. Občinskim revežem se je nakazala podpora in nekaterim se je dosedanja podpora zvišala. Važna ie nadalje bila razprava glede položaja rudarjev staroupokojen-cev. Občinski odbor ie sklenil zainteresirati vse one občine v banovini, kjer se nahaiajo rudiniki. da pošljejo ministrstvu za šume in rudnike spomenico glede uzakonitve uredbe o starostnem zavarovanju
I Pridejo!
vragi
I
rudarskega is plavžarskega delavstva. To zavarovanje je namreč bilo v Sloveniji urejeno z zakonom iz leta 1889. v bratov-skih skUadnicah. Zaradi razvrednotenja denarja tekom vodne in po njej, so bratov-ske Skladnice utrpele milijonsko škodo na premoženju, ki se je zbiralo cela desetletja. Že to je bil grozen udarec za rudarske in plavžairske upokojence. Ko Pa ie 1925 izšel novi pravilnik o bratovskih .skladnicah, je bilo tem upokojencem prizadeto še drugo zlo s tem, da so izločeni od dajatev po novem pravilniku. Ti reveži, katerih je v Sloveniji še koncem leta bilo 3404, so stalno v breme prizadetim občinam, ker od svojih rent ki znašajo mesečno reci in pšš* 3 do 10 Din, nikakor ne morejo živeti. Zato ie treba z novo uredbo valorizirati pokojnine rudniških staroupokojencev.
Statistika umrljivosti najmlajših
Po statistiki Higiienskega zavoda m šole za narodno zdravje v Zagrebu na Miro-gojsk! cesti štev. 4, smo dobili iz oddelka X glede porodov in smrti dojenčkov zanimive podatke za dobo od začetkom tega leta do koncem avgusta. Statistika vsebuje podatke za 86 krajev in sicer samih važnejših sedežev oblasti od Zagreba do Novega Marofa, Ti kraji imajo 402.820 prebivalcev in se je v njih v tem času rodilo 3130 otrok. Dojenčkov je umrlo 579, mrtvih se je rodilo 75 in ie tako ostalo živih pri porodu 3055. Od otrok oreko enega leta starosti je Mo mrtvih 1968 in je tako med smrtnimi primeri za dojenčke do 1 leta odstotek IS.
To je jako velika številka, zavod pa Je po statistiki higijanske sekcije sekretariata Lige narodov izdal še iz celokupnega sveta podatke, ki prinašaio še veliko huiše Primere. Tako je v Afriki Po statistiki mest Aleksandrija. Kairo in Johanmesburg pnslo na 1000 živorojenih dojenčkov Po 318 do 320 mrličev. V Aziji, kjer ie pri statistiki vštetih poleg glavnega japonskega mesta Tokio še 21 drugih mest. ie prišlo na 1000 živoroienih otrok od 143 do 156 smrtmn primerov. Po evropskih državah se številka teh smrtnih primerov premika od 110 do naiveč 350. Na'bolj zavarovani pred smrtjo Pa so doienčki v Ameriki, kier jih umre v prvem letu starosti od 1000 samo po 60 do 171.
Ponesrečena zaicia misna
Pod Golovcem. 21. novembra.
Kakor znano, je letos izredno dosti zajcev. O tem se lahko prenričamo že na JlubManskih ulicah, kjer vidimo dosti dol-gouhcev viseti PTed trgovinami, čakajoče ljubljanskih gurmamov.
V množici pa se najde seveda vedno kaj posebneža in tako se je našel med številom zajčkov velik duh, ki ie hotel za vsako ceno rešiti zaičii rod neprestanega preganjanja po dvonogih bitjih, nazvanih lovci.
Ta veliki zaičii duh se je rodil naibrže v neposredni bližini naše slovenske metropole Ljubljane, na Golovcu. Ni pa izključeno, da je doma kje na kmetih in se ie preselil na Golovec zaradi tega. da se seznani z inteligentnejšimi mestnimi sodrugi. Toliko ie gotovo, da Je bil protest sklenjen na Golovcu, kajti odposlanec dolgouhcev jo je primahal za Rakovniškim bajerjem v mesto.
Inteligenca zajčka pa se razvidi posebno iz naslednjega: Ko Je prišel odposlanec do mesta, se je vsedel in razmišljal, kam naj bi se obrnil, da bi bil njegov protest bolj upoštevan. Ali mu je kdo povedal, ali kakor si ga že bodi. ubral io je naravnost proti vili soimenika. občinskega svetovalca g. Zajca, ki ima pod Golovcem svojo vilo. Tukai si je mislil, gotovo prodrem. Ako si zajci ne bomo pomagali medsebojno, gotovo propademo. A dolgouhec je imel smolo: Skakljal je po stopnicah v prvo nadstropje, ker se tu ni nihče pojavil, je odšel še v drugo, kjer se je pa namesto v sobi, znašel na verandi
Le-tu je dolgouhec obupal Ko se je ozrl proti golovškim gozdom, se ie spomnil svojih zatiranih sotrpinov, za katere je prišel intervenirat Ali kaj hoče, nikogar ni, da H se mu pritožil in lov se ima vršiti že prihodnji dan. Kai storiti? Zavedajoč se, da ga bodo zaradi neizvršene misije obsojali njegovi organiziranj tovariši, ali celo mu stregli po življenju, je sklenil izvršiti samomor. Ln kje bi imel lepšo priliko, kakor baš tukaj. Iz visoke verande bo skočil in kar trenutno se znašel v večnih loviščih.
Par trenutkov nato so slišali Zajčevi nekaj štrbunkniti iz visoke verande. Radovedni so odhiteli na dvorišče, kjer se jim je nudil tragičen, ali vendar dosti prijeten Prizor. Na kamenitih tleh je ležal mrtev re-jen zajec in ž njim seveda mrtvi vsi upi in nade zajčjega rodu, kajti kaj redko se
najde zajca junaka, ki bi si opajj prt belem
dnevu v človeško bližino. Takega pa še celo ne, ki bi se povspel po stopnicah prav do stanovanja svojih zatiralcev.
G Zaje pa, ki mu je bilo zelo žal. da zajca ni mogel sprejeti živega, ie naprosil golovškega lovozakupnrka, da naj mu zajca proda, da ga bo imel vsai za spomin na redko zajčje junaštvo. Lovozakupnik je temu kaj radevolje ugodil in podaril zajca junaka, ki bo v kratkem že nagačen in ostal dolga leta, dokler ga ne bodo uničili moli, kot spomenik ponesrečene golov-ške zajčje organizacije odnosno misije.
Smrt v požaru
Logatec, 2L novembra.
Logaško prebivalstvo je danes zaran* prestrašil požar, ki je okrog 5. zjutraj izbruhnil v dvoriščnem poslopju posestnika Josipa Zupančiča v Dolenjem Logatcu. Ogenj je mahoma objel vse poslopje, v katerem se je nahajala v spodnjih prostorih velika čevljarska delavnica, v zgornjih prostorih pa kuhinja in kopalnica, dočim je prostor pod streho bil napolnjen s senom. V senu je spal 26-letni hlapec France Menart, ki je v ognju našel smrt
Prva je prebivalstvo alarmirala sirena Oblakove elektrarne, oglasil se je plat zvona pri obeh cerkvah in tudi stroi tovornega vlaka, ki je stal na postaji, je s piskanjem klical ljudi h reševanju. Vse Je hitelo k požaru in pomagalo gasilcem, katerih akcija ie bila osredotočena pred vsem na to, da ubranijo pred požarom sosednja poslopja. Blizu dvoriščnega poslopja, za katero ni bilo več rešitve, stoji namreč velika dvonadstropna Zupančičeva hiša, kjer se nahaja kavarna ter trgovina z usnjem in čevlji in je v njej nastanjenih razen gospodarja še četvero strank. Na levi strani prav blizu Zupančičeve hiše stoji domačija posestnika Rusa, na desni strani pa hiša in gospodarsko poslopje posestnika Korenčana in dalje Smoletova domačija.
Nova motorna brizgalna je črpala vodo iz vodnjaka na Brusovem dvorišču In gasilcem je res uspelo, da so pred požarom rešili ves omenjeni kompleks poslopij. Trgovski pomočnik Lojze Podlogar je tvegajoč lastno življenje potegni hlapca Menarta vsega opečega m že mrtvega iz ognja. Kako je požar nastal, še ni dognano. Skoda je znatna, vendar domnevno krita z zavarovalnino.
Preiskava o zagonetnem detomoru
Maribor. 21. novembra.
Dne 19. oktobra 1939 je bilo najdeno ▼ mrtvašnici pokopališča v Radvanju novorojeno dete ženskega spola, ki je bilo, kakor je ugotovila sodna komisija pri obdukciji, takoj po porodu zadavljeno. Truplo je biio zavito v cunje in rujav papir in položeno v papirnato škatla
Ta škatlja je 9 cm visoka, 16 cm Široka. 28 cm dolga, ima na pokrovu napis »Hess«, znotraj pokrova 4 fotografične posnetke tovarn ter pod njimi napis: Betriebe der M. & L. Hess Schuhfabrik A.-G Erfurt Na eni čelni strani škatle je nalepljena vinjeta v obliki elipse žolte barve, na nje} se nahajajo v tisku napisi: Hess, Boxoalf, Z 6. Form 83, Art Abs., 1923. S svinčnikom je napisana komaj vidna štev. 350, dobro vidna št 510163, a na eni spodnji strani vinjete je napisan s črnilom trgovski znak: L. Z.
Škatla se nahaia v shrambi okrožnega sodišča v Mariboru. Ker je mogoče priti
Bogat
Miklavž
Če bo izbiral zimske suknje, obleke, konfekcijo, pletnine, trikotažo, dalje krasne športne čepice, perilo, klobuke in druge oblačilne potrebščine
v veliki in ceni izberi pri tvrdk!
ANTON PRESKER
Ljubljana — Sv. Petra cesta Štev. 14
Pri glavobolu, omotici, šumenju v
ušesih, porušenem spanju, slaibovofj-nosti, razdraženosti sezi<te takoj po sta-roipreizkušeni »Franz Josefovi« gren-čici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in Črevesne bolezrti poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno srecPsfcvo. »Franz JoSefova« voda se dobi v vseli lekarnah, drogerijah ra smec. trgovinah.
Vso pnMko le o&rat vrl včerajšnji premijeri divtii geotleman, kavalir, osvajevalec ženskih src, hrvatski plemič	r
SVETISIiAV PETROVIČ kot
BAROM TRMK
Njegove galantne pustolovščine z tephni Dunajčamkami in njegovi Dobavni odnošaji z lepo cesarico Marijo Terezijo
Id Jo predstavlja očarava lili DagOVCr — vse to je nepozabno vsakomur, ki vidi U film!
*,-"rt' eCUni kino matica
na sled storilca na ta način, da se ugotovi kdo Je bil v posesti te škatle, naj trgovci s čevli sporoče okrožnemu sodišču v Mariboru. če je kaka oseba kupila v zadnjem času kake fine ženske čevlje omenjene tvornice in če se je pri tem uporabila opisana škatla.
Strašna smrt učiteljeve žene
Krivda Radomira Milenkoviča, učitelja v Bulatovcu pri Prokuplju, o katerem smo nedavno poročali da je osumljen zadav« ljenja svoje žene, je po poročilih beograjskih listov dokazana. Izmed prič, ki so bile zaslišane v Prokuplju, so posebno obte= žilne izpovedi malih devojčic Danice in Nadežde, hčerk Milana Nikoliča iz Dolnje Tmjave, učenk 4. razreda osnovne šo» le v Bulatovou. Obe sta bili večkrat na obisku pri Milenkovičevi ženi Angelini in opisujeta njeno trpljenje takole:
Med Milenkovičem in Angelino so bili prepiri na dnevnem redu. Učitelj je zaid-nje čase tako pretepal svojo ženo, da je obležala. Devojčici sita ji stregM ter ji prinašali vodo in drugo. Usodnega dne je Ra« domir Milenkovič prišel vinjen dšoimov. Svojo ženo je izvlekel iz sobe in jo zunaj strahovito pretepal Devojčici sta cula njeno vpitje in vzdihovanje ter tudi njeno milo prošnjo, ki jo je parkrat izgovorila: »Radie, srce moje, nikar me ne pretepaj 1« Toda mož ni poznal usmiljenja in je ženo čez čas vso stepeno prinesel nazaj v so= bo in jo položil na posteljo. Devojčici ki sta se od strahu skrili, sta čuli kako je nesrečna Angelina otepala z rokami in nogami in hropela v smrtni grozi, čez čas je m oz pobegnil iz sobe m tedaj sta dtevoj« čici pristopili k nesrečni ženi ki je bila io v zadnjih zdihljajih. Prižgali sta ji svečo in kmalu je izdihnila.
Po svojem zločinu ae je Radomir podal k vaškemu županu in mu dejal, da je žena zaradi vnetja slepega črevesa umrla nagle smrti. Župan mu je še sam pomagal po« staviti mrtvaški oder in Radomk je bij že prepričan, da je svoj zločin dobro maski-ral Naslednje jutro je obema devojčica-ms zafpretil, da ju bo pobil, če bosta ko» mu kaj zinili. A ljudski glas-božji gks je kmalu pogodil, da je Angelina umrla kot žrtev svojega strašnega moža.
Ko življenje prekipeva. .
Ljubljana, 31. novembra.
Včasih se pripeti da Je v kaki gostilni izredno dolgočasno. Gostje sede ob posameznih mizah in gledajo natakarico, ki jo ne pokliče nihče, pa zato čisti žlice in vilice. Če Je v gostilni klavir in prisede zraven naročeni ali slučajni igralec, pretrga splošni molk in tihoto visok ali nizek ton; toni se povežejo v melodijo, ki včasi ugaja, včasi pa tudi ne. Če ne ugaja, se gostje radi seznanijo in se vsedejo h kartam. Poleg »marjaša« in že udomačenih iger radi igrajo tudi igro »Mensch argere dich nicht!«. pri kateri karte počivajo.
Takrat ko postane navadno najboli dolgočasno. pa se neredko kedai zgodi kaj. kar prežene vso moro dogočasja in prekinejo ljudje celo tako imenitno igro, kakor Je zgoraj navedena. Če ima gostilna več vhodnih vrat se pripeti, da stopi v lokal mala družbica, v kateri se nahaja tudi dama.
»Ne slepomišite, no!« boste dejali, ko ste čitali do tu-le.
No. — v gostilni sred! mesta Je bilo snoči nekai časa dolgočasno. Pri klavirju je sedel kiavirist Jože, sijajen dečko. Igra vam vse in to brez not — na pamet Zaigral je že nekai komadov, ki pa niso za-mogii odpihniti morečega dolgočasja, ki je objema! vse, ki so se nahajali v lokalu. Pa so se slednjič našli nekateri, stopili skupaj in pričeli z Igro »Mensch, Srgere dich nicht!« Minevale so ure, lokal se je polagoma Polnil in slednjič je pri stranskih vratih stopila v gostilnico družbica treh gospodov, podeča s seboj postavno, stasito damo. Vse na njei je nosilo neko apartno noto in celo sama na sebi je bila dama nekaj posebnega.
Kavalirji so molče pokazali na zadnjo, do takrat še nerazsvetljeno soba Posvetila pa je takoj luč in pretekla je samo kratka urica, ko so gostje v sprednjih prostorih čuli rz sobe razposa-eno petje, nagajive kuplete in najkrepkejše izraze, ki jih premore narodna pesem kadar se jo prikroji za gostilniško kvarno. Gostilničarja so klicali vsak trenutek. Nosil ie v skrito sobico liter za litrom...
Gostilničarju je v točilnici zmanjkalo vina. Moral je ponj v klet Ko je stopal mimo vrat posebne sobce, se je skoro nehote ozrl skozi okence v vratih in v špranji ki jo je pripuščalo zagrmjalo, zagledal . . . Gostilničar se je obrnil. Bil ie ves rdeč v obraz. To jc opazil ta in oni gost.
*Kaj vraga, pa se gotfi za vrati?« se spraševali radovedneži
»Živija kovači,« je vpil kiavirist Jože. — naročeno mi je, naj igram naj živahnejše komade. »Za vsak kos dobim kovača!«
Vneti igralci pri spodnji mizi so prenehali z igro »Mensch, argere dich nicht!« Malce preje še zaprta vrata sobice, ki jih je straži! eden kavalirjev, so se pod pritiskom desetih gostov mahoma odorla na stežaj in vsej gostilni se je nudil bajen prizor. Na mizi v sobici se je zdaj veličastno, pa zopet razigrano razposajeno gibala v plesnem ritmu pri vstopu v lokal črno oblečena dama — v Evinem kostumu.
V trenutku Je prenehal razposajeni smeli, zadoneli so robati vzkliki, čuti je bilo gostilničarjev protest protivzkliki kavalirjev dame. — še nekaj smeha, nato pa vzkrik" in pretep. Čez par minut je prihru! v lokal poklicani stražnik in napravil za silo red. Dama, premami iena z vinskimi duhovi, je bila zopet oblečena. Stražnikov poziv je veleval pohod na policijo. Majale se je odkorakala družba kakih desetih ljudi po Mestnem trgu in naprej v Subičevo ulico.
»Zakaj pa nam ne pustite živeti?« se je čudila vinjena dama.
»Pa res, pa res!« so kričali kavafinfl.
»Ej, čakajte, da se streznete!« so menffi stražniki in drugi ž njimi
»Tu me imate!« je resignirano zaklicala utrujena oboževalka vtnskh bogov, ter se vlegla po tleh, kjer je ležala, dokler se ni nehalo uradovati in dokler ji ni jutro povedalo, da nekaj ni prav.
Fantovske muhe
Kotredež, 21. novembra.
Fantje fibtreŽke občine so v prav veselem razpoloženju obhajali Martinovo nedeljo. Odpravili so se na Sela, kjer so hoteli malo povasovati. Pri nekem posestniku so pričeli ob oknu klicati domače dekla, a niso dobili odgovora. Odprli so torej okno spalnice, a v kamrica so namesto dekleta našli domačega hlapca, ki je pridno smrčal. Seveda so ga prebudili in jim ie moral razodeti skrivnost, kje spi zalo dekle. Med tem pa se je devojka prebudila in je nadležne vasovalce hudo polila z vodo. In kaj so storili fantje? Maščevali so se nad vozovi pri hlevu, ki so jih spustili v dolino Zaradi takega Martinovanja se bodo morali zagovariati pred sodiščem.
Malo drugačne muhe so imeli fantje v neki zagorski gostilni. Tu se je nahajala neka dolenjska mamka, ki je imela s seboj precej vina za pokušnio in pečenega purana. Fantje so jo povabili v družbo in kmalu je bila sklenjena vinska kupčlia. Najboli zastaven fant se Je izdajal za gostilničarja in ie od ženice kupil vseh 50 hI Pil so likof, prigrizovaJi okusnega purana, ta ga dobro zahvali Polagoma pa so se fantje porazgubili in Dolenjka ie ostala sama brez purana in brez kupčije. Muhasti fantje so medtem nadaljevali svoje šale v drugi gostilni
IPri<le|o!
4
vragi
I
Kulturni pregled
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Petek, 22.: Zaprta
Sobota, 23.: Brez ljubezni Premljera. D.
Nedelja, 24.: ob 15.: Janesek-Dosanček. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20.: Nevesta s krono. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LjmUAVSKA OPITO A.
Začetek ob poJ 20.
Petek. 22.: Valkira. C.
Sobota. 23.: Beneška noč. Opereta. V korist Udruženju gledaliških igralcev. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Nedelja, 24.: Grofica Marica. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Petek. 22.: Zaprto.
Sobota. 23.: Morala gospe Dukke. Znižane cene. Kuponi.
Nedelia. 24.: ob 15.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Znižane cene. — Ob 20.: Wormski orožar.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Sobota, 23: Morala ge. Duteke.
Nedelja, 24.: Morala ge. Dulske.
Dve naši glasbeni reviji
»Nova Muzika«
Pravkar je izšla 5. (oktoberska) številka >Nove Muzike« z bogato in zanimivo vsebino. Literarna priloga prinaša poučni članek Mladena Poza ji ča o naši umetniški koloniji v Parizu, ki ni interesanten samo z ozdrom na razmere, v katerih se odigrava naše on-dotno glasbeno življenje, temveč je tudi nekak memento našim pariškim oblastim, ki ee le premalo zanimajo za jusoslovensko kulturno življenje. Dr. Ivan Karlin nadaljuje svoje Študije o vibratu na violini, ravn. I. K. Sancin pa članek o smotreni glasbeni vzgoji našega naraščaja. Glasbene zanimivosti prinašajo prispevek k dT. Mantuanijeve-mu poročilu o Juriju Mihevcu in popravke k temu poročilu.
Glasbeni del je posvečen moderni glasbi in prinaša na prvem mestu morda najbolj enotne dele. M. Bravničarja »Študijo« za klavir. Preprost postop v levi roki tvori bazo 40taktni kompoziciji, ki ee sicer tonalno drži dokaj trdno b-mola, pri kateri pa si skladateljeva fantazija vendar ne stavlja trdnih mej. Naslednja skladba, M. Tomčev »Ron-do« za dve violini in klavir, hrani klasične forme in jo skuša napolniti z moderno vsebina Poslužuje se v začetni temi celoton-ske skale, v srednjem delu pa romaticuib
mehkih des-dur akordov. Stavek je dokaj preprost, osobito ker se obe violini ekoro brez prestanka gibijeta v oktavah ali ter-oah ter malo ali nič kontrapunktično- Slavko Oeterčeve tri pesmi je izvajal na svojem zadnjem koncertu v Ljubljani tenorist Sv. Banovec. Omejuje se na najpotrebnejše konture v klavirju, medtem ko se glas giblje samostojno, precej recitatorično. Najbolj mi ugaja zadnja z ostinatno figuro v levi roki. nad katero se bočijo zanimivo zvoneči akordi.
»Mala Nova Muzika« prinaša pet Adamičevih otroških pesmi za en glas in klavir Živahna nagajivost preprosto - otroška, a vendar sodobna dikcija odlikujejo te svojevrstne peemi naše mladinske literature m »e bodo gotovo kmalu priljubile. »Nova Muzika« neustrašeno nadaljuje svojo pot in utira pri nas steze moderni glasbi, za kar ji gre posebna hvala in priznanje.
»Zbori«
Izšla je tudi oktoberaka številka »Zborov«. »Zbori«, ki vzlic mnogim materijelnim ne-prilikam vztrajno izhajajo, so našim pevskim zborom gotovo neobhodno potrebna in koristna revija. In kadar se — kakor v pričujoči številki — zavedajo svojega delokroga, nudijo vsakemu, tudi izven zborovske srlse-be stoječemu interesentu na naši glasbeni kulturi dober, izčrpen vpogled v dejanje ln nehanje naših pevskih zborov in kompozicij za zbor.
Glasbeno - književna priloga te Številke prinaša Gorinškovo lirično pesem >Sam< in prof. H. Druzoviča vsega upoštevanja vreden
članek »K vprašanju muzikalne politike pri nas«, ki se nanaša predvsem na mariborske razmere, ki pa očrtuje z malo grenkimi sicer, a gotovo pravičnimi izrazi glavne rane naše splošne muzikalne desorganizacije. Prof. Slavko Osterc uvaja fitatelje v nastanek in dosedanji razvoj Burianovega »Voice-banda« in prikazuje možnost te novodobne ideje. Poseben članek je posvečen pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« (e sliko) ln pevskemu zboru učiteljev UJU Kratka bio-erafija skladatelja Osterca. in pod rubrikama »Novosti« napoved nekaterih novih skladb. Jako bogata je rubrika »Razno«, ki posveča prvi odstavek opernemu pevcu L. Kovaču (e sliko), nadaljnje pa najrazličnejšim zanimivim glasbenim problemom v domači in tuji glasbi očrtuje v kratkem nova operna in pevska dela ter prinaša len niz m vsakogar zanimivih novic iz glasbenega sveta. Uredniška in upravniška listnica zaključujeta pestre priloge.
Muzikalni del prinaša na prvem mestu & Osterčevo pesem za moški zbor, »Pesem revolucionarjev, sicer homofonno - preprosta a gotovo (morda baš zaradi tega) jako učinkovito skladbo, ki nikakor ni tako komplicirana ali težko izvedljiva, da ne bi prišla tudi v poštev za manj virtuozne zbore. V slogu seveda dokaj bolj preprosta, a naravna in občutena je dr. Dolinarjeva »Rodna vasica«. V prvem taktu zadnje vrstice te pesmice mora biti v sopranu droga nota bržkone »ces«, ker razveznik tam sicer nima pomena. Sledita dve priredbi narodnih melodij (»Kopa eura vinograd« in »Karanfile«). ki ju je hvaležno postavil V. Mirk, in kot
poslednja L Ocvirkov mešan zbor »Rože Je trgala«, v običajnem slogu komponirana. ueambicijozna pesem, ki je primerna tudi za slabotnejše zbore.
V vsem bogat zanimiv zvezek, ki zasluži pozornost.	L. M. Š.
Koncert Jadvige PoJenelove v Zagreb«.
Slovenska pianistka Jadviga Poženelova, učenka Blanche Selve, je priredila te dni koncert v Zagrebu. Program je obsegal med drugimi Bacha, Beethovna, Schumanna. da Sevčraca, Debussyja in Kogoja.
Štiridesetletnica dunajskega »Vnlksgiea-tra«. Sirom srednje Evrope znani Volksthea-ter na Dunaju je slavil minule dni štirida-•etletnico obstoja.
Literarna decentralizacija. Nov dokaz, da si književno življenje ustvarja nova ognjišča izven dosedanjih centrov, je npeh v Šabcu izhajajočega časopisa »Književni polet« Njegov začetek je bil sprejet dokaj skeptična vendar ee 6abaški literarni glasnik dobro drži. Pravkar je izdal trojno številka urejeno v obliki Almanaha. Prispevki so iz peres najboljših literarnih in znanstvenih delavcev iz Podrinja.
Razglabljanje moderne poezije. Dr. Dušan Nedeljk«--č je izdal (pri Gezi Konhu) zanimivo knjigo: »Psihologija lirskog stvarja-nja«. Pisec skuša razložiti bistvo poezije,
Eedveem lirika Posebno zanimivo je, po
kitnih tipičnih označbak je razdelil današnje pesnike, med katerimi je po njegovi sodbi znatno manj »modernih«, nego se jih šteje k današnji »umetnosti«.
Domače vesti
„Življenje in svet" št. 21
Pravkar je izšla 21. štev. edine slovenske tedenske revije z naslednjo vsebino: Nastanek zemeljskih ceUn (s sliko). Phileas Lebesgue — šestdesetletnFk (s ifiko).
Dežela smrti (z dvema slikama). Baltiške države.
Tri mesece v avstralski samot! (konec) Iniluenca pri arah.
Priprave za Nansenov polet sa severni
tečaj (s tremi slikami).
O Siniebradčevih sedmih ženah (Anato-le France).	.
iJože Lavrlč, potoškl prosvetltefl CDr. A.
Debeliak — z dvema slikama), čarovniški procesi na Slovenskem (Dr. VI. Travmer).
V Efezn CSven Larsen). Prstan.
StevifkJ, M Jo krasi na naslovni strani lesorez E. Justina Iz Stare Ljubljane, je priložena lepa umetniška prBoga Grintovec In Skuta s poti v Kamnino Bistrico.
T-&vflen*e in svet« izhaja rsak petek ta stane polletno (zaključena knjiga) Din četrtletno Din 20, mesečno Dm 8, posamezna številka Pa samo Din 2. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
*	Kralj pokrovitelj Jugoslovenske pevske zveze. Njeg. Veličanstvo kralj Aleksander je, kakor poroča »Politika«, prevzel pokroviteljstvo Jugoslovenske pevske rveze.
*	Odlikovanje. Ob priliki proslave 350-letnice mesta Karlovca je Nj. Veličanstvo kralj tamkajšnjega župana Gustava Mo-drašana odlikoval z redom svetega Save 3. stopnje, profesorja ln mestnega odbornika Josipa Nikšiča z redom belega orla 6 stopnje ta zdravnika dr- Roberta Hermana z redom svetega Save 4. stopnje-
*	1z državne tehnične službe. Inž. Ciril Pire od oblastne tehnične uprave v Ljubljani je imenovan za svetnika pri tehničnem oddelku vrbaske banske uprave v Ba-nialnki, inž. Albin Pitamic od tehniške sekcije ▼ Novem Sadu pa za višjega pristava pr{ tehniškem odelku dunavske banske sprave v Novem Sadu.
*	Imenovanje v državni sSnžbl. Kakor Javljajo iz Beograda, je Njeg. Veličanstvo kralj bivšega bančnega ravnatelja in gospodarskega publicista dr- Jtrraja Tomičiča v Zagjrebu imenoval za direktorja novega Instituta za pospeševanje vnanje trgovine — Veterinarski pripravnik Josip Drolc pri litijskem okrajnem glavarstvu s sedežem v Višnji gori je preveden v 8. skupino L kategorije.
*	Iprementba rodbinskega Imena. Na
prošnjo Ivana Poscha, mizarskega moistra ▼ Ljubljani, je zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti dovolil izpremembo njegovega rodbinskega Imena v ime
Dogan.
*	Advokatska zbornica ▼ Ljubljani raz-
Srlasa, da so bfli vpisani v imenik advokatov: dr. Karel Šturm s sedežem v Metliki, dr. Josip Leskovar s sedežem v Mariboru in dr. Marko Natlačen s sedežem v Ljubljani
*	Nov kazenski zogovornfk. Notarski namestnik v Murski Soboti Anton Lovšin Je bil na svojo prošnjo vpisan v imenik kazenskih zagovornikov.
*	PremeSčenje. Danica Poljšak-Germek, nastavnica gimnastike, je premeščena iz Ssbca v Beograd.
*	Upokojitev. Upokojen Je z dnem 30. I m, Franc Zagoričnik, jetniškj paznik pri okrožnem sodišču v Celju-
*	Poroka. Na Viču pri Ljubljani sta se poročila posestnik in gostilničar g. Anton P! a s k a n iz Braslovč v Savinjski dolini ter gospa Hela S t are to va- Bilo »rečno!
*	Ljuba Bablč - GJalskl petinsedemde-setletnik. V predavalnici varaždinske gimnazije se bo prihodnjo nedeljo vršila svečana akademija v počaščenje petinsedem-desetletnice znanega hrvatskega književnika Ljube Babica - Gjalskega.
*	Dr. Rajar naš veterinarski delegat na Dunaju. Včerajšnje tozadevno poročilo popravljamo v toliko, da je za veterinarskega delegata pri našem poslaništvu na Dunaju imenovan dr- Janko Rajar, doslej veterinarski referent pri velikem županu mariborske oblasti.
*	»Uradni Ust« v novi obliki- Predvčerajšnjim je izšla 1. številka novo ustanovljenega »Uradnega lista kraljevske banske •oprave Dravske banovine«. Novi službeni fist bo objavil vse zakonite predpise in razglase službenega značaja in trajne važnosti pod naslednjimi zaglavji: Zakoni in kraljevske uredbe; uredbe osrednje vlade; banove uredbe; okražnica kraljevske banske uprave; ratne občeveljavne odredbe; razne objave iz »Službenih Novm« ter i»-premembe v osebju. Vsi drugi uradni razglasi in druge objave se bodo priobčevale na posebni prilogi »Uradnega lista«. V prvi Številki objavlja novi »Uradni list«: zakon o banski upravi, uredbo o ustanovitvi pred-stojništev mestne policije v mestih izven sedeža banovin ter pravilnik glede kolonij sa dojence in male otroke.
*	Službeni zdravnik za poštne nameščence- Iz razglasa oblastne poštne uprave v Ljubljani povzemamo: Po zadevnem pravilniku je treba vsak izostanek zaradi bolezni opravičiti prvenstveno z zdravniškim izpričevalom službenega zdravnika. Takih zdravnikov pa ministrstvo na področju naše poštne uprave ni imenovalo idoslej r nobenem kraju- Poštni uradniki ln uslužbenci naj zato r opravičilo svo.ie odsotnosti predlagajo izpričevala državnih zdravnikov, kakor so na primer sanitetni referenti banske uprave in sreskth načelnikov ter zdravniki policijskih uprav.
*	Splitske Bačvlce se pogozde. Društvo Bačvice v Splitu je uvedlo akci;o, da se te najlepši del Splita pogozdi. Akcija je našla ugoden odziv, tako da bodo lestni-fcj vil do prihodnje pomladi pogozdili svo-
je komplekse z južno floro- Uprava društva Bačvice se je obrnila do oblastev, naj bi se ta del Splita proglasi! za zaščiteno ozemlje in postavil logar, ki naj pazi, da se nasadi ne bodo uničevali-
*	Konjerejcem. Redni občni zbor Kanje-rejskega društva za ljubljansko oblast se bo vršil 4. decembra ob 11. dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani na Turjaškem trgu.
*	Trebušni legar v Beogradu. Dasi je trebušni legar v jesenskih mesecih v Beogradu običajen pojav, je opasna epidemija letos zavzela precej velik obseg in se vsa zdravstvena oblastva trudijo, da njeno razširjenje čimbolj preprečijo. Da bi ti ukrepi bili uspešni, je treba pred vsem ugotoviti vzrok epidemije. Mnenja beograjskih zdravnikov so v tem pogledu deljena, a večina se strinja v tem, da je vzrok epidemije v živilih. Glede vode so bile v teku zadnjega časa izvršene razne analize in vsi ti preizkusi so pokazali, da je beograjska voda čista- Beograjske novine, ki se obširneje bavijo z epidemijo, njenimi vzroki jn ukrepi proti njej, ne navajajo števila obolelih, temveč samo omenjajo, da je bolnica prenapolnjena.
*	Pri kopanju r morju utonila. V bližini vile »Miramare« v Dubrovniku so pasanti predvčerajšnjim opazili žensko truplo ▼ kopalnem trikojn. Rešilni čoln je truplo prepeljal na kopno. Ugotovilo se je, da je utopljenka 43 let stara Melanija Becherje-va, lastnica penzijona iz Gorischa na Saksonskem, ki je šele pred tednom dni prišla v Dubrovnik. Predvčerajšnji solnčni dan ie hotela izkoristiti za kopelj v morju. Pri tem jo je najbrže zadela kap aK pa jo je prijel krč v hladnih morskih valovih.
Noto!	Velesenzac^a!
Danes «b t- JSfc, ffth),
>1 _ . - i _ r — •
ncuSunSIjtTi ■
I
i
Harry Piel
w borbi prati z/točrnskim trgovcem s befim btagKMn! Zatorej
Naprej Harryj
Kot natakar, posesitmifc plantaž, trsKV-viec x deJcteti, fcavaiir, s&edmjič zaj-IjnibTfen in srečno poročen!
Kino Ideal.
*	Poneverba v Bosanski industrijski banki. Iz Sarajeva poročajo o veliki defravda-ciii v Bosanski industrijski banki, ki ga je zagrešil uradnik te banke Prnjatovič. Po škontraciji se je ugotovilo, da znaša primanjkljaj v blagajni 700.000 dinarjev. Na predsinočni seji bančne uprave je bil storjen skelp, da se proti Prnjatoviču nvede kazensko postopanje.
*	Umrl ob groba prijatelja- V Novem gradu Podravskem je umri te dni tamkajšnji posestnik Ivan Vargovič v starosti 78 let. Pogreba se je udeležil tudi pokojnikov šolski tovariš in prijatelj Tomo Šaj-novič. Ko je duhovnik opravljal na pokopališču pogrebne obrede, se je Šajnovič zaradi duševne depresije onesvešeen zgrudil na tla in umrl ob odprtem grobu svojega prijatelja.
*	Ukraden ček za 30.000 dolarjev. V Pan-čevu je bila prošlo sredo aretirana poštna raznašalka Filipina Hertlova, ki je Iz nekega ameriškega pisma ukradla ček za 30.000 dolarjev, namenjen za Kristino To-thovo. Ker se domneva, da je Filipina že dalje časa plenila ameriška pisma, se preiskava vodi tudi v tej smeri-
*	Zasledovan slepar. Pri trgovcu Erne-stu Majheniču v Ptuju je bil zadnje čase zaposlen kot pisarniška moč 37 letni Miha Menoni, bivši knjigovodja pri ptujskem magistratu. Imenovani je pred nekaj dnevi neznano kam izginil ter poneveril istočasno svojemu delodajalcu večjo svoto denarja. Obenem je Menoni vzel s seboj ra<z-L;čne račune, ki jfn bo skušal pri raznih strankah inkasirati. Zasledovanec je zaradi sleparstva že odsedel nad dve leti ieče.
*	Vlom v Člrkušah- V Cirkušah pri Šmartnem v Tuhinju je udri v noči na sredo neznan zlikovec v kaščo posestnice Tereze Žavbijeve. Tat je v kašči vse pre-metal, nato pa odnesel veliko steklenico žganja ter leseno posodo z okrog 25 kg masti- Vrednost ukradenih stvari znaša 1035 Din.
*	Ubil ga je, ker ni hotel več piti. V
vasi Lojnici pri Vrbovcu je kmet Harvati-novid imel krstno slavnost, ker je dobil prvega moškega naslednika. Na pojedino je povabil svojega svaka Stjepana Alzabasa. Ko so popili že precej tako zvanega »direktorja«. ki je podoben naši zloglasni šmarnici, in je bilo že pozno zvečer, so se začeli prepirati, ali naj se nadaljuje pijančevanje, ali pa naj se razideio. V
Šotsfci predpasniki, obleke« in ptašSki do 16 let r krasna izbiri praivflcar dospeli.
M. KRISTOFIC BUČAR, Stari trg Mer. 9.
Specialna trgovina za dame io otroke!
tlTfei grlo
so najtežji po*, po katerem prihajajo kffoe bo-leszmi v naše telo. V kavami se boste najlažje očurvaM nahoda, tnftaence in bolezni v grlu, uporabljajoč redno ANACOT-PASTILE dr-a Wandera
Dobivaijo se r vseli kramah. Čuvajte s« preparatov, bi zadnje čase imvtirak> ANACOT-PASTILE!
i
I la potr»H&ne sajeenej* ▼ drogsrijah KAHC, LJUBLJANA
KAHC fWeUr«m). MARIBOR CENIK GRATISlI
prepiru je Altabas udaril Horvatinoviča s tako silo po glavi, da mu je počila lobanja ter da so mu izstopili možgani. Horvatino-vič je kmalu nato umrl- Altabas je bil aretiran in izročen sodišču-
'"■Opozorilo staršem- Ako hočete preprečiti kvarni vpliv malopridnega šunda, ki zastruplja mladino s cenenimi revolverski-mi romani, naročite svoji deci novj mladinski mesečnik »Naš rod«, ki ga začne prihodnji mesec izdajati poverjeništvo jugoslovenskega učiteljstva v Ljubljani pod redakcijo priznanega mladinskega pisatelja J. Ribičiča. Cena listu, ki bo obsegal 32 do 40 strani in bo poleg izbrane vsebine prinašal tudi umetniško dovršene ilustracije, bo samo 1-50 Din. kaT pač lahko utrpi tudi najsiromašnejša rodbina. List se naroča na vsaki šoli do konca tega meseca.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Relch.
*	Gospodinje! Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Relch.
*	Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo 24. tm. ob pol 4. popoldne veseloigro »Cigani«.	1475
*	Družbi sv. Cirila ln Metoda Je nakazala rodbina notarja g. Janka Svetliča v Tržiču 100 Din namesto venca na krsto županove hčerke iz Tržiča Metke Lončarjeve- Iskrena hvala!	1476
Iz Ljubljane
0— V korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev bo r soboto 23. tm- r operi opereta »Beneška noč<. Občinstvo ima najlepšo priliko, da to lepo opereto posluša za mat denar.
o— Otočje Bali. Ze dolgo nI videla Ljubljana tako zanimivega in poučnega h'ma, kakor je fHm BaH. Predvajala ga bo ZKD v prostorih Elitnega kina Matice od jutri naprej ob svojih običajnih urah. Eksot;čno živalstvo, bujno tropsko floro in čudne običaje tamošnjega prebivalstva mora glodati vsakdo z največjim zanimanjem. Zate ljubitelji lepih kulturni1.1! filmov, zlasti pa dijaštvo in mladina, ne pozabite na ta spored!
n— Jutri v soboto le premflera »Morale
gospe Dulske«, na Šertja.<obskem gledališkem odru- Komedija je nidvse zabavna In se bo občinstvu gVrvo priljubila. Re-priza bo v nedeljo oh 20. Predprodaja vstopnic r trgovini Peter Sterk nas!- Miloš Karničnik, Stari trg 18. Posetite predstave!
o— Iz gledališča. Drevi se bo prvič ponovila grandiozna klasična opera Wagner-jeva »Valkira« s Thierryjevo, Majdičevo, Štagljar - Kogojevo, Marčecem, Primožičem in Rumpljem (basovska partija Hun-dinga). Dirigent ravnatelj Polič. Režiser Krivecki. Ker oddide g. Polič na turnejo kot zborovodja Glasbene Matice, opozarjamo, da bo prihodnja vprizoritev »Valki-re< šele sredi meseca decembra. Vsebina libreta v »Gledališkem listu«- Abonma C — V soboto bo v operi ljubezniva Stra ussova opereta »Beneška noč« (izven abonmaja), v drami pa premiiera drame srbskega književnika Veimara Jankovida »Brez ljubezni«. Prisostvoval bo premi!eri avtor sam. Režijo vodi prof. Sest.
n— X. Slovanski večer- Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« priredi letos svoj jubilejni slovanski večer v soboto 18- januarja na Taboru. Ooozar-jamo društva in korporacije na to prireditev m prosimo, da ne prirede istočasno svojih plesov. Odbor.
OKOVI
Veleflta b žJvJJetda sibirskih kaznencev KINO DVOR.
«— Tridesetletnica Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se bo praznovala v soboto 14. decembra zvečer v veliki dvorani 'notela »Union« v Ljubljani-
n— »Soča«. V soboto se bo pričelo predavanje ob pol 21. Predavaj bo g. prof- Do-Ienec Ivan o dr. Kreku.
i— Tihotapska afera- Te dni se Je posrečilo užitninskim paznikom zasačiti neko žensko, ki je vtihotapl'aIa v mesto z dežele žgano pijačo. Dotičnica je baje žena nekega mestnega uradnika. Afero bo obravnavalo pristojno oblastvo-
(— Jetnik z žebljem v glavi. V zaporih ljubljanske jetnišnice je sedel že nekai tednov zaradi raznih nerodnosti Ernest B-, doma Iz Idrije. V temačnih zaporih se je Ernest neverjetno dolgočasil, zato je napenjal možgane, kako bj prišel iz pustih prostorov. Predvčerajšnjim je iztaknil nekje precej velik žebelj. ki si ga je precej globoko zabil v glavo. Manjkalo je le mato, da ni konica žeblja prodrla do možganov. Mož z žebljem v glavi je popoldne ustavil paznika in mu povedal, kaj si Je napravil. Paznik, mnogo bolj preplašen kakor jetnik sam, je obvestil o zadevi predstojništvo jetnišnice in je moral priti zdravnik. Zdravnik je skušal jetniku žebelj izdreti, a ni šlo, zato je moral moža spremiti paznik v bolnico. Med potjo je skušal B. pobegniti, vendar se mu poskus ni posrečil- Paznik ga je navsezadnje srečno privedel v bolnico, kjer je nekoliko abnormalnemu kaznencu izvlekel žebelj dr. Kramarič. Zaradi tega čudnega početja bodo kaznenca bržkone izročili psihiatru.
— Dve tatvini v Isti hiši- Včeraj smo poročali o drznem vlomu v stanovanje Marije VVeissove v Staretovi ulici št 13, kateri je neznan tat odnesel iz kredence v kuhinji znesek 30 Din gotovine. Omenjena
Itenes ee poslovi od Vas nafrvečši humorist m poredfce4 ind£šsfceiz& sveta
Svofc sa<Jh> £aJa<predt>ta<ve ob četrt aa 7, pol S. ki 9. Zato ae odnavUe Bie®tv vemu povabilu! Povedal Vam bo Se marsikaj. <fa ae boste smejali it tri (M po njeso-ve-m odhodu! Zakaj Nori — to Vam je slcm, da mo ja pora!
Kino Ljubljanski Dvor
Tel. 2730
je tatvino takoj prijavila. Zvečer pa je ugotovil v isti hiši stanujoči zidar Anton Ceh, da jc tat obiskai tudi njegovo sobo. Ceh je imel na postelji razprostrto razno perilo, poleg katerega so se naha;ale tudi rokavice. Tat, ki je obiskal že stanovanie Weissove, se ni zadovoljil samo z gotovino. marveč je brž pograbil še perilo ter rokavice Ceha in jo s plenom odkuril
u— Ukradeno kolo- Po par dnevrh pavze j© bila včeraj dopoldne zopet prijavljena tatvina kolesa. To pot je postal žrtev tatu zidar Lovrenc Žagar, stanujoč na Ježi. Imenovani je imel opravka v hiši ■št. 2. v Vegovi ulici, kjer je prislonil kolo k steni- Komaj pa se ie odstranil, je kolo že zasedel drzen tat m izginil ž njim v mesto. Ukradeno kolo je znamke »Adler«. Označeno je s tovarniško številko 294.623-n— Ciganski tatovi. Posestnik Jože Pavčnik v Hrastju je včeraj zjutraj zapazil, da mu je v teku noči zmanjka! izpred hleva skoro nov konjski komat, ki ga je imel obešenega na klinu v zidu. Ukradeni komat so, kakor so ugotovili vaščani, odnesli ponoči cigani, ki kampirajo v tamoš-nji okolici. Obveščeni orožniki so skušah cigane poiskati, pa so jo ti še pravočasno neznano kam odkurili.
Kier s TIgrIdo Evfr-at se objema, srečen kraj je ležal med obema, tam je vsklil prvotni rai, vskjfl je tudi BUDDHA čaj! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva c.
n— Vlom r Izložbeno okna Na zidu pred drogerijo Bena Gregoriča se nalraja izložbeno okno. ki nekemu ljubitelju lepih fotografskih posnetkov ni dalo mira. Gotovo si je v teku dneva ogledoval slike r fzlož-bi, včeraj ponoči pa ie sklenil priti do njih-Neznani vlomilec je nasilno odprl okno ter okradel od tem 8 slik. Mogoče je, da si je hotel neznanec prilastiti tudi razne kemikalije v izložbi, p« ni utegnil, ker Je bfl bržkone prepoden-
n— Rezanje kurjih očes tn v meso Trasi ;h nohtov radikalno in brez bolečin v kopališču hotela »Slon<, dnevno razen ponedeljka od 8. do 19- (blagajna odprta do 18.30).	1455
n— Pedfker Dekanlg hran javlja, da je v kopališču hotela »Slon« cenj. občinstva na razpolago.	1455
u— Miklavžev večer TKD Atene bo 5. decembra ob 18- trrl za deco v dvorani Kazine, na kar že danes opozarjamo cenjo občinstvo m dobro došle goste. 1477 n— OuJck - step slx - elglit, diagonal -walse se bodo poučevali danes ob pol 8. zvečer na »Preporodovih« plesnih vaiah v areni Narodnega doma.	14S9
Iz Maribora
a— Iz gledališča. Jutri, 23. L m. se bo uprizorila velezabavna poljska komedija »Morala gospe Dulske« kot ljudska predstava po znižanr.i cenah. Komedija je sijajna slika lažimorale malomeščanstva in je doslej še zmerom izzvala salve smeha-— V kratkem bo premijera zabavne komedije današnjih dni »Velika abeceda«.
a— Himen. V Trbinju se Je poročil poročnik Pavle Vošner z gdč. Finiko Dulier-jevo, hčerko tamošnjega uglednega posestnika. Bilo srečno!
a— Vračalo se... V posameznih skupinah, kakor so odhajali v tujino s trebuhom za krubom, se vračajo te dni naši polje-
OKOVI
Vejefflm b »vflenja sibirskih kazneacev KINO DVOR.
delski sezonski delavci iz inozemstva v domovino- Snoči je prispel preko Maribora večji transport namenjen zopet k domačemu ognjišču- Po večini so to Prek-murci, Medmurci in Zagorci. V splošnem so s svojim zaslužkom v inozemstvu zadovoljni, čeprav je bila njihova usoda precej trda. V Nemčiji so imeli večinoma skupno in zelo obilno prehrano. Marsikdo je v nemških markah prinesel domov po par »jurjev«. Družinske očete je silila k štednji pač skrb za ženo in otroke. Mnogi se vrnejo prihodnje leto zopet v inozemstvo in so že podpisali obveznice, kar so z ozirom na lepo ravnanje in zaslužek radi storili. Pač pa se vsi pritožujejo, da so v tujini močno pogrešali čtiva v domačem jeziku.
a— Dr. Ivan Sernec t- Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je preminul v sredo, star komaj 28 let, tamkajšnji zdravnik, g. dr Ivan Sernec. Pokojnik je bil sin- podpolkovnika Serneca, ki je umrl pred leti v Mariboru- Pogreb se bo vršil v soboto, dne 23
OTROŠKE sv NOGAVICE
lilGOM
Najboljše, najtra^nejše, zato 13	najcenejšeJ
t m. ob 10. dop. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel
a— Konj se je utrgal včeraj iz hleva gostilničarja Lebna na Vodnikovem trgu ter zdirjal čez Glavni trg- Potoma je podrl na tla več oseb, ki pa se jim k sreči ni pripetilo nič hudega- Lahko pa bi sc vsekakor pripetila večja nesreča, ker so bili prav takrat šolarji na potu v šolo. Konja, ki se ie zelo ogibal vsem motornim vozilom in avtomobilom, so končno le ustavili m vrnili lastniku.
Iz Celja
e—Kulturna vest Na praznik Ujedhije-nja 1- decembra bo gostoval novoustanovljeni celjski godalni kvartet (ravn. Kari^ Sancin I. gosli Valter Schramm 0. gosli, Dušan Sancm viola m Oton Bajde čelo) pri slavnostni proslavi 1. decembra v Slovenski Bistrici z izbranim serioznim sporedom. To Sancmovo udruženje im« namen s poučnimi glasbenimi predgovori sistematično uvajati našo publiko k lažjem razumevanju komorne glasbene umetnosti. Končno se je v Sloveniji vendar-le posrečilo ustvariti stalno kvartetno udruženje, čigar zibelka Je tekla baš r našem Idiličnem Celju. Seveda je obstoj takega ud reženj a zelo odvisen od moralne podpore ta zanimanja naše javnosti Glasbena Matica v Celju, ia je središče in žarišče glasbenega m kulturnega življenja ▼ našem okraju, po vsej pravici zasluži pokornosti vseh, ki čutimo potrebo in nujnost po srčni kulturi in rzgoil Udruženje, ki je šele komaj nastalo, priredi v teka 1 meseca že HI- predavanje komorne glasbe, panoge, ki Je pri nas še malo znana in redka. Kakor smo informirani je prejel Sancinov godalni 'kvartet razna vabHa za gostovanja. Upajmo, da bo lepi nspeh kvarteta, kj ga je že^ 3. tm. tudi v Celju, dober omen za trajni njegov obstoj-
e— Zadnje porotno zasedanje v Cefln-Za zadnje porotno zasedanje v Ceijn. b* se prične v ponedeljek 2. decembra, sta doslej razpisani le 2 obravnavi. Najbrže pa bo še v teku prihodnjega tedna razpisanih več nadaljnjih obravnav.
e- Nov javni lokal v Celin. Pred meseci se je zaprla v Celju na Krekovem trgn nasproti kolodvora stara kavarna »Merkur« in je dalo Hranilno ta posojilno društvo v Celju poslopje renoviratl Istočasno pa je bila stara kavarna v vsem pritličju popolnoma preurejena in so jo opremili z najmodernejšim pohištvom, razsvetljavo, kuhinjo in ostalim, današnji dobi fn svetovnemu okusu odgovarjajočim komfor-tom. Kavarna je danes nedvomno ena najlepših v naši ožji domovini; vodi jo dolgoletni kavarniški praktik, bivši plačilni natakar kavarne »Evrope« v Celju, popularni g- Ignacij Lebič Kavarna se otvori jutri v soboto 23. t- m. opoldne.
e— Pregled mer In meril v Čerjo. Po nalogu središnje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu bo za mesto Celje v času od 25. do 30. t m- v prostorih kontrole mer in dragocenih kovin v Celju pregled mer in meni. Celjski obrtniki naj svoje dolžnosti ne zanemarijo in naj svoje mere in merila pošljejo v prostore kontrole mer in dragocenih meril v Celju po naslednjem vrstnem redu: obrtniki z začetnicami priimka od A do D 25- t m_ od E do H 26- t nu od I do L 27. t m., od M do 'P
OKOVI
Veiefihs te člvfleoja sibrrsJcfb kazaeocev KINO DVOR.
28- t. m., od R do Š 29. L m. in od T do Z 30. 1 tn-
Iz Litije
I— Martinov sejem v Šmartnem. V po nedieljek se je vršil tradicijonalni Martino* sejem. Bito je precej sejmarjev in drugega občinstva, kupčija pa zaradi dežja vA bila posebna. Zato pa je bilo tem bolj živahno po gostilnah.
Iz Trbovelj
t— Sokolsko gledališče. V soboto 23. tega meseca zvečer igrajo v sokolskem g!e»
dališču Noel Ccnvardovo komedijo v 3 dejanjih »Nedeljski oddih« v režiji g. inž. Freverja. V komediji nastopijo naše najboljše moči kakor gdč. Bellenzierjeva, Cukl jati jeva., Paradiževa, Ramovževa, S-koškova in gg. Freyer, Odlazek, Plavšak m Rak. Komedija je polna smešnih prizorov in bodo topot prišli na račun oni ki »e radi od srca nasmejejo. Tudi m to igro so upeljane posebne dijaške vstopnice.
t— Obrtne vesti. Mesar g. Albin Poklšek je otvoril na Lokah ob cesti v bližini svoje žage novo mesnico. Mesnica je lepo hr» gijeniono urejena in bo dobrodošla bližnjim prebivalcem, ker dosedaj v tem okolišu še ni bilo nobene mesnice. — Gdč. VI Božič namerava v najkrajšem času »tvoriti v vili dr. Baumgartna na Vodi frizerski salon za dame
Iz Hrastnika
h— Narodni dom. V nedeljo, 24. t. m. ob 5. popoldne gostuje pri nas Sokolsko gledališče Trbovlje z igro »Nedeljski oddih«. (Komedija v 3. dejanjih.) Kakor zna* no, so ti difetanti najboljši celega Posav-ja; zato je že uspeh vnaprej zagotovljen. Zabave in smeha bo dovolj. ZaTadi igre odpade nedeljska večerna kinopredstava. Zato se predvaja že danes v petek zvečer in v soboto ter nedel jo popoldne film »Raz» posajena Lola«.
Iz Laškega
I— Velika poneverba. V podružnici nekoga tukajšnjega veletrgovca je pos lov od« ka V. M. baje ponevenla svojemu gospodarju 54.000 Din. MaiNerzacije so se vrši-le že od meseca maja 1. L naprej, odkrite p« so bile šel »daj. Poslovodka, ki je bila privedena v zapore okrajnega sodišča, se zagovarja, da ji je bilo od glavne trgovine izročeno blago .previsoko fakturirano im ga je morala ceneje prodajati, če je ho« tek imeti kaj prometa.
Iz Škofje Loke
S— Prijave dohodkov od zgradb za odmero z&adarine za davčno leto 1930 je vigiHi do 20. decembra pri davčni upravi v Škofji Loki Prijave je vložiti tudi za st»vbe, ki uživajo začasno davčno pro •tost
PrcSnfi cestnemu odboru za izbolj-ianje slabe poli v Zgornjem Kar lovcu se z enako željo pridružujemo Staroločani, ki moramo zaradi opravkov v Škofji Loki celo po večkrat na dan gaziti blatno cesto. Gramoza, kj je bil pred časom posut, skoro ni ve5 videti. Pričakujemo, da naš apel ne bo zsman.
.31— Sekanje božičnih smrečic. Gumarski referent sreskega rtačelstva v Škofji Loki g. Franc Primožič j« ugotovil, da nekateri kmečka posestniki Škofjeloškega okraja v decembru vsakega leta posekajo izredno mnogo smrečic za prodajo in uničujejo za hipni dobiček svoje nasade. Da se temu negospodarskemu ravnanju naredi konec, j« »reško načelstvo v smislu gozdnopolicij-skfh predpisov zabranilo nadaljnje izseka? vanje drevesc brez predhodnega odobren ja gospodarskega osobja sreskega načelstva, ki bo v vsakem primru posebej ugotovilo gozdno stanje parcele. Enako se bo z zatonom postopalo proti samovoljnim la-ettteljem drevesc.
Iz Kamnika
ka— Spomenik padlim občanom v svetovni vojni namerava postaviti Odbor Matice živili isa mrtvih. Iz Kamnika je padlo in umrlo v svetovni vojni 26 občanov. Spomenik se namerava odkriti ob priliki pro* »lav, ki bodo ob 700 letnici mesta.
ka— Občinski proračun za leto 1930 je izstavljen v občinski pisarni od 21. t. m. z«, dobo 14 dni
Pismo iz šaleške doline
Soštartj, 20. novembra.
Naša Šaleška dolina je v jeseni še posebno tiha in skromna, vendar se družabno življenje pričenja prav živahno razvijati. Dne 11. t m. se je vršil dobro obiskan članski sestanek mestnega gasilnega društva v Mani Kopušarjevi gostilni. Načelnik ie poročal, kako si je Jugoslovenska gasilska zveza, tekom leta prizadevala, da bi za gasilce dosegla čim več ugodnosti na železnici in da se trošarina ne bi zaračunavala za oni benern, kolikor ga gasilci Potrebujejo pri svojih gasilskih akcijah. Članstvu skuša nuditi JGZ takšne ugodno-sti.^ kakor je n. pr. »Samopomoč«, ki izničuje D1"1 vsakem umrlem članu posmrtni-no 4000 Din, dočim znaša letno vplačilo malenkostnih 40 Din. A šoštanjsko mestno gasilsko društvo ima vse svoje članstvo zavarovano tudi proti nezgodam, in sicer z večjimi zneski pri zavarovalnici »Du-navi. Kakor je nadalje poročal načelnik, ima naše društvo v primeru požara velike težkoče z vprego, kar povzroča zamude. Treba je torej resno ra-zjnišljati o nabavi avtomobila, ki bo služil pri požarih, obenem Pa tudi za prevoz v bolnico. Končno se je na sestanku poročalo o okrožni seji šaleškega okrožja JGZ in o poteku proslave 50-Ietnice društva. Storjen je bil tudi sklep, da priredi društvo dne 5. januarja 1930. v Sokolskem domu svoj običajni trikraijevski ples, ki se bo vršil že petde-setič. Spored ho zelo pester, sodelovala bo dobra godba na lok. Da se bo prireditev čim lepše provedla. je bil izvoljen vese-Iieni odbor. Najboljši igralci bodo izpopolnili polnočni odmor s šaljivo igro iti splošno poskrbeli Za zabavo, da bodo tudi ne-plesaJci prišli na svod račun. Preskrba dobre jedače in piiače je poverjena kumici gospe Ivanki Senicovi in tovarišicam. Razen gasilskega plesa, ki ima svoj sloves po vsej Šaleški dolini, se bo v letošnji sezoni vsekakor vršilo še več drugih' plesnih Prireditev. Zato vlada splošna želja, da bi se tudi letos trvedle v Sokolskem domu plesne vaje.
Sokolsko društvo pripravlja za proslavo ciediruienja in sokolskega praznika dne 1. decembra telovadno akademijo, za katero se pridno in vztrajno vežbajo vsi telovadni oddelki. Pripravlja se tudi Miklavžev večer pa še marsikatera mična prireditev, tako. da sta oder in dvorana v Sokolskem domu oddana za sobotne in nedeljske prireditve že kar tja do posta.
Obrtno društvo v Šoštanju takisto kaže živahen razvoj. Pomočniški odsek se pridno ndejstvuie v tamburanju in dramatičnem delu. Čitalnica ie precei dobro obiskana. Treba pa bo potrkati na dobra srca, da priskočijo na pomoč društvu s prispevki za vzdrževanje lokalov čitalnice in za podpiranje onemoglih obrtnikov.
Kakor smo poročali, ie bil pred kratkim zaključen biliardmi turnir, sedai pa se vrši šahovski turnir, ki se ga udeležuje lepo število tekmovalcev. O rezultatih bomo poročali. — Da ne ostanemo popolnoma osamljeni, dobimo včasi tudi obisk kakih čudodelcev. V petek, soboto in nedeljo zvečer sta v Sokolskem domu nastopala Fre-goli-Retta n njegova Fatirna, ki sta kar zadovoljila s svojimi eksperimenti. Obisk
je b0 kajpak prav dober ln v nedeljo se je celo trio ljudstva, tako da je bil Retta zadovoljen z blagajno, ljudje pa z razvedrilom.
Gradbena sezija je z nastopom hladnega in deževnega vremena zaključena. Dogo-tovile so se štiri majhne stavbe, pod streho pa so tudi še štiri lepe stavbe, ki bodo spomladi dogotovljeaie. Gradnja vodovoda lepo napreduje. Zajeti so že studenci, ki bodo dajali potrebno množino vode. Upamo, da bomo čez leto dni imeli v Šoštanju vodovod že izvršen.
Uboj
na vasi
C©lje, 21. nov.
Preteklo nedeljo so v Premelčevi hiši v Župelevcu pri Bizeljskem svato-vali. Na svatbo je prišlo tudi večje število kmetskih fantov iz tamkajšnje okolice. Okrog 23. ponoči je prispel pred Premelčevo hišo v družbi z nekaterimi svojimi vaškimi tovariši in prijatelji tudi mladi posestniški sin France Križan-čič iz Drameb'. Križančič se je kmalu zapletel v prepir z nekaterimi fanti, ki so že prej stali v gruči pred omenjeno hišo. Kakor je že običajno ob takih prilikah na naši vasi, so fantje ročno pograbili razno poljsko orodje, nekateri pa so se oborožili z močnimi kolci. Kmalu je sredi prerekanja in prepira bilo slišaiti krepke udarce in na tleli je obležal v nezavesti mladi Križančič. V njegovi bližini se je v tem trenutku nahajalo več fantov, ki pa so vsi zanikali, da bi bili pobili Križančiča.
Domačini so Križančiča naložili na voz in ga nemudoma odpeljali v javno bolnico v Brežice. Ker so bile Križan-čičeve poškodbe, dasi na zunaj niso bile prav vidne, absolutno smrtne, je fant v ponedeljek popoldne v brežiški bolnici umrl. Obdukcija je ugotovila, da je prejel dva močna udarca na levo in desno stran lobanje, zaradi česar je nastopila krvavitev v možganih, ki so pod pritiskom strjene krvi otrpnili in povzročili smrt.
Kot osumljenec, da je izvršil uboj. je bil aretiran na podlagi izpovedi raznih prič 25-letni posestnikov sin Anton Trampuš iz Stare vasi pri Bizeijskem. Trampuš krivdo odločno zanika in se zagovarja, da je res imel kol v roki. da pa je z njim le parkrat udaril po tleh. hoteč pokojnega Križančiča postrašiti. Dri tem pa se mu je kol prelomil na dvoje in je ostal Trampuš brez orožja pred Križančlčem, ki je imel v roki velik nož. Kdo bi naj bil udaril Križančiča. pa tudi ne more povedati. Kot njegova sokrivca sta osumljena Jožef Trampuš. 25-letni Čevljar, in posestnikov sin Andrej Kmetič. oba iz Dramelj. Orožniki pa ju niso mogli nadti doma. ker sta neznano kam odšla. Antona Tramouša so oddali v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Sokol
Iz delovanja Sokola L na Taboru. —-
Po letošnji, na iavnih nastopih precej bogati sezoni se ie tudi na Taboru proti kon cu septembra in v oktobru pričelo z rednim jesenskim in rimskim delom. Omeniti moramo predvsem, da ie po iniciiativi staroste br- dr. Pestotnika pričel predniački zbor z rednimi debatnimi večeri, kier se predelava tvorina. potrebna za nadalino izobrazbo predniakov. Obenem pa se ie pričelo s podvojenim delom ori oddelku članic, da se poveča zanimanje za žensko telovadbo, ki ie še vedno premalo razšii-iena med našim ženstvom. Vsi oddelki naraščal in dece so oorastli- Napredek oa bi bil gotovo še večji, ako bi društvo imelo zadostno število vodnikov za vse svoie oddelke, ki seveda ori takem številu potre, buiejo tudi zadostno število pomočnikov. V tem oziru bo treba vsekakor še kaj ukreniti, ako se bo število mladine še povečalo. Prosvetni odsek si ie v svoiih zadnjih sestankih očrtal svoi program in ga pričen;a polagoma izvajati. Med drugim se bo priredilo pred Novim letom in kasneie ob sobotah nekake članske večere, kier naj bi se shajali pripadniki Sokola I. v skupnem pomenku in zabavi. Kolikor nam ie znano, priredi društvo sredi januarja svojo telovadno akademiio. da pa se bo oddolžilo tudi Iankokrili muzi. je jasno-Leta 1930. se vrši društvena maškerad.? soboto 1- marca. Lutkovni odsek marljivo deluje in je priredil letos troje novitet. Na repertoarju ima še okoli 9 iger. ki bodo prišle na oder tekom seziie. Temu odseku pomaga tudi godbeni odsek, ki pa se pripravlja tudi na svojo zimsko sezijo. sai ima za sodelovanje pri raznih bratskih in narodnih društvih zadostno število članstva in izbran plesni repertoar. Kakor ču!emo. Priredi mladinski odsek vsei taborski mladini Miklavžev večer na 5- decembra, zvečer pa bo pričakovalo tega radodarnega svetnika celokupno članstvo Sokola I- Ti^ d; plesni krožek »Tabor« ima letos živahno sezijo in lep obisk svoiih plesnih vai.
Naročnike revije »Sokol« opozarjamo, da izideta novemberska in decemberska številka v skupnem zvezku in nai zaradi tega oproste. ker ne bo v novembru list i*-šel. Vsekakor pa izide takoj začetkom de-cembra z zelo zanimivo vsebino.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zarod v Ljubljani, 21. novembra 1929.
Višina barometra 308.8 m
KnI
Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplle
spnt
Bar««-
769*1
769-2 7686 76* 5 767-8
767-4
7633
Temper.
5 3
7
8
6
10 12
M
U . >
*aj Cd
89 89 m 83 110
tn
75
Smer veti a in brzina v m. to —h.
SW 2 W 4
mirno mimo mirno
mirno
ME 6
l2 si
O*
10 10 10
10
10
1
Padavine
Vrs*a
Dež
r »a d«
7.
Ob priliki vsesokolskega zleta v Be©» gradu bo izšla tudi zelo zanimiva knjiga, ki bo obravnavala razvoi in zgodovino vsega iugoslovenskega in ostalega Sokolstva na več kakor 600 straneh. Vsaka izmed iugo-slovenskih žud bo imela za poois svoje zgodovine zadosten prostor v kn igi. katero bo krasilo gotovo tudi precejšnje število slik. ki bodo pojasnjevale tekst- Dobro bi bilo. da bi k vsem temu prispevalo tudi statistično odelen e JSS s svojimi diagrami. ki najbolj nazorno povedo, kako se ie razvijalo naše Sokolstvo po voini v zadnjih 10 letin.
Sokolski dom v Leskovcu, župa Niš, je pod streho. Zemljišče v sredi mesta v vrednosti 500.000 Din jc darovala občina, dom pa gradi na svoje stToške Krat Živko Stojiljkovid, in sicer kot zadužbino svojih umrlih sinov. Gotova zgradba bo stala 600.000 Din. Dragoceno zastavo je pa društvu daroval brat Jovan Jovanovič. — Koliko takih sokolskih mecenov imamo šc?
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Radio
lz\'leček iz programov.
Petek. 22. novembra
LJUBLJANA 1CJ0: Reprodojcirana zlasfoa- _ 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila hz dnevnikov. — 17-30: Kon-ccnt radio-onkesiura. — 18.30: O ijugoslovcnski Mufastršjij predava imž. Santo Levičnik. — 19: Delavsk? ura. — 19.30: Italijanščina. — 20: Glasbeno predavanje (dr. Čcrin). — 20.30: G. Brand-steiter poje sikvv. rdravice. — 31: Konccrt klasične glasfbe. — 22: Napoved časa in poročila.
Sobote, 23. MfMbra
LJUBLJANA 12JO: Reptoduewa«ia rlashe- — 13: Naponned časa, borza, i ep i Lftlociraaa
—	13JO: Poročrta fe Aievrvikov. — 17-50: Koo-oeirt radio-orkastra. — 18-*): Egperairto. — 19: VV.aojesJJorvno pcedarvaivje- — 19JO: Nemščina. — 30: Predavanje o Sueškemi prekoem- — 20JO: Prenos iz Zagrdba: koncert zbora »Ti»rcn»oSje«. — 22: Naipoved časa in poročita. — 22.16: Koficert
radio-orkestr-a.
ZAGREB 12JO: Reproducirana glasba. — 1SJ0: Giroške pesmi. — 20JO: Koncert pevskega zbora »Tuiropojje«. — 21.30: Zaba>vna glasba. — BEOGRAD 12.40: Koncert radšo-Jcvarteta. — 17J0: Koncert radio-orkestra. — 20J0: Koncert otaeta »Stankovič«. — 21J0: Igra. — 22: Poročilo. — 22.10: Godfra za ple-s. — PRAGA 16J0: PorKvld3itski toneort. — 19.05: La,Wka jrodt« orkestra. — 20: Zabaven prozram. — 21: Lahka Shsba. — BRNO 16JO: Popoldanski kjoncert. — 19.05: Koncert orkestja. — 2020: Reproducirana Blaeba. — 31: Gc<fba m ples. — VARŠAVA 19J5: Reprrdtacira.na etesiba. — 20.?0: Operetni večer.
—	Godba za pes. — DUNAJ U: Dopoldanski ikmceirt. — 16: Koncert orlcesitra. — 18.20: Kon-oent komorne £'asbe. — 20.06: Kibndnorva opereta »Cirkuška princesa«. — BERLIN 16J0: Lali-ka ko<K>2 orkestra. — 19: Zabaven program. — 20: Orkestralen koncert. — 20J0: Zabaven večer io godba za Ples. — FRANTCFURT 16: Prenos koncerta i<i StmDtganta. — 19JO: Prencs programa iz Stirttsarta — LANGBNBERG 17JO: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. — Godiba za ples — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19J0: Komorni spevi. — 20.15: »iPre-den so zasloveli«. — 22.15: Veseloigra v sSostoi.
—	BUDIMPEŠTA 9.15: DopoSdansiki koncert. — 17.10: Reproducirana glasba. — 19JO: Dramska večer. — Ciganska godba. — LONDON 20JO: OrVestra-len koncert. — 22-35: Mešan program.
—	RIM 17JO: P<x*>'4ans'ki kenoert. — 31: Vc-Serni program. — Konceirt orkestra mandolin.
<wOS|MMlai*£tVO
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 6.4, najnižja 3.4. Solnce vzhaja ob 7.5, zahaja ob 16.26, luna vzhaja ob 21.55, zahaja ob 12-54. Dunajska vremenska napoved sa petek: Nobene bistvene spremembe suhega in milega
vremena.
Pred revizijo zakotja o taksah
Po izenačenju neposrednih davkov in trošarin je finančno ministrstvo, uvidevajoč nujno potrebo reforme, pripravilo tudi revizijo zakona o taksah. Kakor poročajo iz Beograda, so glavne priprave za to revizijo že skoro dovršene in je pripravljen tudi že zakonski načrt. Pred končno redakcijo je ministrstvo zaslišalo gospodarske korpora-cije o njihovih željah v pogledu taks, ki bodo v glavnem upoštevane.
Naš spanji zakon o taksah ima vse napake prve povojne dobe. V glavnem je naslonjen na zakon 0 taksgh kraljevine Srbije iz leta 1911, ki je bil z večino tarifnih postavk (valoriziranih) razširjen na vse dele kraljevine. Glfvde nekaterih taks pa so navzlic temu pri nas ostala v veljavi določila prejšnjega avstrijskega taksnega zakona, kakor na primer glede takse na dedšeine, na službene pogodbe itd. Izenačenje taks nam je leta 1921. prineslo celo vrsto novih taks in mnogo ostrin, ki povzročajo gospodarstvu težave in ležka bremena. Med sedanjimi taksami so tudi take. ki po svojem značaju spadajo v vrsto direktnih davkov (kakor n. pr. točilna taksa, taksa od izplačanih službenih prejemkov, razne letne takse itd.). Specijalna točilna taksa povzroča zaradi višine kakor tudi načina odmerjenja mnogo pritožb. Ostrina sodnih taks je hudo podražila sodno postopanje, tako da si danes marsikdo temeljito premišlja nastopiti tožbeno pot, čeprav je v pravici. V carinskem poslovanju se plačuje skoro za vsako fazo uradnega poslovanja posebna taksa, čeprav se pobira poslovnina, ki jo je atreba smatrati kot odškodnino za carinsko poslovanje. Najbolj pa poostrujejo taksna bremena občutne kazni, ki se po zakonu ne morejo in ne smejo zniževati ali milostno odpuščati, iz-mera kazni se pri tem ne ravna po teži prestopka in se ne razlikuje med zatajbo ali prikrajšanjem in med prestopki, ki 6e kvalificirajo kot nered. Takih ostrin je v taksnem zakon n vse polno, zato z veseljem pozdravljamo nameravino reformo in pričakujemo, da se ho z novim zakonom ustreglo željam in potrebam gospodarstva.
Zmanjšanje hme!fs!kih nasadov
V zadnjem poročilu Zateškega hmeljarskega udruženja je vzbudila pozornost ugotovitev. da leži trenotno pri hmeljarjih v ža-teškem okolišu le še kakih 10.000 starih stokov letošnjega hmelja, dočim je bilo pri pro-ducentih več kakor dvakrat toliko hmelja. V onsteškem okolišu je prvovrstni hmelj razprodan in tudi v hallertauskem in vurt-temberškem okolišu so zaloge pri produeon-tih že zelo maihne. Računa se, da je na Češkem in v Nemčiji prešlo v druge roke že 90 do 93 odstotkov letošnje letine kvalitetnega hmelja (tudi v Savinjski dolini je pri producentih ostalo le še kakih 10 odstotkov letošnjega hmelja, večinoma slabe kakovsti).
Ker nas do nove letine loči še 10 mesecev in ker že dolgo vrsto let niso bile zaloge pri producentih tako majhne, kakor letos, se je pri čeških hmeljarjih pričelo Širiti na-ziranje. da ho prihodnje leto za hmelj ugodnejše. To naziranje pa je povsem napačno. Glede na izredno nizke letošnje cene so se v zadnjem času pivovarne založile -enatno preko enoletne potrebe. Mnogi pivovarnarji, ki so letos nakupili na Češkem velikp količine. so odkrito priznali, da pribodnie leto ne bodo skoro nič kupovali ali na samo neznatne količine. Izgledi torej tudi za prihodnje leto niso nič kaj rožnati. Kakor 6e splošno ceni. bodo češki hmeljarji letos skrčili svoje nasade za 10 odstotkov, morda tudi za Lp odstotkov, več pa ni mosroče doseči, ker se mali hmeljarji, ki nimajo večjih režij, branijo opustiti nasade. To zmanjšanje i a ne bo dovolj radikalno, da bi moglo glede na sedanjo situacijo prinesti zbol Sanje, zlasti ker tudi nemški hmeljarji odklanjajo opuščanje nasadov, češ njihova produkcija še vedno zaostaja za predvojno in je le treba v zadostni meri povišat? uvozne carine za hmelj, pa bo Nemčija pri onemogočenem uvozu z lahkoto plasirala svoj pridelek.
Voditelji češkoslovaških hmeljarjev 90 mnenja, da je rešitev situacije mogoča le v mednarodnem sporazumu gled«» skrčenja nasadov. Hmeljarjem pa menda še vedao ne gre dovolj siabo. da bi bilo mogoče doseči tak sporazum. Kakor smo že poročali je za 5. december sklicana konferenca delegatov nemške sekcije žateškega hmeljarskega udruženja, na katerem se ima temeljito obravnavati vprašanje krčenja hmeljskih nasadov in ki bo morda že prinesla micijativo za tozadevno akcijo v vseh državah, ki proizvajajo kvalitetni hmelj.
= Pogodba med državnim premogovnikom Velenie in Kranjskimi deželnimi elektrarnami. Iz Beograda poročaio. da je predsednik
ministrskega sveta odobril na predlog ministra za šume in rudnike pogodbo, ki jo je sklenil državni rudnik Velenje s Kranjskimi deželnimi elektrarnami v Ljubljani glede izključne dobave električnega toka iz Velenja, ki razpolaga, kakor znano, z novo kalorično centralo z 2"j00 konjskimi silami, katere kapaciteta pa se po potrebi lahko še poveča. Kranjske deželne elektrarne so se obvezale, da bodo skozi 50 let prevzemale ves tok. Omrežje centrale v Velenju bo spojeno z Gorenjsko, odnosno z omrežjem centrale v Završnici. ki razpolaga z 2000 konjskimi silami. Daljnovod se bo gradil po Savinjski dolini navzgor preko Trojan do Domžal in od tam proti Gorenjski. S tem bo znatno pospešena elektrifikacija Slovenije, zlasti v hribovitih predelih. Kranjske deželne elektrarne bodo pozvale obstoječe občinske in mestne elektrarne, naj pristopijo k tej pogodbi, da bodo njihove lokalne centrale imele rezervo.
= Uvedba direktnih železniških taritov v prometu s Solunom. V sredo je bila v Solunu zaključena konferenca jugosloven<?ko-grške komisije, ki je razpravljala o uveljav-lienju julija meseca v Beogradu sklenjene skupne in direktne specialne tarife v prometu s Solunom. Dosežen je bil popoln sporazum ter bo direktna tarifa stopila v veljavo 1. decembra. Uvel javi jen je te tarife bo gotovo pripomoglo k povečanju našega izvoza preko Soluna in k ustvarjenju novih poslovnih zvez med našo državo in Grčijo.
= Dnevnice za člane davčnih in reklama, tijskih odborov. V zakonu in pravilniku o neposrednih davkih (čl 117) je predvideno, da more minister financ odrediti dnevnice za člane davčnih odborov v onih krajih, kier delovanje teh odborov traja dalj časa. Finančni minister je sedaj izdal rešenje, po katerem se članom davčnih in reklamacij-skih odborov in njihovim namestnikom v večjih krajih izplačajo dnevnice, toda le tedaj, če prisostvujejo od borovim sejam nepretrgoma tedesn dni in ako niso državni uradniki, članom, ki ne stanujejo stalno v kraju, kjer zaseda odbor, se ima izplačati na račun dnevnic in stroškov 100 Din dnevno, članom odborov, ki stanujejo v kraju, kjer zaseda odbor, pa 60 Din dnevno.
= Povišanje delniške glavniee Češkoslovaške banke i d. v Zagrebu, češkoslovaška banka d. d. v Zagrebu (prvotno v Daruva-ru) bo povišala svojo delniško glavnico od 2.5 na 4 milijone Din. Ta zavod, ki so <d ga pred leti osnovali v Jugoslaviji bivajoči ^Čehi, posluje prav dobro in že pet let izplačuje 12odsfotno dividendo ter ima 6edaj nad 29 milijonov Din vlog. Pri subskripciji novih delnic bodo sodelovale Banka češkoslovaških legij in Sporobanka v Pragi.
= Konturi je razglašen o imovini Jurija Hanželiča. trgovca v Podgorcih št 10 (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ormožu 27. t. m., oglasitveni rok do 20. decembra, ugotovitveni narok 30. decembra), in o imovini Flore Lagerjeve - Neckermanaove, trgovke v Celiu (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 2. decembra, oglasitveni rok do 1. januarja, ugotovitveni narok 13. januarja prih. leta). — V konkurzni stvari tvrdke Premogokopna družba ,Belo-krajina«, Črnomelj, je deželno sodišče v Ljubljani določilo ugotovitveni narod na dan 29. t. m.
= Za zboljšanje našega perutninarstva. Iz
Beograda poročaio, da bo kmetijski minister dr. Frangeš te dni odpotoval v Novi Sad na veliko razstavo perutnine. V Novem Sadu se mudi tudi posebna komisija, da nakupi plemensko perutnino, ki se bo potem razdelila med gojitelje perutnine. Del te komisije pa je odpotoval zaradi nakupa perutnine (Pli-mouth in Island) v Budimpešto. Nakuplj-me plemenske živali ho ministrstvo odstopilo pe-rutninarskim vzgojnim zadrugam in drugim gojilcljem pod pogojem, da gojijo te pasme in da drugo leto odstopijo ministrstvu e.nako število plemenskih živali, kakor so jih prejeli, tako da bo ministrstvo vsako leto lahko nanovo oddajalo plemenske živali.
= Trgovski koledar za 1. 1930. je izšel kot lično vezana knjižica, ki jo je uredil go6p. Fran Zelenik in jo je založilo Trgovsko društvo »Merkur* za Slovenijo v Ljubljani (cena 15 Din). Med drugim vsebuje koledar: Izr premembe zakona o neposrednih davkih; Kako se toži in rubi; Pravila o pregleiova-Dju in žigosaniu meril, steklenic, sodov in posod; Področja kontrol sodov in mer; 0 avtomobilskem prometu; Kolki; Iz uredbe o prevozu potnikov in blaga po železnici; 0 povrnitvi preveč plačane voznine na železnici; Novi vojaški zakon: O razprodajah. Poleg tega vsebuje razne tabele, cene. mere, uzan-ee. davčna navodila itd. Koledar bo dobro služil vsakomur, zlasti pa trgovcem in nameščencem. Naroča se pri Trgovskem dru>tvu »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. GradiSče 17/L
■ ▼ trgovinski register ao M vpisale naslednje tvrdke: Avtomotor, delavnica in garaža, Schulgaj & šolman v Celju; Rude in kovine, d. d. v Ljubljani (osnovna glavnica 1 milijon Din); >Alpina<, izdelava in prodaja alpinističnih potrebščin, družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 20.000 Din; poslovodji Šporn Stane, Jezica in Predalič Stane, Ljubljana); Meinel in Herold, trgovina i glasbili v Mariboru; Kratz Friderik, d. z o. z. v Stažišču (izdelovanje ia prodaja kmetijskih strojev, aparatov in kosmetičnih predmetov; osnovna glavnica 30.000 Din).
= V likvidacijo je stopila tvrdka >Cena-zal<, centralna nakupovalnica za les. družba z o. z. v Ljubljani.
= V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Tiskarna sv. Družine v Čren9ovcih s podružnico v Murski Soboti r. z. z o. z.; I. Mariborsko delavsko kotisuinno društvo r. z. z o. z. v Mariboru; Zadružna posredovalnica v Mariboru, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga v Naklem r. z. z o. z.; Hranilnica in posojilnica v Pertoči, r. z. z n. z.; Kmetska hranilnica in posojilnica v Ratečah - Planica, r. z. z n. z.; Kmetijska zadr» ga za Staro Loko in okolico v Stari Loki, r. z. z o. s.
= V likvidacijo je stopila Posojilnica sa občino Črnci, r. z. z o. z.
Borze
81. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo slab. Vso potrebo je krila Narodna banka. Deviza na Newyork je popustila na 56.375. Za malenkost je popustila tudi deviza na London, dočim ee je deviza na Dunaj nekoliko okrepila.
Na zagrebškem efektnem tržišču so težaji Vojne škode 06tali danes povsem nespremenjen L Do prometa ni prišlo ter so bili beleženi tečaji za aranžma in kaso 436 do 438, za december 436 do 440 in za februar ex 412.50 — 415. Investicijsko posojilo je bilo pri prilično čvrsti tendenca zaključeno po 85.75. Bančne vrednote so ostale zanemarjene ter je prišlo do prometa samo v Unionbanki po 200. Med industrijskimi papirji se je Trboveljska pri slabi tendenci trgovala po 452-50 — 455; v ostalem pa so bili zaključki še v Gutmannu po 190, v Slavoniji po 155 in v šečerani po 380.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterd. 22.785, Berlin 13.49 do 13.52 (13JOS), Bruselj 7J97, Budimpešta 9.89<W, CnrHi 1094.+—1097.4 (1095.9), Duoai 792.97— 795.97 (794.47), London 274.97—275.77 (275J7), Ncwyorfc 56J75. Pariz 222.25, Prara 167.06— 167.85 (167.45), Trs« 296.59.
Zagreb. London 274.97—275.77. Nevrvork 56.275 — 56.475, Pariz 221.25 _ 223.25 Milan 294.554 — 296.554, Curih 1094.4-—1097.4. Amsterdam 22.7526 _ 22.8126, Berlin 13.49 —13.52, Dunaj 7-9297 — 7-9597, Praga 167-05 — 167-85. Budimpešta 9.9794 — 9.9094.
Curih. Zagreb 9. 1275, London 25.12625, Newvork 515.45, Pariz 20.285 Milan 26.98, Madrid 71.70, Berlin 123.23. Dunaj 72.48. Praga 15.285, Bukarešta 3.075 Budimpešta 90.12, Sofija 3.72, Varšava 57-775.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 123 denar, Praštediona 905. Kreditni zavod 170 denar, Ruše 250 — 260, Vevče 130 denar. Stavbna 50 den., šešir 105 denar.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 436—438, kasa 436—43S, za december 435 do 440, mi februar ex 412.50—415, iravesfcicifeiko 85—86, agrarne 51 JO—52.75; bančne vrednote: Praštediona 905—910, Undon 200—201, Juigo &3 dem., Narodna 8200 den., Srpsika 157 den., Zemai-ska 128 den., LtiiMi. kredijtna 123 den., Poljo 15 do 17, Kreditna 94 den.; šndiustriislke vrednote: Nar. šumska 40 den.. Našička 1400 den-, Guamar.n 1-S5—190, Slaveits 96—'100, Slavonija 155—160, Dra<va 320—330, Šečerana 380—385, Brod vagon 140—150, Union mlin 125—145, Vevče 132 d«n.. kis 19 den.. Diihrovatfika 240—440, Oceanih 1*0 den., Trtcvfe 450—466.
Blagovna tržišča
Žito
4- Žitni trg (21. t m.) Po zadnjem močnem dvigu so cene na chicaski borzi včeraj nekoliko popustile. Decemberska pšenica notira sedaj 121 in tri osminke centa (predvčerajšnjim 123%). Tudi budimpeštanska borza je nekoliko reagirala ter notira danes j ženica za marc 23.47. V Vojvodini je položaj v glavnem nespremenjen. Veliko povpraševanje je zopet po moki »0«, ki pa je večinoma razprodana, dočim je temnejših vrst moke v obilici na razpolago.
-f Ljubljanska borza (21. t. m.). Tendenca za Sto nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi ee pšenica (si. p., ml. tar., plač. 30 dni): baška, 79 kg 240 — 242.5. baška. 78 kg 237.5 80 kg 237.5 _ 240, sremska, 77 kg 230 do 232.5. slavonska 77 kg 220 — 222.5: rž: baška. 72/73 leg 200 — 202.5; moka: jOs, fco Ljubljana 355 — 365: koruza: baška, umetno sušena 195 — 197.5, po mlevski tarifi 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; činkvantin: baški 245 — 247-5; ores: baški, 63/64 kg 195 — 197.5 Din za 100 kg.
+ Novosadska blagovna borza včeraj zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala.
-j- Dunajska borza za kmetijske proizvode (20. L m.) Naraščanje ameriških in budimpe-štanskih tečajev ni ostalo brez vpliva na razvoj cen na dunajski borzi. Lokalni promet se sicer ni bistveno povečal, pač pa je nastopila živahnost v izvozni trgovini. Jugoslovenska potiska pšenica je bila ex šlek Dunaj zaključena za november po 1.37 Kč, za marc-april pa zahtevajo ponudniki že 1.50 Kč. Trgovino z novo koruzo ovira okolnost. da blago še ni dovolj suho. Uradno notira jo: pšenica: domača 31.5 _ 32.25. madžarska potiska 36.75 — 38.25; koruza: podunavska 25 do 25.5, nova 21 — 22. umetno ?u?*na 235 do 24.
Les
4- Ljubljanska borza (21. t. m.). Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. — Kakor drugod, se lesna trgovina tudi pri nas ne more tako oživeti, kakor se je pričakovalo za jesensko sezono. V smrekovim in jelovini se ponuja precej blaga med tem ko ee krijejo odjemalci le z manjšimi količinami. V zvezi s to manj ugodno situacijo je tudi nakup okroglega lesa po naših lesnoindustrijskih podjetjih popustiL V bukovih proizvodih vlada dalje mrtvilo, zato pa je zlasti od strani italijanskih tvornic za vigo-ne stalno povpraševanje po hrastovim v vseh mogočih dimenzijah. Zadnje dni so se oglasili tudi trgovci iz Švice, ki iščejo prvovrstni plemeniti les (oreh, javor itd), ki pa se pri nae le redko dobi. Trgovina z drvmi in ogljem je ostala živahna ter so cene dalje čvrste. Čuti ee že pomanjkanje suhih drv.
Organizacija krvavega režima v Rusiji
G. P. U., bivša »Čeka«, najvišja poMčna in kazenska instanca
v Sovjetski uniji_Kakšne pravice ji dajejo državni dekreti —
G. P. U. sme obsojati ljudi na smrt in smrtne kazni izvrševati, ne da bi bik. dolžna podagati javnosti račun o svcflli dejanjih
Ruska tajna policija, »Čeka« ali G. P. U. (Državna politična uprava), k a* kor so jo prekrstili po njeni preosno« vi, je postala v zadnjih časih ponov« no predmet javne pozornosti. Kajti prejela je nov nalog, naj se vrže s po* dvojeno močjo na »protirevolucijske« elemente doma in v inozemstvu, ki so postali s svojim naraščajočim številom boljševiškemu režimu skrajno nepri« jetni. S tem pa je začelo naraščati tu« di število krvavih žrtev, s katerimi se skuša ta režim obdržati na krmilu. Znani ruski profesor Gečevič je prav« kar objavil nekaj podrobnosti o orga« nizaciji in delovanju »Čeke« ter nje* ne naslednice G. P. U. na temelju so« vjetskih zakonov in odredb.
»Čeko« so osnovali L 1917. v dobi »rdečega terorja«. Takoj se je lotila svojega krvavega rokodelstva in si je izmislila proti nasprotnikom boljševi« škega gibanja najstrašnejše muke. Sovjetska vlada je zaščitila njeno mo= rilno delo z dekretom, ki ga je izdal svet ljudskih komisarjev 5. oktobra 1918. in ki je dovolil članom te orga« nizacije, da
smejo uporabljati v boju proti sovražnikom rdeče vladavine vsakršna sredstva,
ki bi se jim zdela potrebna. V tem ča*
su je izdajala organizacija svoj tednik, v katerem je zagovarjala svojo krvo« Iočnost in razlagala, da dovoljujeta marksizem in historični materializem vsako ravnanje proti političnim na« sprotnikom, pa čeprav bi šlo za mu= čenje ujetnikov, ki se ne morejo več braniti. Že iz takšnih izjav je razvid* no, do kakšnih absurdnosti vodijo ljudi ideje, ki so jih prebavili samo napol in ki jim za ideje sploh ni to* liko, kolikor za sirovo oblast. Neki poznejši dekret sveta ljudskih komi* farjev je »Čeko« naravnost pozival, naj bo v svojem delovanju neusmilje« na. V tem dekretu je razlagal, da je takšna neusmiljenost potrebna, dokler &e ne bi država kolikortoliko konsoli« dirala, na kar bi postala tudi »Čeka« odveč.
L. 1922. se je zdel komunističnim despotom primerni čas za izvršitev te obljube. »Ceko« so razpustili — toda na nje mesto so uvedli G. P. U., ki ni nič drugega nego stara organizacija pod novim imenom. Ruski državljani so s to prekrsti t vi jo prišli samo z dež« ja pod kap. Saj je prejela G. P. U. že ob svojem rojstvu pravico, da
sme obsojati svoje žrtve na izgon in na smrt, a smrtne obsodbe izvršuje istotako sama. Da, G. P. U. ima v mnogih pogledih še mnogo večje pravice nego njena predhodnica. Tako ni dolžna za svoja dejanja nikomur nobenega odgovora. V sovjetski Rusiji imajo n. pr. tudi ju« stične in milične oblasti pravico do aretacij, toda v odredbe G. P. U. se ne smejo vmešavati pod nobenim po« gojem. In ta moč, ki jo ima G. P. U. že od vsega začetka, postaja z vsakim novim dekretom čim dalje bolj neome« jena, tako da je ni instance v boljše« viški državi, do vlade vred, ki bi se ji mogla postaviti po robu. Rusija je da« nes prav za prav država, ki jo vlada na široko razpredena in neodvisna or» ganizacija politične policije m njenih tajnih agentov. Zadostuje ena sama beseda te organizacije in človek zapa* de izgonu ali smrti, ne da bi še kdo preiskal, da«li je padla beseda na kri« vega ali nedolžnega. Krema vseh pol« nomočij, ki jih ima G. P. U., je pač dekret, ki je izšel lansko leto in ki veli, da sme po upravni poti »ustreliti vse bandite in politične zločince na li« cu mesta, ne da bi ji bilo potrebno naznaniti izvršitev te smrtne kazni.« Kako si predstavljajo razbesneli nor« ci. ki izdaiajo takšne odredbe, svobo« do in enakost med ljudmi, ki sta jim neorestano na ieziku, to je pač neraz« rešljiva skrivnost.
Čarovnica in nje dar
Angleški listi pišejo o čudni zgodbi, čije začetki ležijo kakšnih 200 let za nami. Takrat so v maleam škotskem mestu Monzie sežgali žensko, ki so jo obtožili čarovništva. Grmada je že go« rela in nesrečnica je v svojih boleči« nah izustila strašno kletev nad vsemi, ki so ji namenili to smrt. Tedaj je pri« skočil neki presunjeni gledalec iz mno« žice k grmadi, da bi jo rešil. Bilo je prepozno. Ženska je že umirala. Toda z zadnjim naporom sil mu je izkazala svojo hvaležnost na ta način, da mu je darovala iz svoje ogrlice sicer malo« vreden kamen češ: dokler bo tvoja rodbina hranila ta kamen, ne bo iz» umrla. Mož, član znane škotske rodbi« ne Graemejev, je kamen shranil, od njega so ga podedovali njegovi potom« ci in tako je šel dar kot družinska re« likvija iz roda v rod. Pred kakšnimi 40 leti pa se je zgodilo, da so kamen prodali z drugo imovino vred in glej,
Fašisti v —
T Sot® $e Je tšB te «MS. botgarsid JaSsd« kongres, k? se ga Je ndeležSo precej pristašev mladega gibanja. Da W bilo baš to gibanje pok« cano pomiriti težko preizkušeno deželo ln i« Spraviti iz njenega obupnega položaja na noge, o tem si dovoljujemo seve podvomiti.
'Arkadij Averčenko:
Prebrisani stražnik
Stražnik Zabogov v Jalti je prejel od svoje pristojne oblasti častni nalog, naj prehodi svoj okraj in pogleda med tamošnjimi Židi. da«H se res vsi bavijo = svojim rokodelstvom, kajti po car« skih zakonih so se smeli samo Židov* ski rokodelci naseliti pod sinje južno nebo. Pregled naj bi izvršil na sledeči način: Vsak židovski rokodelec bi mo«
il izdelati pred njegovimi očmi kakš« n° stvar po svojem poklicu in tako dokazati da ne vodi oblasti za nos.
»Pazi« je dejal stražniku policijski častnik, »drugače te ovijejo krog prsta!«
»M ene? Izkliučeno!« in stražnik se je podal na pot
*
»Dober dan,« je dejal Zabogov m je •^opil v delavnico mladega Abrahama SoMina. »Nu. kako gre? Ali izvršuješ svoje rokodelstvo?«
»Zakaj ga ne bi izvrševal?« je vpra« šal Abraham Soidin začudeno. »Jem svo' Vruh z maslom. Veste. fotografiia je dober poklic. Če se dado ljudje fo« tografirati. pa si jaz lahko privoščim z maslom namazanega kruha. Hahaha.«
»Tako!« je vzkliknil stražnik. »To praviš? In lahko dokažeš? Oblasti
zahtevajo, naj se vsak rokodelec izka* že, da svoj poklic res izvršuje.«
»Prosim,« je dejal fotograf ljubez« nivo. »Takoj bova napravila fotografi« jo, da se boste sami zaljubili vanjo. Prosim, izvolite sesti! Tako, glavo malo na desno, oči odprte, v obraz nekoli« ko zanimivejši izraz, ust ne smete za« preti, ne držite se tako, kakor da vas zobje bole. Ne vtikajte prsta v nos. Ko napravim posnetek, si ga lahko spet vtaknete. Sedaj pa držite roke k pr« sim. Prosim, ne gibajte se. Sedaj izgle* date kakor eleganten in kulturen člo« vek. Pozor! Posnetek! Končano! Hva* Ia! Sedaj pa se vedite, kakor hočete.«
Stražnik je vstal, iztegnil svoje mo« gočne ude in gledal z zanimanjem v aparat
»Sedaj pa ven vzemi.«
»Kaj naj vzamem ven?«
»To, kar si napravil!«
»Vidite, to pa ne gre. Ni še končano. Treba najprvo v temnici napraviti ne« gativ.«
Stražnik je zapretil fotografu s pr« stom in se nasmejal:
»Hahaha. star dovtip. Ne, ne, moj dragi, pokaži mi sliko takoj. To bi lah« ko vsak naredil..*
»Kaj pa govorite tu?« je vzkliknil fotograf nervozno. »Kako naj vam po« kažem, če pa slika še ni razvita. Treba
od tedaj ni bilo več moškega potom* ca v vseh vejah družine. Tudi zadnje« mu nositelju Graemejevega imena, kapetanu Davidu Graemeju, se ni po devetletnem zakonu rodil noben sin. V začetku tega leta pa mu je po čud« nem naključju uspelo, da je kamen našel in sedaj poročajo, da se mu je sin rodil. Njegovi rojaki, ki so znani praznoverci, vidijo v tem dokaz, da praznoverje vendarle ni tako napačna reč.
Avtomobilske ceste v puščavi
Prastara, vroča Sahara je izgubila svojo grozoto. Tam, kjer so stopale prej samotne karavane po svojih ne« varnih poteh, gradijo sedaj impozant« ne avtomobilske ceste. 3000 km starih karavanskih poti bodo spremenili v ši« roko cesarsko cesto. Na tej cesti pri« redijo še to zimo dve avtomobilski dirki, ki se ju udeleži med drugimi sam major Segrave, najhitrejši dirkač na cesti. Dirkalna proga poj de iz Al« žira v smeri proti Sudanu in od tam ponovno proti Alžiru.
Garusovo truplo so preoblekli
Na neapeljskem pokopališču počiva v berm etično zaprti stekleni krsti truplo slavnega tenorja Ca-rusa. Čeprav Je poteklo od njegove smrti že osem tet, ne kaže niti sledu o kakšnem razkroju. Poseben odbor čuva nad truplom ta skrbi, da ga vsaka tri leta preoblečejo v novo obleko, ki mora hiti prikrojena po najnovejši modi.
Vestnost
Na postaji v Bazlu so sprejeli v službo novega pomožnega delavca. Njegov predstojnik mu je neprestano zabičeval naj bo v službi v prvi vrsti vesten. Vestnost je glavna stvar v že« lezničarskem poklicu. Nekega dne so mu dali kanglo olja in ga poučili: »Poj« d rte vzdolž proge in kanite na vsako kretnico kapljo olja.« Možakar je šel in ga niso več videli. Po treh tednih so prejeli naslednjo brzojavko: »Sem v Bellinzoni. Pošljite mi olja.«
Ne ravnajte tako koi ta mož«
temveč vzemite pri kašlju, hripavosti, bronhijalnem katarju jednostavno
Kresi val
Odstrani kašelj in omehčava zasluzenje.
je v temnico, kjer sveti rdeča luč...«
»Da, da.« je menil stražnik in se ironično smehljal, »rdeča luč, temnica. Ti si prebrisanec. Kje si se pa tega naučil? Temnica! Takoj mi pokaži sli« ko.«
»Če vzamem ven, bo plošča čisto be« Ia in svetloba jo v hipu pokvari.«
Stražnik se je smejal: »No, to ste ptiči! Rdeča luč, temnica, neumnost, takoj vzemi ven.«
»Pa dobro,« je vzdihnil fotograf in izvlekel belo ploščo. »Vidite! Tu je!«
Stražnik je vzel ploščo, pogledal in vzkliknil užaljeno: »Tako, tako! To sem jaz? Si imeniten fotograf. Sedaj razumem!«
»Kaj razumete?«
Stražnik je pomeril fotografa od nog do glave, potem je velel: »Slepar si.
Jutri te izženejo iz mesta.«
»
Stražnik je stal v Iitografski delav« niči Davida Davidova. Njegove oči so švigale nezaupno po nenavadnih plo« ščah, ki so bile po vseh kotih delavni* ce.
»Dober dan!« je dejal lastnik vljud* no. »Kako vam gre?«
»Hm. da. Torej rokodelec si? Kak« šen rokodelec?«
»Litograf sem. Izdelujem vabila in posetnice.«
Skrivnost dusseMorfsfcega morilca žensk in otrok
ae navzlic najbolj vnetim prizadevanjem nem ške policije ne premakne z mrtve točke. Nešteto sledov so že imeli v rokah, a vsi so se doslej IzkazaB kot zmotni. Med tem pa mori zver ▼ človeški podobi dalje ta pošilja listom iz najrazličnejših mest porogljiva pisma. V Dusseldoria vodi preiskavo ta zasledovanje ta čas specialna komisija iz najboljših berlinskih ta dusseidori-skih kriminalistov, ki nam jo predočaje slika.
Telefonska centrala rešila človeško življenje
Dunajska telefonska centrala in re* silna postaja sta rešili te dni mlado človeško življenje na uprav mojstrski način. Na rešilni postaji je zabrnel telefon in slaboten glas se je javil: Na pomoč! Rešite me! — Nič drugega ra« zen slabotnega hropenja. Hitro se je obrnil dežurni uradnik na telefonsko centralo in prosil, da bi mu povedali, od kod je poklical skrivnostni glas na pomoč. Na centrali so najprvo ugo« tovili, da je šlo za avtomatični aparat, pri katerih je veliko težje dognati klk catelja. Vendar niso popustili in za četrt ure so dejansko ugotovili, da se je bil javil neznanec iz delavnice ne* kega zlatarja. Nekoliko minut pozneje so vstopili možje z rešilne postaje v delavnico, ki se nahaja v petem nad« stropju. Tu so našli mladega človeka nezavestnega na tleh. ki ie držal v ro« ki telefonsko slušalko. Soba je bila prepojena s svetilnim plinom. Z umet« nim dihanjem so spravili mladeniča do zavesti, na kar so ga odpeljali v bolnišnico. Preiskava je dognala, da je bil vajenec v tem zlatarskem obratu in da je hotel izvršiti samomor, ker ga je gospodar ostro prijel radi nekih goljufivih dejanj.
DIŠAVE SLON
Grenlandska podobna ogromni skledi
V Berlin se je vrnila nemška ekspe« dicija, ki jo je vodil na Grenlandsko sloviti ustvaritelj teorije o premikanju kontinentalnih mas prof. Alfred We« gener. Ekspedicija, ki je prepotovala v nekoliko mesecih skoro 5000 km po« ti, deloma na saneh, deloma z motor« rim čolnom, je hotela dobiti pred* vsem nove podatke za pravilnost te teorije, dalje je proučevala razsežnost, gibanje in debelino večnih ledenikov, Ki pokrivajo ta velikanski otok. Debe« lino so merili po novi aKustični mere« di, ki jo uporabljajo v novejšem času za merjenje morskih globin. Rezultati so bili zelo nepričakovani Dočim se« gajo obrobna gorovja pod ledeno
plastjo povprečno 1200 m nad višino
2000 m, se zemeljske plasti proti no« tranjosti polagoma nižajo, tako da ni izključeno, da so v sredini dežele še nižje nego morska gladina. Seveda pa. tega nižanja prosto oko ne opazi, ker se dvigajo nad zemeljsko površino ogromni in čim dalje debelejši skladi premikajočega se ledu. Ekspedicija je osnovala po deželi celo vrsto postaj za opazovanje ledenikov in njihovih lastnosti
Zadnji pozdrav
Šele zidaj je prejela HaBjans/ka kraljica zadnji pozdrav od umorjene carske rodbine in prinesel ga je neki Gia-como Sereni, cidkuški klovn. Pred vojno je nastopal v velikem Cmiselije-vem cirkmsm v Petrogradu, od l 1912. dalje je bil večkrat povabljen k bolne-rrm carjeviču v Carsko Selo. Carica je Sereniju dovolila prost vstop v palačo. da je razveseljeval njenega edine a. Po prevratu je hote! Sereni preko Sibirije v domovino. Oglasil se ie tudi v JekaterinbuTgu menda en teden pred krvavim koncem Romamo\ih. Posrečilo se mni ve vtihotapiti se v ostro zastraženo hišo. Carjevič Aleksei je prijatelju podaril svoio sliko s sledečim, za 15 letnega dečka jako pomembnim napisom: »Zdaj vidiš, prijatelj Giaco-mo. da je tudi carska oblast prav tako ničeva kakor slava cirkuškega umetnika. V spomin na dneve, ko se je kom-ča.la na Ruskem tudi tvoja slava. Aleksei.« Nato je izročila najstarejša carjema hčerka Sereniju pismo na 'kraljico Heleno: carjeva rodbina je ž njo bila v sorodlu po črnogorskih soprogah Nikolaja Nikolajeviča in drugih velikih knezov. Sereni je obljubil, da bo izročil pismo in je razburjen zapustil usodno hišo. A moral je prebiti veliko ne-prilik ki ponovno tvegati življenje, oredtio se mu je posrečilo iz Sibirije pobegni ti na Kitajsko. Šele preko Japonske in Kalifornije je dospel v domovino. Ta pot je trajala dolga leta: saj si ie mora! služiti svoj vsakdanji krnili. Kraljica Helena je klovnu takoj dovolila avdijenco. se rrai zahvalila za pismo, ki .ie vsebovalo »zadnji pozdrav na sorod irke v Evropi od onih. čijih dnevi so šteti« in je Sereniju naiklemla tudi skromno podporo, ki ga je rešila skrbi na stara leta.
Avto i
/255"
Epohalen izum za izposojevalnice motornih vozil
»Pokaži mi, kako to napraviš.« ^ »Prosim, takoj izdelamo posetnico. Kako je vaše cenjeno ime? Zabogov. Prosim, takoj napišemo na kamen.«
»Da, in sicer takoj in v moji na« vzočnosti.«
»Prosim! Tu na ta kamen.« Litograf se je sklonil nad kamen in stražnik mu je gledal preko ramen:
»Kako pa pišeš? Ali je to prav?«
»Da,« je odvrnil litograf. »Na ka« nen napišem narobe, a na posetnici bo potem prav.«
stražnik mu je položil roko na ra« mo in dejal: »Ne. Brez goljufije. Piši pravilno od leve proti desni.«
»Moj Beg! Kaj pa govorite. Potem bo odtis vendar nepravilen!«
»Piši!« je velel stražnik osorno.
Litograf je skomignil z rameni, se sklonil nad kamen in po desetih minu« tah je držal stražnik v roki posetnico, na kateri je stalo njegovo ime narobe.
»Tako, tako! Rad bi iz oblasti nor* ce bril? Si mi pravi rokodelec, to si bomo zapomnili. V 24 urah zapustiš mesto.«
Stari Lajba Buzkus je stal na vogalu mestnega vrta in si služil svoi kruh z izkoriščanjem čudovite iznaidbe, ki ie bila v navdušenje vsem dečakom. To ie bil nenavaden aparat z dvema od«
prtinama. V eno si vrgel denar, iz dn» ge je padel kos čokolade v pisanem
ovitku.
Stražnik je stopil k staremu moža ui ga pobaral lakonično: »No, roko delec, kaj delaš?a
Starec je pomežiknil s svojimi pr» b risanimi očmi in odgovoril veseloi »Delam čokolado!«
»Kako to delaš?« je vprašal straž« nik neverno in opazoval čudni aparat
»Kako? Tako pač. Tu vržem novec v aparat in tu se prikaže kos čokola* de.«
»Lažeš,« je dejal stražnik. »To n!
mogoče!«
»To boste takoj videli!« Starec Je vzel iz žepa novec, ga spustil v odpr«
o in ko je spodaj skočil kos čoko« Iade iz stroja, se je stražnik veselo za« smejal.
»Da, kako pa je to mogoče? Ti lju« bi Bog, kako se je neki zgodilo?«
Njegov začudeni pogled je romal po avtomatu.
»Stroj,« je skomignil starec. »Ali ne vidiš?«
»Stroj, nu, dobro — a kako se to godi? Novec je trd in čokolada je mehka in sladka. Kako da se trdi no« vec spremeni v tako okusno reč?«
Starec je pogledal stražnika, nato je povesil oči »Elektrika in kislina. Ki«
Šport
Športni drobiž
N» glav. skuspščani JNSa, ki se bo, kakor enao, vrgla pribodsijo nedeljo v Zagrebu, bodo športniki iz Velikega Bečkereka in šz Norvega Sada predlagali, naj se v teh dveh mestih ustanovita dva nova nogometna podsaveza za Banat in za Vojvodino. Zdi se pa, da s svojimi predlogi ne bodo uspefi, ker so bili predloženi celo predlogi, da sc sedanje števiJo podsavezov zmanjša.
Redna glavna skupščina Jugoslovenskega Lahkoatletskega Saveza se bo vršila 7. decembra v Zagrebu. Dnevni red je nasledi nji: Pozdrav predsednika, poročila tajnika, tehničnega referenta, blagajnika in nad-ssoroega. odbora, absolutorij, volitev novega odbora, izpremembe pravil, razprava o pmsdlogu glede izpremembe sistema an do» ločitve dneva, kraja in programa prvenstva Jugoslavije, predlog o sodelovanju s Sdkotetvom, določitev članarine, oziroma drogih dohodkov, eventuaHje.
Da prri balkanskih igrah v Atenah nismo ilcfero odrezali, je znano. Zdi se pa, da temu ni bilo krivo samo to, da nismo mogli poslati v grško prestolnico svoje popolne reprezerctance, temveč tudi naši atleti, ki so biti v Atenah. To sklepamo rz kazni, ki jih je izrekel upravni odbor JLASa. Za* rsxš neposlušnosti in nesportskega obna-Sanja za časa bivanja v Atenah so bili namreč kaznovani član BSKa F. Novakovič z 72mesečno zabrano. nastopa, z opominom pa Birratsrvič, Schreiber, Praunsperger in
Rčttig.
Graditev zimskega kopališča SK Ilirije se približuje svojemu koncu. Kopališče utegne biti za sv. Miklavža, najkasneje pa do Bo« Sšča že uporabljivo. Dolgo bo 14 m,, široko pa 4 in pol metra.
Vaiacher SV : Ilirija
V nedeljo bo gostoval v Ljubljani proti
Ilirija eden najmočnejših klubov na Koroškem. Večji del koroške reprezentance je zastopan po igralcih Villacher SV, zna* menje, da se ga splošno smatra kot najboljšo moštvo. Dunajska trenerji ao tekom enega leta vodil trening in uspeh ni izostal. Nogometni razred se je povzdignil na visok nivo in je postal popolnoma enakovreden našemu. Največji napredek pa je pokazal Villacher SV, ki je v zadnji dobi beležil same zmage.
Hima bo imela jako težko delo. Tudi pri g>jej se pozna dunajski trener m se je zna* »je moštva zelo dvignilo. Beljačani bodo aeveda poizkušali vse, da dosežejo čim boljši rezultat. na drugi strani se pa mo-Stvo belo=zelenih zaveda, da gre za prestiž ljubljanskega nogometa in je zaradi tega pričakovati jako zanimive borbe.
ŽSK Hermes. Ker je za včeraj določena seja centralnega odbora odpadla, se
vrši ista danes ob 20. pri »Štepicu«. Vsi gg- odborniki naj se iste zanesljivo udeleže. Danes ob 20. obvezen sestanek igračev i moštva in rezerve pri Nikotu.
SK Ilirija. (Iz tajništva.) Nasltednji gospodje naj se sigurno udeleže sestanka v sobo-to ob 20. v kavarni Evropi: Balte-4aT, Seunig 1 in 4,. Kordelič, Poschl, Skruž-Tiy. Ravnikar Jože, Pevalek, Gnidovec in Kntimaršie.
SK Grafika (smuška sekcija). Danes 22. t m. ob 20. sestanek vseh članov smučke sekcije. Ker je na mnogih krajih zapadel sneg, je sestanek važen ter za vse člane strogo obvezen. Na sestanek opo» zarjam posebno člane, ki so se prijavili za opremo.
Občni zbor SK Celja bo letos 4. decembra v kavarniški sobi Celjskega doma. Občni zboT se začne točno ob 20. V pri« meni nenavziočnosti zadostnega števila članov bo istotara eno uro pozneje ob vsakem številu članov drugi občni zbor. Občnemu zboru smejo prisostvovati le oni člani, ki imajo do konca leta plačano čla* carino. Eventualni samostojni predlogi se morajo vložiti najpozneje do 26. t. m.
Zimsko športna sekcija SK Bled sklicuje za soboto, dne 23. t m. ob 19.30 v hotelu Troha na Bledu I. letošnji sestanek z dnevnim redom: Poročilo sckcijskega nas celstva, volitev novega načelstva, letošnji zimskosportni program, smuški tečaji, nezgodno zavarovanje in polovična vožnja, verifikaoija smučarjev-tekmovalcev, razni predlogi. Ker je sestanek izredne važnosti za vse smučarje, drsalce m sankače, pazi* ramo vse člane in nečlane na sestanek. — Tajnik.
DOPISI
STARI TRG. Tukajšnje sokolsko društvo priredi 24. t. m. ob pol 4. uri lepo igro »Prevarani soprog«. Pri igri sodelujejo: sestra Poznikova, Janežičeva in Mlakarjeva ter bratje Šega, Jerala, Tounec, Kač in Avsec. Vsa navedena imena nam sve-dočijo, da bo igra na. višku. Vsi prijatelji lepih iger vljudno vabljeni Cene običajne. Mladini do 16 leta vstop prepovedan. 1478
6iina omehča novec, elektrika ga pre« dela, sladka snov ga osladi in posebna priprava vrže izgotovljeno čokolado ven.«
»Glej, glej,« je vzkliknil stražnik in zmajal z glavo. »Česa si ljudje vsega ne izmislijo! No, le delaj, čokoladni fahrikant«
»Saj delam, dragi prijatelj, tega dela ne zmore vsakdo.«
»To verjamem,« je dejal stražnik. »Do svidenja!« in stisnil je fabrikantu roko.
•
Naslednjega dne sta morala foto* graf in litograf z družinama vred osta* iviti Jalto. Stražnik ju je spremljal.
»Nimam nič proti vama,« je menil dobrodušno. »So rokodelci, ki izvršu? jejo svoj poklic, in drugi ki so goljufi. Če bi resnično delala kakor fabrikant čokolade, bi ne ime! nič proti vama. Toda kdor brije norce z mano, do te* jga ne poznam pardona.«
Makalaturni papir
po 4 Din kg
Naslov v oglasnem odd. »Jutra«
CEHE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
h®®® 'po™ naslov aH GaGo drugo informacijo ticocc se matih oglasov naj priloži v nnantfcah	J
sicer ne bc prejel odgovora t « ZJPMua
CENE MALIM OOLASOM:
lenitvš tn dopisovanja
ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem m naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. Ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.

Kontoristinja
popoluoma aam-osto^na ko-r<tepondejitin.ja, dobra raOu-aarica in knjigovodkinja, ee sprejme takoj. Ponudbe je nasloviti na železarno A. Pogačnik, linše. 41602
Dobro moč
s znanjem knjigovodstva in hrvaščine, iščsmo za takojšen na«top. Strojepis in znanje ene stenografije predpogoj. Ponudbe na »Titan« d. d., Kamnik. 41541
Jedilonosca
»prejme takoj hotsl Mct»n T Mariboru.	42020
Prodajalko
mešane etroke takoj sprejmem.. Ponudbe brez priloge znamk na oglasni oddelek »Jatra« pod šifro »Mešana, stroka«.	42000
Učenca
poStenih staršev in močne narave, ki Ima par razredov srednje aH meščanske šole. sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga.— Lastooro&no pisane dopise sa naslov: Frane P i e e k, trgovina, Ribn-ica. Dolenjsko.	41009
Pomožnega
uradnika
Mladega, trgovsko naobra-ženega — ki bi upravljal skladišče, eksp edicijo bla-sra 1b druga dela. eprej-nrai t okolišu Ljubljane. Ponudbe z navedbo prakse, zahtev itd. poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Pooolnoroa zanesljiv 71«.
41071
Natakarico
dobro izurjeno, staro ed SO—39 let eprejm-™ takoj v kavarniške resta-rraeijo. Naslov y oglasnem oddelka »Jutra«.	41952
Ključavničar
iarežban kurjač t izpitom dobd takoj mesto na Dunajski eeeti 75.	420T/9
Pek. vajenca
modnega, 15—16 let starega spreime pekarna Kopan v Sožtamja.	42(K7
Knjigovodinjo
e refiletino prakso sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani, M je vpjča popolnoma satnofctojineira dvb-stavnepra "nnjiirovodstra ter slov , erbohTvatska in nemško korespondence. V po-5tev pridejo le rajne in 7jn-or.ne moči. Ponudbe na oplas oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna knjc^o-vodinja«.	42054
Monterja
eamostojnoga. jugosl. narodnosti, popolnoma zmožnega montaže elektro-ftrojev, sklopnih napra-v in prostega voda, i?Je aa takojšen nastop elefctro ve-leimiustrija. Oferte s popisom življenja in po možnosti prepisi spričeval ie poslati na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Monter za veleindffistrijo«. 42057
Kroj. pomočnika
za veliko delo sprejme takoj Vipave, Z&Torje ob Savi.	42035
Dekle
ve^čo nMakaricv- ki »ca tudi naioiiko Svati, pridno in poštceo eprejmem takoj v boljšo gostilno ca Gorenjskem. Nwlor v og'. oddelku »Jutra«. 42">.'6
Klepar, vajenca
s,prejime takoj Ivan Kavčič <klona"*vo- Sbofja Loka.
42063
Spretno strojepisko
za pretiipkajnje obsežnega slovstvenega dela iščem. v( č v vili Zlatica. Ce^ta na Rožnik.	42058
Služkinjo
pridno in rošteno. 17—IS let ftaro išče manjša družina za čei dan. Prednort rnrajo take, ki so že e'u-Jile t boljših hišah. Naslov pove cgia»=ini odrIeli»k »Jutra«.	42072
Šiviljo
za Svanje gumbov fpre;rn e takoj iiilelovabiica perila •Tos. Rojina. L;ubljana — Altfteandrova eeata St. S.
43077
Kuharico
ki bi opravljala tudi vsa draga dela, sprejme Ana Dermnta t Litiji. 480S5
Mesar, pomočnika
mlajšega, pridnega bi iz-vežbanega v vseh mesar-stili dolih. ka.bor tudi pre-ksjevanja, siprejmem. Plača po dogovora. Naslov t oglasnem oddelin »Jutra«.
48100

Obrača se pažnja
'.astopnikom ia oodzastop nikom. da dobe najugod nejše pogoje za prodajo Iržbvnib vrednostnih oapir iev b) »latnikov na odpla 8i!o — kakor tudi drugih nredmetov pri banki »Agra ria«. 13'0?rad. Obillčev ve nap br. 25	206
Postrežnico
Id m tudi kuhata, ta-
.goslim med 10. in S. uro v ŠiS;i. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 42070
1. obl. kotL
šoferska šola
Camernlk, LJubljana, Dunajska cesta 36 (Jngoavtc.). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje.	251
Plesne novitete
poučujem privatw> ali plesne Šole v mestu in na deželi. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod 5'fr-o »Zmeden honorar«. 42053
Penzijonist
gozdarske stroke, želi z v noslenja, proti skromnim zahtei-ain. Ponudbe pod »Gozlarc na oglasili oddelek »Jutra«.	41706
Stavb, ključavničar
ieli službo Na«lor v o g',, oddelku »Jutra« 419S4
Izučena šivDja
ižče v Ljubijani elmiuo pomočnice. Ponudbe na cg'.. oddelek »Jutra« ptxl eitro »Šivilja«
Šivilja
oKek in perila želi »talnega masta piti iivUji, ali gre k bolj&i družni tudi kot sobarica. Naslov pove oglatmi od del o'.. »Jutra«.
419fi3
Manufaktur. stroke
bi e« rad liučil v kaki boljši mafflufaktorni trgovini absolvent trg. šo:e. Hrano in stanovanje ic.i imeti v MS. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Manufaktura«.	42055
Prodajalka
žeK name^čenja z nrrvm letom — najraje v mestu. Izvežban« je v manufaft-tarni in Špecerijski trgovini ter razpolaga 6 kavcijo. Ponudbe na oglasni Oddelek »Jutra« pod šifro »Vreiaa zaupanja«. 42028
Mesto natakarice
i5čem v gostilni ali kavarni Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43>71
Trgovski pomočnik
manuf.i3cturi£t ta galanteriji išče siuEbo za takoj. Ponudbe na ogla*, oddelok »Jntra« pod zma&ko »Ga.
lanterist«.	<2030
Trgovski vajenac
r. me letno učno dobo, pe-štene rodbine, i5če mesta pri večjem podjetju s Špecerijskim ali mešanim blagom. Ponudba na oglasni oddelek »Juto« pod šifro >Trg. vajene««.	42075
Ukarica
vwstranf>ko isvežbana in t dolgoletno prakso, išče primerno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Isurje-na 88«.	42109
Iščem dela
za popoldanske are. Peno d be ga oglasasi odd cM: »Jutra« pod »De'«™ vviv.
■eice
Mesto vzgojitelpce
T "boljS Kši v JfariboTti išče samostojna oseba. f. snanjem klavirja in šivanja. Praneije ponudb« pod »Vzgojiteljic*« aa podružnico »Jutra« r Mariboru.
43105
f«'
Stanovanj, barako
prodam. Naslov v oglasneim oddelku »Jutra«. 41629
Trapistovski sir
po 24 Din nadi StiSkowkl, Opekarska 10. Pit večjem odjemu popust	42061
Stanovanj, barako
prodani. Naslov t oglas, oddelka »Jutra«. 42097
Tovorni avto
t^tonski, z zračnimi gumami kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4198R
G. Th. Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljiea e slikami)
(Ponatis prepovedan)
Osebni avto
TarSno Fiat 501, ▼ br«-hSbnem stanju ugodjK} prodam. Naslov t oglasnem wWe5k« »Jutra«. 42035
Avto »Fiat«
StKrfsodežen — jafto dobro oliranjen poceni nauneodaj. Naslov r oglasnem odd. ku »Jutra«.	42036
20% ne kron. bone
plačuje najboljše »Pačita Itediona«, Orijek. 235
10.000 Din nagrade
dobi tinti, ki pres&Tbi uvedenemu potniku prvovrirtato zastofttivo. Ponudbe pod »Nagradam na oglasno od-deiei »Jutra«.	43)19
40.000 Din posojiia
proti vis-akim obritim išče trgovec v industr kra.:u, v svrho razširjenja obrata in vpeljave nove vrste blaga. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Trgovec in posestnik 920« 42029
Družabnika (co)
(tihega) s 50—100.000 Din Išče trgovec in po.-etšt.nik v prometnem tndustr. krsju. vrfed tnatno povečanega prometa. Ponudbe na ogl. oddelelk »Jutra« pod šifro »Stalni dohodiki 992!)«.
42030
Stavbišče
1400 m', v Stožicah ugodno proda »Posredova.ee«. .Tavčarjema 6.	41968
Stanovanje
eobe in kuhinj« oddam e 1- decembrom v Stožicah št. 117.	42024
Stanovanje
3—4 t~K>b tn kuhinje išče v sredini mp«*a za takoj stranka brc* otrok. — Ponudbe pod značko »12« na oglas, oddelek »Jutra« 41406
Jabolka
in hruAke, zimske namizne oddajani vsako množino, ta teden od 14 do 16. utb Šiška. Vodnikova cesta 25. Dostavljajo so na dom. Razpošiljajo se tudi ii Novega meata na "vse rtra-ni. Pošlijatve od 25 kg naprej. Se praroroča Karlov-šek.	41568
Hrastove hlode
io hrastov- plohe od 55 mm debeline naprej stalno kupuje J Pogačnik, lesna industrija. Skofj* Loka ob kolodvoru.	239
Posestvo
ba njiv ia travnikov z
poopodarstimi poelopj! odda v najem Boris Samsa, Poganik-Litija.	41913
Hišo
triSABSvanjfiko, vogalno — še ne dovršeno, v severnem predmestju Ljubljane takoj prodam. — Naf'ov v oglasnem oddeBrn »Jatra« 42062
vna
■ taVo) prostim stanovanjem za kupca, pod Rožnikom v najlepS legi, d-vo-slanovrvnjska, vrt, parket, elektrika in vodovod, zelo ugodno naproilaj. Potrebna gotovina polovico kupnine. Naslov r ogla»em odder''u »Jutra«.	42004
17!
Spalnico
kombinirano is jeeeno^reea lesa in cvetličnega jesena, politirano zunaj a znotraj, solidno izdelano ▼ modernem slogu, prodam — postavljeno v Ljubljano ali bltfnjo postajo. Cena Din 12.000. Na ogled pri mizarju Josipu Stolfa, Krainja, pošta Lufcovica. — Ugodna "avto zveza I Adamovičevim avtobusom izpred Figovca.
41905
Kahin}ska oprava
bela, 'kompleta« naprodaj. Naslov v oglasnem odde'iku »Jutrs«.	41478
Trgovino in gostilno
dsobro vpeljano, na križišču dveh glavnih cest takoj prodam radi selitve. Najemnina ni velika. Potreben kapital 40.000 Din. Cenjene ponudbe na oglas, cddelek »Jutra« pod »Takojšnje plačilo 40«.	42035
Vinski trgovci!
ZaloJna Id« s lepimi jjc-strlniškimi ldkali in senčnim ▼rtom oddam takoj v najem na periferiji Ljubljane. PHnene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Gostilna«.	41961
flBMsKBSMB W*Tfl[«w»!
Bukova drva
kupuje tvrdka »Kurivo«, Ljubljana, Dunajska e. 83 41154
Želod
v vsaki množin1 kupuje in plača po najvišji dnevni ceni Fraktnc. Ljubljana. Krekov trg 10/1.	216
34.
Rusobrad se je kar p« kolenih tolkel od smeha! Nato je spet zasukal mizico. Slika je izginila in bratec Branko je zagledal — ko ki jo in njene piščančke. »Lep dečko je ta Branko!« je godrnjala. »Samo naae misli! Niti toliko ne poskrbi sa naa, da bi nam
r nesel koraie!« Branko je srama zardel, vrt je bil medtem že izginil, tako da jim ni mogel prinesti koruze. In — zdaj se je pa res prestrašil: zagledal je očeti in mater, vrhn gore sta stala in se ozirala na vse °tra-ni, kje bi našla njega in sestrico Mico. »Očka! Mamica!« je zaklieal, a tedajci se jo spomnil, da ga ne moreta slišati, in bridko Ka jokal. _ v Glej, glej!« je kriknil pritlikavec. s-Tja poglej!« — in bratec Branko je spet pogledal v zrcalno steno.
Kopalno banjo
flolgo ca. 1.75 m. staro a dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jut'a« pod »Banja«.	41943
Blagajno
te rabljen«, vk>ma id
eja varno kupim. — Piv nmfbe na oglasni oddeli* »Jatra« pod »Blagajna«.
420.36
Dvigalo
komnJetno. za tovor, aa električni ali ročni pogon, kupim. Ponudbe pod šifro »Dvigalo 1929« na podrnž-niee »Jutra« v Celju.
49105
mmm
Kislo zelje
prvovn«tn< in kics-le glavice za sanno dobavlja po naročilu v vsaki množini po Vonknren&ii ceni tvrdka G. Erklavc, Kodeljevo, Moste pri Ljnbljani.	4172"
> ' i nz fn i i > n
Stanovanje
2 »ob, kmhinje in prkiklin oddam takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42065
Stanovanje
kuhinje in velike sobe ter
sobo
primerno za družino brez otrok, oddam na Črnučah šter. 88 — Miru postaje, 42034
Stanovanje
prljamo, 2 sob, kuhinje ln pritiklin, event. tnidi na periferiji mesta Išče za taioj ali pomeje učiteeji-ca t odrazim sinom, ki plsča 500—700 Din. — Po nudbe na Offl».«n* oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka in tečna plaSnfca«.
4!0S7
Stanovanje
podstrešno. 2 sob. kuhinje "n kleti, -r Ze. Šiški oddam e 1. decembrom. Nv slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	42066
IgJičast gozd
vel?kega obsega, ra
sei knipim. Tzčrpne ponudbe na naslov: »Drvara«, Zagreb, 4 Kanal.	41843

Prazno sobo
lepo, parsetirano, t elektriko in posebnim vhodom iščem za takoj v eredinj rnesia. Ponndbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Parket«.	41954
Sobo
za S osebi, e posneta Hm>-dom, ▼ centru mesta, •
celokupno postrežbo ed dam taJkoj ali i t. deeeci-brom. Nasilor v oglasnem otidalku »Jutra-. 41947
Lepo sobo
komfortno. % aH bres oskrbe, 6 minut od Vrtače od'
dam po niakl ceua. Kurjene predsobe (diele). Naslov ▼ oddefet
oglaaiem
k* »Jutra«.
41871
Opremljeno sobo
parketirano, • proste vbo dom ia olstatrio oddam
na FrtSkoveu, poleg belgijske vojašnice. 43041
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom in eldt trično raosvetijarvo oddaan 2 gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 42013
Čisto sobo
leno opremljeno oddam atoj. Naslov v oglasnem
oddeliku »Jutra«.
48040
Sobo
tpniveree oddun
boljšemu dijaka e L d«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43039
Ločen mož
iS! c za takoj stanovanje pri ločeni ženi ali vdovi. Naslov t og^asnam oddelku »Jutra«.	43038
Opremljeno sobo
četudi maajio, toda • p** seljnira vbodom ta etop-njišča, Učem ta takoj ▼ mestu aH na periferiji. — Ponudbe tja oglas, oddelek »Jutra« pod rnafiko »Siguren, miren plačnik«. 42046
čisto sobo
z elektriko oddam solidnemu gospodu na Taboru 5Ul, desno.	49K>4
Sobo
s strogo separiranin vtio-dom, ▼ mestu ali bližini Hsčeoi za takoj ali s L decembrom. Ponudbe aa egi. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam dobro«. 49060
Opremljeno sobo
e separatnim vhodom tx-kcj oddam |o«podu. Naslov pove ogjasui oddciek »Jutra«.	42074
Sostanovalko
sprejmem »a Medvedovi it. Ljulbijana VII.
42PTO
Prazno sobo
s separirantm vhodom oddam v Rožni do&ni, cesta XVII/3.	42076
Prazno sobo
solnčno. z elektriko, parketa m po-etrnim vhodom oddam za Kodeljevtsm 310 42084
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom, el^c-triko in pcetrečbo. mirno in čisto oddam za 300 D="n Naslov v oglasnem odaeJVu
»Jutra«.	49057
Boigo sobo
v eentra me^ta k'č m s 1. decembrom. Plačam do Drn 400. Ponu-Ibe na oglaon; oddeflek »Jntra« pod šifre Posebea vhod«. 42090
Dr. G. Piccon
lekarnar ▼ Ljubljani
poroča pri zaprtju in drugih tetiofah želodca svojo preizkušeno želodčno tinkturo.	229
m

Družabnlco a aa^ljou kapitalom leB rosen mlad ločen trgovec. Dopise Ba oglasni oddelek »Jntra« pod »Skrapno go-•podinjetvie 500«, 42050
170C
Zefia gevoriti • Tdbo,
kmalu. OMž« se aU pa gotovo! 1930 »Ljnbijaneki grad«.	"
»Podružnica 101«
Vrnite p ooudnikom originalne Aokumeen. »Jutro«.
42044
Helene
točneje
ae podatke aa W. W., hotel »Slo®«.	42061
ijtoje taačite 40, 1 ter. Trema moi.
na, Tranaet, Tehaft, Tajec^ Tekstilna tovarna, Ta-40, Trezen
" Te-letoa aparat, Uradnica 112. Uradnik «93, Uradnica 78,
Ug"*lna lega, Ujedinjenje. Večer. Veeino in zauetj";-vo. Vertna 56. Vila pod Rožnikom. Velik in dober za^užeS:. Vrniterv sigurna. Vedno hvaieina. Vinska ldet, Vljudea. Visoka provizija. Vrednost i poštenost. VB ji uradnik. Začet-niea. Zdravniški instrumenti. Zelo rentahflno. Zanesljiv, Zare-k v temo. Ze-lesničar. Zeliis znanja.
M
y il tt V t <i 'A * *r>"
Pianlno kupim
Proudbe z navedbo tvora ške znamke in cene na oglas oddelek »Jutra« ood šifro »A. R.«	41902
LOvski pes
jazbefar-brak, ruj»ve barve. t dolgimi uše«*, ki d!H na ime Orlek, se je zsrubil. — Komfr je mano kje se »ahaja, naj javi na naslov: Marija Perko. _m.-tfcrsk* tvoroica, LjuVjana TO — Te*efcn St. 2372.
42002
a« igiejeree pe 49. olrv-do olje požOter pravi v.n-dd kta pe • Dia. Po n« ved enih cenah točim tudi aa Cankarjevem nabrežji št. 5 ia v Sifki aa Vodnikovi cesti 17. — Za ob:l»n obisk se oriooroča Iv." r Lasan.	419"2
Fotoamaterji!
Ducat ploSC dobi vsakdo za lepo sli.o naših plan.a,
I tovišč. kopališč vasi tr-pev in mest cele Jugoslavije. pri Brata S muc, tvor lica fotosltk, Ljubljana — Wolfova ulica 12 242
Novost! Rovost! žeteap služinska Brozovič-patent postelja zioŽ-Ijiva, s tapeciranim ma-dracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenc Mšca, nočne službe in za potujoče osebo stan« Din. 450.— Ras pošiljam po poštnem povzetiu.
jazbečarja
SrtoSce-raega- tenmormj.»vc barve, * mesece starega, starši prViorrstni lovci — proda SekuJa, Ljubljana. Grad Sže 17.	42069
Undenvood stroj
skoraj »er&btjen naprodaj. Naelcr r oglasnem oddelku Jutra«.	42073
Naznanilo
Prevroi »em zopet goecflnc v KennijDOTi tj.Vri štev. 5. kjer eoiiia lastna, ▼ Zatona preiana vina »ajSoljše
i-ralitete: trm ala Teran po 11, Opoto belo pe 11, Opolo rdeče pe 11, Viško čmo po 13, prima Prošek po 30 bi tropino vce iz last-
Lesena patent postelia tložliiva, s tapeciranim madracom, zelo praktična stane Din. 280 —
TrotJelrrf z volno poU meni madraci stanejo Din. 750.-
Potem mara veliko lego puhastega perja kg po D 38. - cisto be« lo gosje kg po D 130.— tn čisto beli puh kgpo D 300,— in celo tapetniško In posteljsko blago. t
L BROZOVIČ
Zagreb, ilica 62.
Mesarja-prekajevalca
s kapitalom kot družabnika išče večje pod$et$e t Ljubljani Ponudbe pod »Hladilnica na razpolago« na ogl odd. »Jutra«.
V oglasnem oddelku •Jutra*
Je dvigniti sledeča ptosia:
Ak»i, A. D-,	«.786,
Avtokaroeerija, Bre* rizike, Bukovina, Boljša drui-ba, Ovreta, Ovetje, Cikla-ma, Cisto, Dva gospoda, Dolores. Dober komercija-Ikt, Dfetrauioa, Dobro verzlrao, Dobro ngejena. Dve mami oseki. Dobro S^e, Dobra gost-Tlna 80, Dijaka, Drava 300. Dobi a hrana 2V7, 1. december, Dober promet, Dobra delavnost, Dobra Šola, Dober zaslužek, D 1275. Hamlet, Hazard, Helena, Hitra pomoč, J e«»neki teleti. Jesen 1929. Jan. Jug, Iskrenost, Kavcija. Končoo nekaj novega. Kemično 30-50 KaTcija 64, Ljubitelj not. Lepo, Lokal 20, Lokal eea-«um. Lepa jesen, Ljubljana 78. Lujo Karmen, Mirni, Miirno, Mmjaltaica, Mirna ln snažna, Miren ln cel daa odsoten, Hlada Primorka, Mlad (Nspod, Moč, Modto-drap, NajlepSi sen, Navedb* eene, N e-umoren in vdan. Nesrečna1 Nent55ine vrfča. Opremljeno, Oglje, Okolica. Orehov les, 0<R,*itos-T5aots Popolnoma zanesljiv 71. Popolnoma zaumo. Planino, Podatke savfsrti. Pošten 18, Pošteno. Povhe Bled, Pr> jetna «£ma. Pritikline, Pomočnica. Pri Nacetu. Prometni trg 40688, Poljaka. P »». Prostor, RoSa. Ree-tabilao, Koža ▼ samoti, Siguren plačnik, Slatna sobica, Samostojna fifvilja, Slovenka Tt. Sarajevo, Sa-mo?toina. S1oven.=9fa kri. Srečen. Snažilka. Skromna Snažno. Sam. Soijjčjto. Sostanovalec, Skladi>it. Sme-tana. Sbretnost, Spretna šivilja. Špecerijska trgovina, Tehnik, Trgovrka opra.
(Pczlatarsfcega
pomocniGa
sprejtra takoj
Vladimir AdamSk, zlatar
Zagreb, Berislavičeva td. 19, L dvor.
14355
mehanik
trezen m pošten, z dobrimi spričevali, dobi k tovornemu avtu službo v Bek>-vatfn. Mesto stabio. Ponudbe s sliko na
Em. Ebenspangera nasl. Bjeloyar
Zahtevajte v trgovkn
Jtubertus mast
na.^bol^a za lovsfke m toristovsike čevlje. MelovateB: Iv. Lapafne, Ljubljana — Moste
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Tužni in potrti v ffloboki žalosti naznanjarcio. da je danes ob i/2 1. popoldne prenerhalo biti blaso srce mlademu, komaj 28 let staremu airavniku pri Sv. Antonu v Sfov. gor.
Pogreb se bo vršil v »soboto, dne 23. novembra ob desetih. Sv. Anton ? SK*. *or., Plzefi, dne 20. novembra 1929.
Žalujoče rodbine: Sernečeva, Llewaldova, dr. Haasova, Vogrfnčeva
llrtnr Bwi«lw
BELFEGOR
Pastoiovek! ront«
, i PRVI DEL
*
Jacques je srdito skomignil <z rameni: »Naj počaka v moji pisalnici.«
Ko je sel (nekajkrat po sobi sera ter tja, ogžbaje, kako se brez velikega hrupa otresel Simone, je odprl vrata v delavnico. Gospodična Desrodhesova je bila videti zelo vznemirjena in preplašena. Stopila je k novinarju, am pomolila pisemce jn z drhtečim glasom rekla:
»Glej, Ikaj sam pravkar dobite.« Jacques je vzel pisemce m čitah Gospodična!
Znano mi je, kako se zanimate za gospoda- Jacquesa Bellegardea. Zato vam nujno svetujem: porabite ves svoj vpliv, da se prestane »skvarja ti z lourvnsko zadevo... Ce ne, je izgubljen.
Belfegor.
»Nemogoče!« je s posiljenim nasmeškom dejal poročevalec. »Kdaj si dobila to pisanje?« »Davi«
»Enakega sem dobil snoči jaz.« »Ali misliš, da je brezpomembno?« »Namen je preveč prozoren.« »Kako to?«
•x »Včeraj sem videl, da sem policijskemu -nadzorniku Menardierju, ki miu je ta stvar poverjena, zelo na poti. Prepričan sem, da se me boče za vsako ceno otepsti.«
Izkušen policijski strokovnjak se ne H poslužil talko otročjega sredstva.« ie odvrnila Simona. »Mera se vidi svarilo resno, Jacques;
zakfejam te, oe siti ▼ oevaraosrt Ce se € zgodi nesreča, Je se pieživiin.«
»Uboga Simona,« je menil Jaocpies BeBegartJe, »fi si od nekdaj strašno romantična.«
»Obožanem te!« je t S njen ecfiri odgovor.
Jacgues B ie počasi izvil roke, stopil k svoji pisalni mizi, odprl predal m položH vanj pišimo, ki mu ga je bila prinesla gospodična Desrochesova. Ta, ki ves čas ni odtrgala oči od njega, je zdaj potrto zanmmrala:
»Čutim, da je vsega konec.«
Z rezko kretnjo, kakor da je porabila v to svoje poslednje moči, je vstala. Bellegarde se je 'ie zaradi lepšega zganil, da bi jo zadržal
>Z Bogom,« je rekla in omahnila, V tem slovesu je bilo toliko obupa, da se je Jacquesu zdelo, kakor da sliši mrtvaški zvonček. Prestrašen ji je zasitopil pot. Simona se mu je vrgla v naročje in ga obupno stisnila k sebi. Pod vplivom tistega sočutja, ki vzplapola v nas tem silne je, čim bolj pomeni poslednji zgibljaj ugašajoče ljubezni, je novinar tiho zarrtnmral:
»Pomiri se, danes bova skup a zajtrkovala!«
»Res?« je z otroško radostjo vzkliknila Simona.
»Da.«
»Kje pa?«
»V restoranu .Aucc Glycines\«
Bolestni obraz mlade ženske je zasijal od sreče. Jaccpies jo je naglo poljubil na razgreto čelo; nato je pozvonil in velel Marižani, naj mu prinese klobuk in palico. In ko je dobil, kar je hotel, je šepnil gospodinji na uho:	,
»Nikar ne pozabite govoriti s svojim možem!«
Gospa Marižana Gautraiseva je godrnjaje gledala za njima:
»Gospod Jacques mora biti res pogumen, da hoče najprej prebiti dan s to prisraodo, nato pa prenočiti v dvorani barbarskih bogov.«
4 poglavje
Tisto dopoldne je bilo v Bouionjskem gozde krasno vreme. Izbrana truma gostov, ki so jih prve pomladne sape zvabile nad: milo nebo, je bila zasedla večino miz v restoranu ,Aux GIycines\
Prileten gospod, preprosto, a izbrano oblečen, z ostrimi očmi za roženimi naočniki ter osivelo brado in lasmi, je bil sedel pod enega izmed vrtnih senčnikov; spremljalo ga je dražestno mlado dekle. Bellegarde in Simona Desrochesova, ka sta se za sosedno mizo gostila z okusnimi ikrnkni kruhki, ju še nista bila opažala. Poslovodja restorana je stopil k novodošKma in podal mlada dami jedilni list A dekle ga je pomolilo staremu gospodu in reklo Z jasnim, sladkim glasom:
»Kar ti naroči, papa, ti izbereš veliko bolje od mene^
»'Prav, ,mo..a mala Koieta!«
Prš teh besedah je Jacques nalahko okrenil glavo in se nehote začudeno zdrznil: mična osebica je bila tista, ki jo je bil včeraj srečal na Sevastopolskem bulvarju.
Ko je mlada dama opazila novinarja, se je nasmehnila, nato pa pobesila oči in si podržala enega izmed nageljnov, s katerimi je bila miza posuta, pred obraz, kakor da s .posebno slastjo vdihava njegov vonj. Ljubosumna Simona ,e opazila vse podrobnosti tega prizorčka.
»Ali ju poznaš?« je tiho vprašala prijatelja.
»Nikakor ne,« je odvrnil Jacques, trudeč se, da bi ran glas zvenel kar moči ravnodušno.
Ko so podali ragu iz ščuke po burgundskem načinu, s! Jacques ni mogel kaj, da ne bi bil s strani pogledal na lepo parižanko. St-manini pozornosti tudi to ni uš'o.,, Z nagrbančenimi obrvmi ga je iznenada vprašala:
»Tedaj se še vedno nameravaš ukvarjati s to kravrsfco zadevo?«
Stari gospod in njegova hči sta bik vsekako slišala to vprašanje; način, kako sta se spogledala, hi se bil zdel pazljivemu gledalca malce čuden.
Raztresena Jacques ni odgovoril prijateljici na njeno vprašanje.
Zahvala«
f Dolžnost mi jc, se tem potom javno zahvaliti prima-riju g. dr. J, Benčanu, ginekologu v Mariboru, za njegovo strokovno znanje pri moji nevarni trebušni operaciji ter ga tako vsaki bolnici najtopleje priporočam
IVANKA ZORKOVA
soproga trgovca, Sv. Benedikt, SI. gor
Iščemo
za urejevanje strokovnega lista kot postransko opravilo
inženjerje, arhitekte, strojnike
ali pa vsaj tehnike
te stroke. Pojasnila pri L Ogrin, podpredsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo.	14341
L. MIKUS
Mestni trg it 15
Tvorntoa dežnikov, eaJoea sprehajalnih — — paflo — —
Volna
apartnih barv za pull-overje, žemperie in obleke. Došla tudi posebna volna »Ivora-Frotte« za blazine in čepice.
TONI JAGER,
LJUBLJANA, Dvorni trg L
MICHELSOVA MOČILANA KUDELJEI TVORNICA UŽETA D. D.,
Stara Palanka, BaSu
poštni predaš 17 T'
ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni ceni
vrvi
za transmisijske pogone
kakor različne vrvi za dvigala, ladje in splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v različnih dimenzijah.
Specijaliteta: tranSmisDske vrv] z patentiranimi spojkami (Seilschloss).
Dostojevskij — Vladimir Levstik
Sel o Štepančikovo in njegovi prebivalci
^	Humoristicoi	^
i£	Izdala TiskOvna zadruga v Ljubljana	q
Vedra kakor pomladni dan je ta knjiga, poku, žrvafima io na-S sme jam — po pravici se trdi o nji, da je	9
najboljši humoristi čni roman na sveto« jjf
Selo Stepančiikovo je najprijetnejša pilula »DostojevSSine« fi- jjj^
*
e fc
srte čitetejje, ki sicer ne marajo Dostojevskega, češ, da je premalo m* urrtlftv als »prežalosten.
Knfsa se naroča pri Tiskovni zadregi v Ljubljani fa veOa broS- 9 rana 44 Din, v platno vezana 56 Din.
Najpopolnejši m najcenejši aparat za trmo-'.eoje, poslednii uspeh nemške industrije, taltor Ca, Beograd, Obillčev veoac br. '3. Telet 33-01.	201a

Pravkar izšlo!	Pravkar izšlo!
Roman Jutra št Stanley W«jmtut
kokarda
Zgodovinski roman iz prvih dni francoske velike revolucije
_	Borba ca svobodo, bratstvo in enakost Ljubezen med viharji državljanske vojne	
m		
<		
Ta roman vas pouči o nastanku francoske revolucije bolje in obiek-tivneje od vsake zgodovinske knjige
Primerna tndi xa mladino!
Cena vezani 45 Din, broširani 35 Din
Varoča se pri npravi Jutra v Ljubi ani in pri vseh knjigarnah

Vsak petek »veže namočeno p o 1 e-
n o vk o, kakor tudi vse špecerijsko >lago dobite najcenejše pri F. R. KOVAČIČ. Ljubljana. Miklošičeva 32
Utetoin
Makulaturni papir po 4 Din kg
Naslov v opravi »Jutra«.
tretorn
tnfinje čevlje in 6fte§ne čevlje
danes vsakdo kopaj e, ker Je! postaja ta znamka rad svojei odlične kvalitete in elegantne faizone ljubljenček vsega sveta.
Zahtevali« samo »TRETORN« vrhnje ta snežne čevlje!
Naprodaj orodni stroji
popolnoma novi ia to: Kombinirana luknjatoica in pločevinaste škarje, taknjafaica, radialni vrtalni stroj, vrtalni stroj na stebru, žaga za mrzlo žaganje, brzožaga, orodni brusilni stroj. Ajax-norec (Federfiammer). Stroji so vsi najmodemejiše konstrukcije in na strojni pogon, interesenti naj še javijo na JugosL Rudolf Mosse, Beograd pod »br. 547.«	14203
Samostoine tkalske mojstre
šzfou&eTre za aMtofiratefce stai9v<e aa izdelamo surovih pavoinatiJi <3cantin, kakor tod« aposotaetga
samostojnega moistra morilca
(Sohficbtsneositer) za maoav6e tkanin, sprejmemo. Nastop, takoj. Pismene ponudbe S spričetvaiti kakor tnafi pogope n&sfioviti na J<us3osSov. Rudolf Mosse, Beograd, poid »Avtomat 545«.	14170
Žrebanje t državni razredni loteriji
Dne 19. nov. 1929 so bile naslednje pri nas kupljene srečke iz« žrebane:
Din 2.000 št. 40.522, 99.874.
Din 500— štev. 5.709, 5.730, 5.779, 7-535, 7537, 17.928, 17.948, 17-965, 20.108, 20.112, 20.127. 20.158, 40.542, 40.561, 40.569, 53.451, 53.452, 53.494.55.900, 58.351, 66.616, 66.653, 75.782, 84.577, 84.623.84.624, 91.760 99.739, 99.745, 99.803, 99.805, 99.820,99.837, 103179, 103.199, 109-793, 109.825, 109.839, 109.848, 120.140, 120.164, 120.168, 120-198, 120.206, 120.227,
123.997.
Žrebanje se bo vršilo do 2. decembra 1929. Za tekoči razred so vse srečke razprodane. Dobitke bomo izplačevali od 17. de« cembra dalje.
Za novo kolo bomo pravočasno priložil naroSltšceu SneJSce pridejo *
promet po 10. decembru.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv Petra cesta št 19.
7S7% 7-908. 7j6b8, 14.128, m-rt*
34614, 34.693, 34-708, 34.740, 34-768 58.203, 58.227, 58.277, 58.293, 58533 84.629, 84.669, 91.70S, 91.723, 91.744,' 103.110, 103.147, 103.162, 103.169, 109391. 115.630, 115.681, 120.109, 120.256, 120.265, 120.294, 1^-975,
Poredni Bobi
Kdo se ga ne spominja, ko je bril
svoje hudomušnosti vsaki dan v »Jutru«. Sedaj so Izšle te prigode v Sščna knjižici, ki bo v veselje mladini a tudi odrasli jo bodo z vesoljem vzeE v roke in se Bobi-ju od srca sn>ejaK.
Miklavž in Božiček
bosta mladino gotovo najbolj osrečila s knjižico s 108 slakaml
Knjižico je dobiti v JLjnbljani
v Oglasnem oddelka »Jutra« v Ljubljani Prešernova ulica it 4 Pri podružnicah »Jutra« v Mar bora in Celja
Po pošti pa jo razpošilja oprava »Jutra« v Ljubljani
Cena knSžfcf je Din 12.—. Po poSfi Dan 1-4.—Znesek je vposJati ▼ naprej.
Čevlje, nogavice in pletenine
kupite najceneje pri
»ELDORADO*, Uubljana
Stari trg štev. 11 a