89. številk«. Ljubljana, sredo 21. aprila. VIII. leto, 1875, SLOVENSKI NAROD , 30 kr. M četrt leta. — Za tole dežele za ceh- leio 2C irold.. za nol leta 10* dom so računa 10 kraje. is mesec xa en mesec I gold. )0 ±T Za 2C gold., n pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolan H m dijake voija znižana ena in eicer: Za LJobljano za ootrt leta 2 gold. 50 kr., po poeti prejeman za četrt leta 3 gld. -"Zar oznanila"se Dlać'uie^oTVedri Dopisi naj ee tiSjll °* --«0 -kliska, 5 kr. čc oe dvakrat in 4 k, če se tri- ali večkri tfska ^ *"+ 9ft>ravniitvo, na kat^io o ■«» hla*nv>i!if. j\o&\ ne vračajo. — Uredniirvi »fc'smae.tie. je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Botel Evropa", ■'a. 1 ■rtm-riiHirafivno reči. je v „Narmlni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Slovaki so izgubili, kakor smo uže poročali poslednje utočišče narodnega izobraževanja „Matico slovaško", katero je uničila ogerska vlada in magjarska besnost. Matici, ki je bila ustanovljena 1863. leta, v tisočletni spomin spreobrnenja Slovakov na krščansko vero, položil je temeljni kamen Slovak Čipkaj leta 1861. pri narodnem shodu v Sv. Maitinu, darovaje Da altar domovine v to svrho 1000 gold. Na Tatrah jo zaječal sedaj krik bolesti, toda v tej bolesti je toliko odločnosti, da v tej tihoti ne bodo koristi za niugjarsko nasilstvo, katero se je uvelo v slovaške gore. Dokončano je! „Matica slovaška", to tiho učeno in literarno društvo je razpuščeno, prepovedano, ter s tem podrto poslednje skromno poslopje slovaškega življenja v grob, katerega jc bila ošabnost niagjarska izkopala slovaškim gimnazijam. Kad tem grobom pak vihra le šo skromna zastavica slovaškega časnikarstva, in še v to se zaganja vihar plemenskega Bovraštva niagiarskega in uič nij porok, ka tudi to ne bode zlomljen". Kaj je ustava iuagjarska, kaj so po stave ogerske, — te imajo veljavo le za Magjare; kdor nij Magjar ta nij državljan; ko se dele pravice, — dajo se Slovaku le davkoplačevanje in prisiljeno vojaštvo v ma-gjarskej službi. Slovaška nij tudi ogerska dežela, stara krona Štefanova nij tudi last Slovakom, oni so le sužnji mugjarHkih ma-gnatov. A saj je rekel minister Tisza, ki je magjarski cbauviuismus sam, da ua Oger-sken» nij druge narodnosti, nego ma-gjarska in da ta, ki je dosta pogumen po tegovati se za pravico, ki gre ostalim narodom ogerskim, zapada kazni. Nc povprašujte po uzrokih ukaza, vsled katerega je bilo razpuščeno borno pribežališče in zavetje slovaškega življenja. Magjarom se je spo-Ijubilo in oni so ga poteptali. Oni hote imeti iz Slovaškega grob, na katerem bi zazelenelo čilo življenje magjarsko. Ali neka slovaška pravljica pravi, da trava na groba umorjenih nij zelena, nego „krvava" in ta kri se prej ne opere, predno nij kaznovan krvavi greh. Magjari sicer v svojem napuhu ne verujejo na povračilo; oni si d( mišljujrjo, da nij krvi v narodu slovaškem, da ga jo moč biti v obraz, kakor psa in da bodo Slovaki pokorno poljubavali ostrogo, katera se jim zadera v telo. Oni mislč, da to njihovo na-silstvo ne pretresa posleduie kaplje felenne moči tega ubozega narodi, da se Slovaci niti ne zavedajo svojega narodnega bitja, da nemajo poguma in dostojnosti, in da so rojeni v sužnjosti. Magjari si domišljajo, da s potlačeujem slovaških gimnazij in slovaških društev iztrebijo pri korenu vso rodoljubno zave-,t na Slovaškem, ka na ta naćiu za bodočnost izstradajo Slovake in da s tem pomnožujejo število Magjarov. Oni mislijo, da ubogi Slovaški rob nikjer nema prijateljev, nikjer nema zagovarjanja, da nikogar na tem si-rocem svetu ne zaboli udarec, ki je padrl na slovaško tel 1, da nikdar ne vzkipo prsi pravičnega gnjeva, da nihče barbarstvo in divjo brezobzirnost tega plemsna ne imenuje s pravim imenom. Aj ti nesp^metniki! Tako daleč nij moč, pienarejat statističnega števila, da b; štiri milijone neolikanega ljudstva trajnu stavilo na deset milijonov, da bi poudarjala izobraženost, huraauitcto, bogastvo, gospodarsko delo in ves t ud tam, kjer ga nij, ka bi magjarski živelj uvrstila mej izobražene narode, močne in nadariene, v novem veku gospodovati nad velikimi narodi in predstavljati moderno družbo! Denes v ohranjenje države ne zadostuje čikož in zlate žnore, denes ošabno bahanje nij odločilno v nravnem boji, niti rudeča atila v dr-žavnej npravi, denes so to popolnem drugi činitelji, katerih je treba za vzdržanje državne družbe in za državni razvoj. Ves svet ve, da Magjari nijso to, kar se biti zde in to je mnogo manj, ker se ve, da so bili le po srečnej naključbi zaneseni na povi šje političnih valov, prouzročenih po tajili močeh. Ni s papirnastimi ukazi, ni s krvavim nasilstvom ne zstarejo Slov:;ke, oni jim no vzemo njihove gore. Mehak je sicer Slovak, toda nepremakljiv, on jim niti ped zemlje ne odstopi, in dokler so Slovaki na svojih tleh, dotlej jih ne zlomi in ne uniči nobeno magjarsko nasilstvo. Jezik jim iz us. ne izdero, niti ne prepovedo, da ne bi deca slovaška z materinim mlekom sesala tudi zavest, da so Slovaki, in da je Magjar njihov pogubitelj. Oni ne zabranijo slovaškim materam, da ne bi učile svojih otrok slovaški moliti in slovaških pravljic, ka ne bi slovaški očetje pripovedovali svojim otrokom, kako je „cuzf prišel usilno dodiuu", ter tu z njihovim potom in delom nadvladal nad njimi. A iz Slovanstva prši na sto isker na Slovaško, da se vrhovi Tatre leskečejo v lesku teh isker. Da jutranja zora pride tekar na S'..vaško, privabijo jo Magjari in čem silo-vitejše bodo kopali grob Slovakom , tem bližje bode vstajenje. Naj se ne motijo, nij ic tihota v grobu, katero je uvelo na Slovaškem surovo uasilstvo, to je le soparna t hota, ki prerokuje — nevihto! Naj misel pobratimo v slovaških ne oma-gujc, kajti m trebiti bodo kmalu poravnane razmere cislajtauake tako, da se bode uji-h »v pomen občut 1 tudi na Ogerskem, in da Lemenatar. (Slika iz slovenskega naroda, »pisal Medvedov.) „Virtuti ot Musis." (Konec.) Največje razbege pa dobi Janez, kedui se sem ter tja o nedoločenem časi šo p< -sebej izprosi ven na kak opravičeno nujni opravek. Tačas rad poleii k svojim Btanm iu mlajšim znanim ljudem, pri katerih s.-vzlr.sti dobro imeva. Skoda le, da takt iz-redui izhodi so mu le neiadi in malo-111 alo-kedaj dopuščeni in vselej le tudi še s kakim npremljcvalcem. Zakaj? Dogodilo se je baje uže, da je na tacih posameznih izhodili drug vodil druga, kakor slepec slepca, ter da je uže ta in ta o vnanjem svetnem blišči oslepil in pot zgrešil nazaj v lemenat. Po tako strogem podvrgavanji pod višje oblasti, po tuko udauem mučenji v šolah, po takem premagovanji, zatajevanji, zaničevanji samega seba in svojih „grešnih" telesuih in duševnih počutkov, posebno pa po stoterucm, skesanem fac-fac-potrkavanji na svoja prsa, je Janez vsaj nekoliko prignal do Čutenja, da je, če prav po Mili, poklican za izvoljeni stan. Sla sicer nij dobra, — pa nebo-a silo trpe! Tako si misli Janez, ponižno povesi glavo in tovariš mu belo liso vcepi ua teme, to je, sč škar l*mi mu vstriže t o n b u r o. Ta bi mu uteg n In zopet zarasti se, pa pred božjim oltar jem mu sam škof blagosloveč va-njo navdihne vekovito neizbrinljivost in p<> tej njemu samemu vsako sovražno ued» tekljivost. Zakaj: „si quis clerieum percusserit, anathenia sit!'1 — pa druzega hudega mu nij! Zdaj je posvetna smrt Janeza kar o£i- v (in., obliznila ua glavo, zdaj je po p dnem prestopil stan cerkvenega ptvorojenstva in s kolarjem za vratom užs čuti v sebi do-edaj neznane moči, katero baje k tlom potiskajo druge posvetno glave in le njegovo v kvišku. Nemudoma si omisli tiuo, črno duho-vensko odelo od glave do nog in v taki po vnanjem celo mlademu kaplanu podoben, v prvih počitnicah željno hiti domov malo „pokazat se." Tu obišče vse bližnje iu daljne sosede, prijatelje in premožnejše znance, k .icre, sladko smehljaje se, izgovarao vabi uže na novo mašo, in kateri starejši mu tudi pravijo uže „oni,u mlajši pa „vi. " Samo Robačsv Martin in Turkov Jurij in še eni, s katerimi je lemeuatar Janez nekdaj tolikrat na paši bil „svinjko,u ne morejo iu ne morejo še, da bi nže noui-kali," ali vsaj „vikali" ga, pa vsi obetajo oholost magjarska po časa skrotne. Še živi stari dah slovanski iu stara moč največjega T*eh narodov evropskih. O« je tndi morebiti t« moo dremala, ona pride o pravem času k zavednosti, ter stopi neprijatelja na tilnik ! Občni zbor ..glasbene matice" dne 15. aprila 1875. (Konec.) Prvosednik povpraša zbor, je-li ima kdo kaj omeniti k tajnikovema poročilu. Ker se nikdo ne oglasi, poroča blagajnik gosp. Franjo Drenik o društvenih dohodkih in stroških in o stanji društvene imovine. Po nasvetu gospoda prvosednika imenujeta se gospoda JeloČnik in Pirnat za pregledovalca računov. Prvosednik pozivlje gospode, ki imajo morebiti kak posamezni nasvet, da se oglasijo. Na to g. Andrej Praprotnik sledeče nasvetuje: V ljudskih šolah bode sedaj po ukazu ministerstva pevouauk obligaten in zahteva se, da se otroci po notah petja učč. Za to pa je silno potrebno, da se za naše slovenske ljudske šole izda npevonauku. Ker je učitelj gosp. Peter "VVeisB v Celji uže sestavil tak navod in ga poslal, da bi se pregledal in dal v tisk, naj »glasbene matice" odbor rokopis pregleda, in ako je za rabo pripraven in ministerstvo privoli, da bo uvede kot učilni pripomoček v šolah, naj „glasbena matica" preskrbi tisk in izdanje, ter spisatelju izplača zahtevano nagrado 80 gold. Prvosednik priporoča ta nasvet in ko bi artistični odsek delo za dobro spoznal in tudi ministerstvo rabo dovolilo, naj se tisk nemudoma preskrbi. Zbor se enoglasno za to izreče. Gosp. Hribar želi, da bi bo prenare-dila štev. IV. pri zadnjem razpisa daril, ker po cerkvenih postavah se ne sme pri velicih slovesnih mašah v drugem nego v latinskem jeziku peti. Tudi za cerkvene samospeve naj bi se darila ne razpisavala, ker nijso pripravni za cerkveno glasbo. Gosp. Dr en i k meni, če tudi po stari cerkveni postavi nij dopuščeno pri velikih mašah petje slovenskih vlog, bodo se pa pri manjših slovesnostih rabile. Gosp. Vale nt a se izreče odločno proti temu, da bi slovenska „glasbena matica" raz- pisavala darila za skladbe, ki so zložene na latinski tekst. Ako se hoče našemu ljudstva estetično petje vcepiti, treba je, da mn v domačem razumljivem jezika podajemo na peve, da bode vsak pevec kakor tudi poslušalec vedel kaj se poje, ter z besedo in melodijo povzdignen k molitvi. Ako je pokojnemu Riharja za prav se zdelo, da je za velike praznične ohrede zložil napove na slovenske besede, smemo tudi mi tako nadaljevati; za latinske kompozicije nam nij treba skrbeti, teh dobi vsakdo lehko na stotine pri knjigotržcih, slovenskih pa manjka. Zbor sklene, da ostanejo razpisi nespremenjeni, kakor tndi, da se samo slovenske kompozicije izdajejo. Gosp. Drenik naprosi goBp. Hribarja, da bi sestavil obljubljeno vabilo na cerkvena predstojništva, da pristopijo v naše društvo, ker potem bi bilo mogoče več za cerkveno glasbo izdavati. Gosp. Hribar obljubi, da hoče tako vabilo v kratkem razposlati. Gosp. Žagar predlaga, da bi se zmanjšalo število odbornikov, in sicer naj jih bode v Ljubljani 6 in vnanjih 4, vseh skupaj tedaj 10. Motivira svoj predlog s tem, da veliko število odbornikov ne koristi društvu in le teži delovanje, posebno, ker nekateri odborniki nikoli ali pa prav redkokrat k sejam dohajejo. Gosp. Drenik je proti zmanjšanja števila odbornikov in meni, da veliko število nikakor nij bilo škodljivo in bolje je, če ima diuštvo odveč odbornikov nego premalo, ker dostikrat se nakopiči delo, za katero je treba več osob. Prvosednik je tudi za to, da ostane število 20 odbornikov, ker, ako bi društvo prišlo do tega, da more delovati popolnem po programa, v pravilih narisanem, trebalo bode še večjega števila odbornikov. Pri glasovanji pade g. Žagarjev nasvet in vrši se volitev 20 odbornikov. Po nasveta gosp. Grassellija odpade volitev po volilnih listkih, in izvolijo se per acclamationem sledeči gospodje v odbor: Franjo Ravnikar, prvosednik, Franjo Drenik, " blagajnik, Dragotin Žagar, Andrej Praprotnik, Josip Nolli, Anton StOckl, Anton Nedved, Feliks Stegnar, Anton Jentelj, P. Augelik Hribar, Alojzi Steinmetz, Vojteh Valenta za v Ljubljani stanujoče; kot vnanji: Franjo Gerbic v Zagrebu, Anton Hribar v Gorici, mn, da, kakor hitro bode novo mašo zažvižgal," porek6 mu tudi „oni", kakor „manira pelja," s čemer je Janez zadovoljen, rekoč: „e beži, beži, saj je vse glih." Vendar mu nij vse eno, če ga kak kolega obišče in to tikanje sliši. Po tem takem je Janezu dolga, črna suknja, katera toliko pogledov poteza na 8Ć, Čedalje povšečnejša. Da bi pa tem posvetnim (kmetskim se ve da) ljudem tudi pokazal, koliko velja uže pred bogom, gre kak večji praznik pa v svitlo - belem in vkusno cmrežanem „koretlju," stopi pred oltar in levituje. Iu ko doneče popevaje evangelij, obrne svoj zlikani in cvetoči obraz proti pobožnim, preže vsi va-nj, in stare šepečejo, kako je uže svet, mlade pa, kako da je lep, ter da je skoraj škoda za njega. Dosti več vrišča še, kakor s prvim nastopom pred oltar, napravi lemenatar b6 svojo pridigo, katero navadno kot trctjo- letnik na počitnicah požene doli z lece kake slovite, na pol romarske poddružniške cerkve. Celi teden, če nij, tudi celi mesec, ljudje tja do devete vasi govore le o njem, da to in to nedeljo bode tam in tam prvikrat pridigoval „novi gospod," Zmedežev Janez. Vsak, vsak hoče ga videti in slišati. In ko pride tako težko uže pričakovani dan, der6 od vseh stranij in zadegajo cerkev do zadnjega kota, da se vse tare in taja v preradovednem pričakovanji, kaj bo? Na enkrat se odpro vratica, in Janez nekoliko s porudelim licem stoji na leci nabodćn od vsacega očesa. Nobeden ne kihne, nobeden ne hrkne, nobeden ne pokašlja — t;ho, kakor na grobih. In Janez, prekanjen, ne udrihne po množici z očitovanjem hudih grehov, katerih lastni delež mu je pri mar-sikakem znanem poslušalcu v spodtekljivem spominu, ampak za predmet svojega prvega ozuanovanja vzame nedolžno Marijo, pa na Janez Miklošič v Maribora, Franjo Stojee T Kranjski gori, Matija Sušteršič v Krškem, Dr. Benjamin Ipavec v Gradca, Matija Žvanut v Trsta, Ferdo Vigele v Ziljskej dolini. — Prvosednik potem sklene zborovanje sč sledečimi besedami: ,. Pred no končamo občni zbor, naj mi bode dovoljeno, omeniti zaslug tistega mož&, ki neumorno deluje za razcvet „glasbene matice", na katerega ramenab leži in stoji celi stroj naše dražbe, in to je naš vrli tajnik gosp. V. Valenta. Naj mu doni od vceh navzočnih srčna zahvala." (Živio!) Politični razgled. Motranje «! «»*«»lr» V Izubijani 20. aprila. DežeJni mhOTt so šo vedno politično dolgočasni. Rešujejo stvari le lokalnega zanimanja. Cesar je 18. t. m. prišel v Berliko. Narod ga je povsod s slovanskimi zastavami pričakoval, streljanjem iz pnšek in z narodnimi plesi. V Knina je sprejel cesar tudi graničarsko deputacijo iz Like, ki je prosila za železnico. Cesar je obljubil, prošnjo izpolniti. Proti znanej brošuri nadvojvode Sat-vntorja, ki svari pred Prusijo in Avstriji nasvetuje zvezo z Rusijo, prišla je nova brošura na svitlo, 8 katero se vse večje novine bavijo. Ta brošura je pisana najbrž pod pruskim vplivom in zagovarja nnemško prijateljstvo," ter hujska na Rusijo, ob enem pak pridiguje, naj Avstrija skrbi, da bal-kannke deželo pod se spravi. Ta svet celo našim nemškim in magjarskim novinarskim mogotcem ne dopada, ker vedo, da bi se s tako aneksijo le slovanski element v Avstriji povehčal. Na VeStiCHl se podpisujejo peticije na deželni zbor za pravičnejšo popravo volilnega reda in za ustanovljenje češke univerze. Te peticije izročajo mladočeški poslanci. Ofjerstei državni zbor bode 14. maja razpustil se. Mogoče je, da bode cesar sam navzočen, če ne bode po dalmatinskem potovanji, iz katerega se 13. maja na Dunaj vrne, preveč utrujen. Vn»'ijr dr V llrftj»is iz Notranjskega v št. 76 »Slovenskega Naroda" g. Zelena jako raz-togotil. G. Zelen je od notranjskih rodo ljubov uže — sojen, in zoper to narodno sodbo mu njegovi rekursi nič ne pomagajo, — zatorej nij vredno prepirati se z njim o njegovem »rodoljubji" in mi bi radi molčali, da ne bi dopisnika dolžili lažij, io da se ne bi zaletali v osobo, katera nij ni v najmanj-šej dotiki z omenjenim dopisom. Prav brez potrebe ste dotičnega gospoda razžalili, g. Zelen. »Kdo me je videl na vse zgodaj v Postojno priti . . . .?" vpraša g. Zelen. Tu ima pravo, kajti nij prišel — pripeljal se je. Vsa druga njegova vprašanja so pa strašna predrznost. Kar so videli in slišali razven drnzih ljudij vsi volilci, to on drzno taji. Ako nijste sami za-so agitirali, čemu so bile vaše »pridige", kakor so poslušalci imenovali vaše govore? Za koga neki ste se borili, ako ne za-se, ko ste volilcem odvračajo je od gosp. Petra Grassellija vedno ponavljali: »Domačina volimo! Jaz imam zasluge." Ne samo to, da ste volilce skušali pridobiti za-se, tudi zmagati sto mislili. Za to ste šli na volišče poslušat, kam se bo zmaga nagnila; ko ste pa videli, da svoje-glavni volilci nečejo popustiti g. Petra Gras-selija, pobrisali ste jo k Doksata, — nas ste pa pripravili ob veselje, slišati, katerega »domačina" bi vi volili. — Tudi o svojoj samohvali in naštevanji svojih zaslug gosp. Zelen neče nič vedeti. Tu mi pride nekaj na misel. Kdor je navajen kletviue in pri -dušanja, se priduša, da sam ne ve kdaj. Pri nas je neki kmet, ki ne more govoriti, da bi ne klel ali se pridušal. Župnik ga je mnogokrat učil in svaril, naj to grdo navado opusti, — a zastonj. O uekej priložnosti ga zopet prav trdo prime, naj se odvadi pridušanja. Kmet obljubi, — a župnik pravi: »Dostikrat ste uže obljubili, a obljube hčerko potipljo za bradico in zardi in smehljaje se, povpraša, če bi hotela, da bi šla k njemu za kuharico, ko bode fajniošter? Po takem in enakem skazovanji tudi zunaj lemenata, vrne se Janez nazaj v le menat, ter naglo zori za duhovski stan. Ko se v četrtem letu še nauči maševati in po čem jo to, odvezavati grehe, kakor tudi preganjati hudiča, točo vstavljati, ogenj p .miti, ko zna vse to in še druzega kaj, potem mu Škof ob enem pritisne štiri blagoslove maš-nikove, in — vsi angeljski kori v nebesih 80 zdaj po mislih njegove srečne matere prave muhe proti Janezu Zmedežu : ker on ima odšle človeško duše v pesteh, ključ od onega sveta — on je „gospod," a Podvi narjev Lukež, ki jo tudi študent iz naše fare bil, pa jo šel na Dunaj za jezičnega do h ta rja ali »just" študirat, ta bo le „škrijc," kakor so tisti mustafasti po kance! ij ah. ne držite". Na to položi kmet desnico na •irce, ter ginjen slovesnim glasom zavpije: „Gospod župnik! pri mojej duši, da se ne bom več pridušal." Tak je gospod Zelen ; on se je uže tako navadil hvaliti samega sebe in poudarjati svoje zaslnge, da niti ne ve, kdaj to dela. Celo povsod obične društvene formule nadomestil je frazami o svojih zaslugah. Kadar se kdo komu predstavlja, imenuje mu svoje ime in svoj stan. G. Zelen se pa predstavlja tako-le: »Jaz imam krvave zasluge za slovenski narod (ipsissima verba), — Bedaj morate nžo vedeti, kdo sem." — Svet je pač nehvaležen, da teh »krvavih zaslug" neče popolnem priznati, ali jim pa podtika druge namene, ter gospod Zelena žali. Tudi deželni odbor ga ie razžalil; poklical je namreč v shod za posvetovanje o uredbi kranjskih občin 15 županov, a njega — eks-župana — ne moj njimi. Njega, ki ima toliko skušenj in »krvavih" zaslug v občinskih stvareh, da so ga občani pahnili s Županjskega stola, — njega, ki vć, kako se mora župau obnašati, da se občini ne zameri, — njega ne vprašati za svet! — Da ga je to nemilo dirnulo, sliši iz njegovih ust, kdor želi. Nijsem mislil toliko pisati o tem razžaljenem možu, pa zmotile so me njegove „krvave zasluge". — Da ste mi zdravi, mož »krvavih zaslug!" Oll Save 18. aprila [Izv. dop.j Učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sevnica in Brežice je imelo 8. t. m. v Rajhenburgu svoj redni shod. Udeležitev se pač ne more sijajna zvati, bilo nas je samo 8 učiteljev. A temu se nij čuditi, kajti neugodno deževno vreme je mnozega zadrževalo, nekateri so pa menda še celo na shod pozabili, ki je bil uže v dopisu iz Rajhenburga v št. 5. v »SI. nčitelju" omenjen. Da posebnega povabila v »SI. Narodu" vsi brali nijso, je tudi lehko verjetno, a zanašati se je bilo toliko zanesljivejše, da bodo čest. članovi brali povabilo v svojom organu »Slov. učitelju", katerega naročniki so gotovo vsi. »SI. Učitelj" bi bil moral imeti ono povabilo 5. aprila, a prišel je 4. dni prepozno, in pustil nas je na cedilu, kakor uže parkrat prej — in čudno, prišel je še sedaj brez rečeno notice. Zakaj o pravem času (10 dni preje) v Maribor poslanega vabila nij vzel, ne vem. Društvo je iereklo željo, da naj bi »SI. učitelj" dohajal redneje,. ker je tudi manjkalo treh poročevalcev, je društvo itak izjavilo željo, da naj bi g. poročevalci vsaj 8 dnij pred zborom na znanili, ako bi se utegnili za predavanje zadržane Čutiti. Zahvala bivšega učitelja gosp. Cižeka, za poslano mu podporo, jemlje se na znanje. G. prvosednik omenja, da je okr. šol. svetom oziroma nadzornikom došlo povelje, da imajo gledati na to, da bo po šolah nauk deli natančno po novih učnih Črtežih. Na to J—c blizu tako le odgovarja: »ker novi učni črteži, sestavljeni le za enojezične šole no.govore nič o dvojezičnih (slovensko-ne naških) šolah, na kakoršnih je baš delovati nam na slov. Štajerji; ker torej učiteljem na slovensko - nemških šolah niti določeno nij, kedaj ho ima z podukom druzega deželnega (nemškega) jezika pričeti? koliko ur se mu ima odločiti? in posebno pa še kateremu predmetu se morajo ure odtrgati, da se porabijo poduku v nemščini? in dokler se ta čudna zmešnjava z jasnimi določbami ne odpravi, bo pri nas na dvojezičnih šolah za- htevam onih črtežev nikakor ustrezati ne more. Tu imamo en jezik z vsemi njegovimi stranskimi vejami podučevati več nego enojezične šole, za katere so prav za prav sestavljeni oni črteži. (Za dvojezične šole, katerih je na slov. Stajerji največ, niti učnih črtežev nemarno; a zahteva se od nas po teh učnih črtežih nameravani uspeh ne glede na to, da je nam v ravno toliko urah podučevati v dveh je-zicih, kakor našim nemškim kolegom v enem ieziku. To je vendar čudna logika. — Radostno smo pričakovali učitelji slovenskega Štajerja, da nam prva deželna učiteljska konferenca v Gradci odpre vrata iz tega labirinta zmešnjav in samo vol jstva nekaterih gospodov; a kakor znano nij do nikakoršuih resnltatov prišlo. To je žalostna a resnična zavira po naših Silah! Težko pričakujemo, a trdno upamo, da se bode visoki deželni šolski svet ozrl i enkrat na nas, ter pripo-znal težavno naše delovanje, in so dejansko pravičnega skazal, kakor našim nemškim kolegom.) Izreklo se je potem, da seje pri izdelovanji novih razdelitev fn predmetov na šolske ure (standenplitne) glede nemščine, držati sklepov našo okrajne konference 1. maja m. 1. ko se je sklenilo, da se ima na dvojezičnih šolah v okrajih Kozje, Sevnica in Brežice z nemščino začeti na enorazrednej šoli z IV., na večrazrednih pa z III. šolskim letom. Ta izvršitev bode veljala pa le provizorično, dokler jo natančneja določba ne odstrani. Na naznanilo dež. šolskega sveta, v katerem priporoča šolam »preračuojenje dunajske mere in utežja v metersko mero in nasprotno", na pripravnih tablah se društveno vodstvo pozivlje, dotične okr. Šol. svete naprositi, da oni blagovole na račun posameznih kraj. šol. zakladov vsem šolam preskrbeti takove table. Se en dopis dež. šol. sveta zadevajoč prvo petletno doklado, v katerem se naroča, da imajo prosilci za one doklade svojim prošnjam predpisane priloge pridejati se jemlje na znanje. Temu sledi govor gosp. A. Kokota o vinoreji. Za prihodnji shod, ki ima biti 1. maja na Vidmu se odloči dnevni red: 1. Prirodo-znanstvo, poročevalec gosp. Josip Polanec. 2. Vinorcja (dalje), poroČ. g. Anton Kokot. 3. Telovaja, poročev. g. Radoslav Ulčar. 4 Zgodovina Slovencev, poroč. g. Iv. Kunstič. 5. 0 pratiki, poroČ. g. Ivan Oruik, in G. Petje. Ob 7. uri istega dne napravi se tudi mali izlet v turnski grad (Anastazij Grlina) in v Leskovec na Kranjskem; točno ob 10. uri pa se otvori skupščina na Vidmu. Itomače stvari. — (Ba nka Slo venij a.) Opravilni svet zavarovalne banke „Slovenije" je v svojej seji 18. aprila določil, da zapadejo vsi tisti uiejčasni listi, na katere se do prvega maja t. 1. dop lačilo vplačalo ne bode, in da se bodo dotične številke po preteku tega časa po ČaHopisih navn .ude. — (Slovensko gledališče.) Nedeljska gledališčina predstava na korist kapelnika g. A. Stf>kl-na, bila je, kar z veseljem poročamo, dobro obiskana, pa to je bila tudi njena najboljša stran. Zbor »Kdo je mar?M, kojega so peli gg. čitalniSki pevci ■e je izvršil z veliko preciznostjo, pa manjšina tenornih glasov bila je včasi vendar le premajheua, — kar je jako motilo. Ouvertura k opereti »Čarovnica", katero je zložil g. beneficijant, bi bila zaslužila gorkeji sprejem od strani občinstva. Sem ter tja originalni motivi kažejo lep talent, in neke pri prven-skik delih neizogibljive okornosti se bode naš mladi kompositer kmalu iznebil. Jako žal nam je, da nij bilo moč predstaviti celo imenovano opereto, pa tolažimo se s prihodnjim letom. G. beneficijant je dobil dva krasna venca. O „Tamboru v Puebli", zastarele) in za poslušalce grozovitej igri ne moremo in ne smemo veliko govoriti. Gdč. Piskar-jeva je prav dobrovoljno pela, pa pogrešali smo neko sigurnost, katere smo sicer vajeni pri njej. Občinstvo je bilo zadovoljno z njo. Gospod Kaj zel je bil navzlic svojej mali roli — neprebavljiv. To in pa skopost f. No Ilija pri kupletih, nij bilo nikomur po volji. Gospodičina EiC»cl»r-jcva je igrala prav dobro in zasloži za svojo starikavo Polono občno pohvalo. Z veseljem porabljamo to priložnost, da opozorujemo občinstvo na prihodnjo benefico gdč. Ledarjeve, ta je jutri 22. t. m. Gospodičina Ledarjeva je vrla moč našega gledališča, in zasluži za to občno priznanje, in za prihodnje občno spodbudo. Predstavljal se bode dober igrokaz : »Nasledki skrivnostne prisege*. —s—. — (Odlikovanje.) Iz zapisnika občnega zbora Štajerske kmetijske družbe posnamemo, da so bili za zasluge v kmetijstvu sledeči gosp. po slov. Stajerju odlikovani: Fr. Vučnik, učitelj pri sv. Jurji na južni železnici; J. Kovači Č, posestnik v Slovenjgradcu; Fr. Erženjak, učitelj pri sv. Petru pri Radgoni — s srebrnimi državnimi svetinjami. Tomaž Grab, učitelj pri sv. Jurji na ju/, želez, s srebrno društveno medaljo; J. To polni k, kmet v Banovcih pri Ljutomeru — z bronasto svetinjo; BI. Doli usek, kmet v Frankolovem ; Ivan ISa-jar, cestar v Gel ji; Jože Šeliga, nadučitelj pri sv. Jederti pri Laškem — s priznalnimi diplomi; Franc Žiher, učitelj pri sv. Jurji na juž. žel.; Tom. Mlinar, kmet v Vrholi pri Konjicah in M. Poje, nadučitelj pri sv. Lorencu pri Mariboru — z darovi po 20 gl. v srebru. — (Požar.) Izpod Ljubljane se nam piše: Dne 16. t. m. popoludne je v spodnjem Kašlju nastal ogenj, ki so ga menda otroci prouzročili. Pogorele so tri hiše in en pod, izmej katerih ste bili dve hiši zavarovani, ena hiša in pod pa ne. — Pri ga šenji so se posebno vrlo obnašali fabriški delavci iz Velč s svojo brizgalnico. Tndi požarna straža iz Ljubljane je prišla, toda uže prepozno, ker bilo je nže v ečjidel vse pogašeno. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni RB^alesciere in Barry 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra Vila ta prijetna zdravilna hrama, pri odraščenih otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vho bolezni V želodcu, na živcih, dalje prane, i ua jetrah; žleze l naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, uepre-pavljenjc, zaprtje, prehlajenjc. nespiinje, slabosti, zlato lsdajatelj m urednik Josip Jurčič. žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojene« inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri sevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, prit vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Ur. CampDella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-.»tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oeob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sprieevalov. Spričevalo zdravilnega Bvčtnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. j nI. 1808. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi iti griži, dalje pri sesaluih in obistnih boleznih, a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in Člei mnogo učenih družtev. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila većletnt t nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, %. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n g e 1 s t e i n a. Bcrolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalescičre du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo »t. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-pulnama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. Montona, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. ki. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Bcneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pišo v „B e r 1 i n e r K 1 i n i s c h e W o c h e n s c h r i t tu od 8. aprila 1872 to le: ..Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Rcvalenta Ara bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno već in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravilu nij ho bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldort. na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji iu hipohondriji. St. 75.877. Flor. Kiillerja, c. kr. vojafik. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlj i in bolehanji dtifinika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajsko, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote nii rokah iu nogah i t. d. Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, tei se pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več ns» ceni, glede hrane. V pbhaotih pučicdi po pol funta 1 gold. BO ki 'unt -l gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 rtu ov i'.' gola., 12 fantov 20 goid., 24 tastov 06 gold., ReWlo2cu>re-BiscuiteD v pušicah li 2 gold. k» n 4 gold. 50 kr. — Rovalesciere-Chocolateo v prnk n v ploščicah sa 12 ta* 1 gold. 5u Ur., H-l Us 2 gob •0 hr., 48 ta s 4 gold. 50 kr., v prahu xk, ISO i>. 0 tjold., za 288 t*a iiO gold., — xa 5/6 uis 36 gol< rodaje: Barry du Larry A (Jomp. ua **u riGJjl, WrtIfttuebg:aMiie f>l. 8, v Ljubljuiui ■i.< tir, v nUrudel bratje Obor anzmey r, v Si l »trafru Dloontl a Franki v felovot l. Bin lichor •- JLouel Ludvig K ril i v r, > BSarifoon Sd. Moro.1, v Jn«?ruuu J. B H oekfa u a • n, \ Zagrebu v lekarnici usuiiljenih sester, v Cer uuviculi pri N. Šnirhu, v OHcku pri Jul. Da vidu, lekarju, v <«ru«lcu pri bratih Oberranz-meyr, v l emeil uru pri Jos. v. Papu, mestnemi lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Vuritz uiuu pri lekarju dr. A. Halterju, >. di \ ..vbUh pri dobrin h «-rjih .jpv.e:r;rijH>:u\. trgovati tadi j.s-ApoSiijtt ducuji^iv Liii <;» ao kraje pc i-> nafcftCTipah ali povzetjilu B lia«! n o iiiiziiiinilo. 21. aprila 1875. i:;i/|>isitii< Nlužbc: Pri ljub. c kr. dežel. Hodniji služba svetnika v VII. službenem razredu do iiO. aprila. — Pri c. kr. okrajni sodniji v Metiiki služba adjunkta do 15. maja. Prošnje v Novo mesto. — Na naroduej soli v Robu učiteljska s užba z letno plačo 400 gld., do 20. maja (Kočevje) in v Toplicah z Jetno plačo 600 gld , do 5. maja (Novo mesto). i u v im «ii užbe i Ant. Povsetovo, 11590 gld, J. Boholnikovo, 830 gld., Jos. Oinetovo, 2500 gld., vso 28. aprila (III. Litija). Tujci. 19. apri 1 a: Pri Nlouu: Lederer iz Dunaja. — Ryšay iz Dolenjskega, — Arati, Stupar iz Dunaja. — Presiren i/. Radovljice. DUKMaJttp Oorz^ 20 apiila. (izvirno telegrafičnu porodilo.) tunotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 50 kr. Bnotni dr^. dolg v srebru 74 „ 75 w 1^60 dri» posojilo .... 111 „ 80 m Akcije narodne banke 964 B — „ Kreditne afccije . 234 »50 , London ..... Hl s 25 ^ Napol...... 8 , 88»/, , C. k. cekir.i......5 „ 23'/, „ Srebro . . . . 103 . 45 V Bforavdall poleg turna so ponudi v najem usnjarska delavnica I stanovanjem vred. Kdor hoče to najeti, naj se obrne pismeno ali pa osobno. Jovana Žitnik v Mo- ravčah, pošta Sv. Križ pri Litiji. (182) Ew. Tr. v Ljubljani, nič odgovora? Vsaj toliko, da bom vedel, pod katero adreso t nazaj poslati; tudi če želite zopet „posto restaute". (1^3) (125) ne Aiiuiliju, če si zapomniti ovo številko i poleg nje Se mnogo slučajev v Tvoji dragi mi družbi. Sledijo mnogobrojni pozdravi. M. v. na sv. Kine dan. Marljiva dekleta vedno dobojo (Uda za dobro plaćo v "Vine*. WoHelinagg - ovej l*il»i-il*i perilne robe, Ljubljanu, blatna vas, si. 117. (124—1) Sprejemajo se le tu od 7—9 ure zjutraj. v najem. Graščiuaka pila ali žaga v Dolu, vedno le na vodi stoječa, se daje v najem. (126) Natančneje pri gra8Čin«krm oskrb-ništvu v Dolu pod Ljubljano. Za zamašenje ollih zob nij nobeno sredstvo prospesneje in boljše, nego zobua plombu od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. 0, 1'oppa naDunaji, v mestu, Bognerstrasso št. 2, katero si moro vsaka osobu sama prav luhko in brezboloBtno deti v otli zob, ki so potem trdo sprimo z ostalimi škrhinjami in zobnim mesom, zob pred daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino. Anatherin — voda za usta od dr. J. 0. Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, v mestu, Bognergasso št. 2. je najizvrstnejšo sredstvo pri revmatičnemu zobobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, ter zabrani njfgOVO ra-širjenje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki so maje, očisti zobč in zobno meso vsih škodljivih t\arm, us am pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po kratkej rabi. Anatherin — zo"bna pasta od dr. J. (J. Pojma. c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji. Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem belo-leskečo barvo, obrani, da so no pohabijo in okrepi zobno meso. Dr, J. G. Poppov rastlinski zobni prah. Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki den, da ne odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nego tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (864—14) V zalogi jo v LJubljani: pri Potri-čiču in pirkerjU, Jos. Karingerju, Ant. Krisperju, Eduard Mahru, F. M. BohmittU, E. Birsicu, v lekarni; daljo v vseh lekarnah, paiiumerijskih iu galanterijskih zalogah na Kranjskem. Lastnina in tisk „Naiodnc tiskarne".