Naročnina mesečno	m^mm A. - ^^^^^^^ ^^ Cek. račun: Linh-
^T^	W * IT* ^ /
ssNrttt ^b^ m m	mm 11K /%/ m » m
Inozemstvo 120 Din ^^	flV ^^ MV • flV	^Hl
je f Jb^	jKLmmtmj ^ JH-^^ ^^m^ Uprava. Kop,,.,*
Kopitarjevi 0L6/UI	,eva 6 ,ejefon
Telefoni arednlštvat dnevna aloiba 205t — nočna 2»»*. m* in	"■■ Uhaja vaak dan cjntraj. rasen ponedeljka in dneva po prazniku
Anglija se upira Franciji
Nemčijo podpira tudi Poljska
Francija je morala zagroziti z mobilizacijo
Nemčija je povabljena v London
London, 17. marca. Poročila, ki so jih listi objavili o seji Sveta Zveze narodov, ki se je vršila v ponedeljek, 16. t. m., se med seboj ne ujemajo popolnoma, ker je, kakor znano, seja bila večidel fajna. Listi, ki stoje na strani Francije, poročajo po svoje, drugi listi pa seveda v germanofilskem smislu. Listi, ki so v sedanjem položaju več ali manj nevtralni, poročajo o lej seji takole:
Anglija hoče na vsak način pogajanja z Nemčijo
Pred ponedeljkovo sejo Sveta ZN je bil angleški ministrski svet. V tem svetu se ni sklenilo ničesar pozitivnega. To popolnoma odgovarja taktiki angleške vlade, ki gre za tem, da bi se diskusija o zasedbi Porenja (ako v Londonu kakor v Ženevi čim delj zavlekla s prerekanjem o juridič-ni strani lega vprašanja, zato da bi so pridobil čas, v katerem bi se mogle pripraviti velesile do lega, (la se odločijo do pogajanj z Nemčijo, ki naj medsebojne odnošaje velesil po izvršenem dejst> u prekršitve loearnske in vcrsaillske mirovne pogodbe uredijo na čisto novi podlagi v smislu Hitlerjevih predlogov. Tega stališča angleška vlada ni zapustila niti na sledeči (ajni seji Sve(a ZN in ga vzdržuje še danes, ko je Francija zagrozila s takojšnjo mobilizacijo.
Delegati konzultirajo nemško-angleški slovar...
Ko se je seja Sveta ZN po dolgi zamudi otvo-rila, se je po štiri in pol urah, kolikor je seja trajala. v glavnem zvedelo sledeče: Zasedanje trinajstih delegatov Zveze narodov je bilo mestoma zelo burno. Avstralski delegat, predsednik Bruce, ki vodi seje očividno v smislu angleške politike, je najprej odredil, da je tajnik ZN poslal z avtomobilom po 20 debelih neniško-angleških in angleško-nemških slovarjev. V nemškem odgovoru, s katerim je Nemčija za svojo udeležbo na sejah Sveta ZN postavila pogoj, da se morajo : alshald z razpravo o kršitvi loearnske in versaillske pogodbe vršiti tudi pogajanja o Hitlerjevih predlogih, kako zasigurati odslej mir na drugi podlagi, so videli delegati neko nejasnost, ki se tiče besedice alsbaldc, ki so jo bili Angleži prvotno prevedli s >takojr. ali »obenem«. Sedaj so pa konsta-tirali, da alsbaldc pomeni prav za prav samo /čimprej::, tako da je s tem nemški odgovor izgubil veliko na svoji ostrosti. Na stvari pa to seveda ni ničesar spremenilo, ker je Francija sploh prol; vsakim pogajanjem z Nemčijo, vsaj tako dolgo, dokler se ne obsodi kršitev mirovnih pogodb.
Velika večina za priznanje enakopravnosti Nemčije pri pogajanjih
Hitlerjeve predloge na vsak način sprejeti, ker predstavljajo poskus nove ureditve miru, ki hi mogel imeli zelo velik in ugoden vpliv na pomir-jenje Evrope. Beck svetuje tudi, naj se vprašanje razpravlja s previdnostjo in potrebnim mirom; enako danski delegat Munch. Obenem je velika večina članov Sveta ZN pokazala tendenco, naj se Nemčiji odgovori ter se ji omogoči, da pošlje svojega delegata v London. Vse to je seveda zelo neugodno vplivalo na zastopnika Francije Flandina, ki je v vsem teui po pravici videl delo angleške diplomacije.
Angfešha Sibila se oglasi
Pozornost se je potem obrnila na E d e n a , ki je govoril kratko in hladno. Najprej je dejal, da se mora Nemčiji na vsak način priznati enakopravnost pri razpravah. Kar se pa tiče pogajanj z Nemčijo, so bile njegove besede prav sibilinske. Vprašal se je, na kak način bi se mogla sprejeti ta zahteva Nemčije, da se naj pogajajo o novi ureditvi Evrope loearnske in nclooarnske velesile, ko pa locarnska pogodba nima ničesar opraviti z ZN? Kako naj se Svet ZN peča s (eni vprašanjem, ko pa v tem oziru nima nobene kompetence in pooblastila? Svet ne more izjavili ničesar drugega, kakor da se ga (a slvar nc tiče...
Energičen nos?op Francije: |nbo;inin mohUizncUa !
Ker je zastopnik Francije, Fiandin, videl, da vse to ne predstavlja drugega kakor manever, da ln se postopanje čim delj zavleklo, je vstal in odločno izjavil, da je preteklo že devet dni, odkar je Nemčija vojaško zasedla Porenje. velesile pa se šc vedno brez rezultata posvetujejo. Obsojal je, da so se celo našli delegati, ki Hitlerja in njegovo postopanje indirektno podpirajo. Najbolj jc treba zameriti danskemu zunanjimi ministru Munrhu, da enostavno predlaga brezpogojna pogajanja z Nemčijo. Namiguje, da sc francoskemu stališču, ki zastopa izključno lc pravico, upira neka lajna sila. ki noče, da bi se konstatirala kršitev mirovnih pogodb. Zahteva, da Svet ZN (akoj ugotovi kršitev čl. 43 versaillske pogodbe in loearnske pogodbe. Obenem naj Svet ZN pozove vse velesile, ki so locamsko pogodbo podpisale in jo garantirajo (po-
leg Francije, Belgije in Nemčije sta mišljeni obe garantinji Anglija in Italija), da aplicirajo toza-de>na določila paktu proti kršilcu.
Mala zveza solidarna s Francijo
Po tej izjavi se je velika večina delegatov [>o stavila na francosko stališče. Titulescu je v imenu Male zveze izjavil, da je sicer ia udeležbo Nemčije pri posvetovanjih Sveta ZN, da pn je t primeru, če hi Nemčija zopetno povabilo odklonila, na vsak način za to. da sc kršitev mirovnih pogodb obsodi, ker tako postopanje ogroža vse male narode in države, ki vidijo edino zaslomho in jamstvo svoje varnosti v Zvezi narodov.
Ker pa je angleški odpor trajal dalje, je bil Fiandin prisiljen, da je zagrozil, da ho zapustil sejo ter sc vrnil v Pariz, dn poroča vladi in pred laga takojšnjo mobilizacijo vso francoske vojaške sile. ker v takem primeru Franciji no preostane nič drugega, kakor da sama poskrbi za svojo var nost in za spoštovanje mednarodnih pogodb.
če Nemčiia ne pride, bo obsojena
Ker se je s tem razpoloženje Svela ZN močno spremenilo, je Fiandin v imenu Francije in Belgije predlagal resolucijo, ki pravi, naj se postopanje Nemčije zaradi kršitve mirovnih pogodb obsodi. Večina pa je sklenila, naj se namesto besede t-kršitev« rabi milejša beseda prestopek". Kljub pritisku Flandina, da l>i se ta resolucija takoj sprejela, je Svet sklenil, da sc seja, ki je bila med tem proglašena za javno, zaključi in dn sc Svet ZN ponovno sestane v torek. iT. t. m. Med tem časom ho Nemčija dobila zopetno povabilo Sveta, da se udeleži londonskih posvetovanj, če pa nemškega delegata kljub temu ne ho, ho Svivt ŽN danes sprejel predlagano resolucijo. Drugih sklepov pa Svet ZN ne ho sprejel in bo zasedanje od godil do prihodnjega ponedeljka. Ta sej* p« naj bi se ne vršila več v Londonu, ampak v Ženevi, kjer Francija upa, da bo ugodnejša atmosfera z« njeno stališče.
Upanje, da hi Nemčija sprejela zopetno po vabilo, je enako ničli, ker postopanje Anglije, ki zadevo t vsemi silami zavlačuje, Nemčijo samo utrjuje v njenem trdovratnem stališču.
Nemčija pride v London
Kralj Edvard VIII. posredure Francija se še ni vdala
mmmmmmmmmmmmmmmmm
Za bodočnost
naše kulture
Človeku se na prvi pogled zdi, kakor da le | sodobni duhovni Evropi dana le ena izbira: ali boljševizem ali fašizem. Oba pokreta sta skrajno radikalna, oba oblikujeta celega človeka in mu vtisneta svoj pečat in svoj karakter, ki daje smer in način gledanja na vse življenje. Gre lako rekoč za dvoje novih svetovnih naziranj, ki sta se v obliki dveh skrajnosti postavila pred evropskega človeka in trgata evropsko skupnost na dva sovražna tabora. Obojno gibanje ima na razpolago ogromen propagandni aparat, ki neprestano potom tiska, radija, politike in lako zva-nih znanstvenikov obdelava javno mnenje in mu vsiljuje prepričanje, da se mora čim prej odločiti za eno obeh »front«: ali fašistično nacionalistično, ali marksistično komunistično. Druge izbire ni...
Pravega Evropejca in kristjana mora to fron-tarstvo, ako bi dejanski položaj odgovarjal s toliko brižnostjo ustvarjenemu videzu, spraviti v mučno razpoloženje. Predvsem kot kultiviranega Evropejca, kateremu je žal evropskega duha in njegove enotnosti, ki je zadnja lela res veliko uirpela na svoji duhovni sorodnosti. Saj ako berete nemško ali italijansko knjigo zadnjih let, skoraj ni mogoče, da ne bi bila prisilno orientirana ali pobarvana v čisto oficielnem političnem duhu. Kakor da je v njih vedno manj splošno človeškega, vedno manj glasov, na katere se odzove vsako človeško srce. ln ako govori k vam Francoz, bo med vrsticami težko prikril skepso glede bodočnosti danes politično tako zelo raztrganih evropskih narodov. V takih razmerah se niti ni preveč čuditi, ako zadobiva Spenglerjeva knjiga »Untergang des Abendlnndcs« v nekih krogih znova svoj pomen, pa čeprav so ji v zadnjem času dokazali, da idejno ni nikako izvirno ' delo, ampak je le v drugo časovno razdobje presajeno slavjansko umovanje ruskega filozofa Da-nilevskega, ki je v svoji knjigi »Rusija in Evropa« (1869) hotel dokazati, da je zapadnjaška Evropa zrela za razpad in da je prišla vrsta na Slovane, da posedejo dediščino izumirajočih narodov — Sicer pa črnogledi fatalistični preroki kakor je Osvvald Spengler, niso posebni dobrotniki človeštva! —
Toda tudi kot kristjan ne more biti evropski človek vesel obeh skrajnih sovražnih front, ki sta potegnjeni po Evropi Kot kristjani se namreč ne moremo ogreti ne za eno, ne drugo obeh političnih skrajnosti. Krščanstvo, zlasti pa katolicizem ne neha proti zamisli o fašistični totalitarni drŽavi postavljati svojega nauka, ki državi sicer priznava značaj »popolne družbe«, a takoj - edno pristavlja, da je njena oblast na znotraj omejena po samolastnemu živltenju »nepopolnih družb«, kakor so družina, stanovi itd. Pa tudi nazven v mednarodnem pogledu državna suverenost r.i neomejena: treba je upoštevati in spoštovati pravice in interese drugih držav, !<i so-prav t?-l<o popolne družbe. Fašizmi rušijo tako v zasebnem kakor javnem življenju s svojimi nasilnimi metodami krščanski pojem človečnosti, po katerem so vsi ljudje v svojem bistvu po naravnem kakor nadnaravnem redu enakovredni Kar pa tiče med-narodneoa življenja, goje fašizmi nek izrazit bojni in heroični politični slog, ki sicer ne izključuje dobrih čuvstev, je pa vendar vsled svoje napadalnosti in poudarjanja prvenstvene in izključne vrednosti lastne države za mirno, zaupljivo sožitje sosedov nevaren in v resnici prej ali slej pripelje do oboroženih spopadov. Iz skušenj vemo, da fašizmi humanitarne ideje prezirajo in preganjajo celo vsako pacifistično gibanje, pač pa se navdušujejo za krepke in tudi nasilne besede in dejanja. Kultura surovosti in razgovorov z revolverji je v polnem razmahu. Temu nasproti ne pozna kuliiviran kristjan v civilnem državljanskem življenju nobenega druoega heroizmn, kakor onega samovlade in pravičnosti, ki vodi k mirti
Še manj spoštovanja do naravnih zakonov in do človeka ter njegovih osnovnih pravic pa kaže komunizem, ki se v svojem razkrojevalnem delu niti pred družino ne ustavi. Saj komunisti niti svojih lastnih ljudi ne spoštujejo. Kako malo slišimo danes na pr. o starih sobojevnikih Lenina! Kako tudi, ko pa so padli pod kolo »neprestane proletarske revolucije«. Leninova vdova, gospa Krupskaja, je zaprta v nekem gradu blizu Moskve ~ izrecno prepovedjo, da se nc. sme pečati s politiko. Ljudje, ki so še nedavno odločali o usodi milijonov ljudi, so pozabljeni. Rakovski, bivši poslanik v Parizu, živi nekje v Srednji Aziji v sramotnem pregnanstvu. Kamenjev, ki so ga imenovali »možgani stranke« in Sinorjev, vsemogočni diktator Leningrada, sta bila vržena v uralske ječe. Koliko drugih, manjših, manj pomembnih pa je bilo brez usmi'jenja postreljenih! — Fašizem kakor boljševizem teptata človeka; eden kot drugi pomenja udor barbarstva v Evropo.
Toda, ko odklanja evropski in krščanski človek ti dve, navidezno edino aktualni duhovni gibanji sodobne Evrope — ali mora ostati le pri goli kriliki, ne da bi nasproti mogel postaviti svojo, po lastni ideologiji izoblikovano miselnost? — Zdi se, da boljše duhove sodobne Evrope polagoma postaja sram, da so se dali zazibati od Spenglerjevega fatalizma o neizbežnem propadu zapadnega sveta v nedelavnost, ko je sovražnik sejal svoje seme. Zdi se, da jih tudi odbija suženjstvo, ki ga duhovnemu človeku pripravljata fašizem in boljševizem Medtem, ko po gotovih deželah še vedno radikalne doktrine vžigajo mase, se pa od drugod že javljajo klici proti naukom sovraštva in diktiranju front. Čutijo se poskusi novega zbiranja na 1 a s t n i Ii duhovnih osnovah Evrope, javljajo se glasovi, kakor na pr. v zadnji Da\vsonovi knjigi o »Enotnosti evropske kulture« (Pustct, Regensbnrg 19351, da duhovne vrednote, ki so stoletja oblikovale zapadnega duha, nikakor niso izčrpale vseh svojih moči, ampak imajo še tudi danes dovolj vrednosti, da prvenstveno zainteresirajo evropskega človeka. Pri sedanji razrvanosti in nacionalnem šovinizmu o kaki po-iilični evropski skupnosli zaenkrat seveda ni mogoče resno govoriti. Toda stoletna zgodovina je pokazala, da je mogoče duhovno zbližanje in celo duhovna skupnost, ki bi ji kajpada osnovo mogla dati le ista skupno ideja. »Povratek h krščanstvu bi dal Evropi potrebno duhovno pod-jaoo. ki ii ie za socialno zbližanje tako nujno
V meritorni razpravi o nemškem odgovoru je F' 1 a n d i n odločno ponovil francosko stališče, da Svet ZN ni bil sklican zato, da hi sc pogajal o nemških pogojih, ampak izključno in samo zato. da konstatira in obsodi kršitev mirovnih pogojev. Predsednik Bruce pa je šel preko tega in izjavil, da se mu zdi, da Svet more sprejeli pogoj Nemčije, da se sine udeleževati seje Sveta ZN kot čisto enakopravna sila z vsemi drugimi, seveda brez pravice glasovanja, kakor te pravice tudi nimata Francija in Belgija, ki predstavljata enako kakor Nemči ja interesi rani podpisnici prekršene loearnske pogodbe. Kar se pa tiče drugega pogoja Nemčije, naj sc namreč obenem ali pa vzporedno ali pa tudi pozneje razpravlja tudi o Hitlerjevih pogojih, jc mnenje Bruceja, da se to Sveta ZN sploh ne tiče, ampak da jc to izključno zadeva locarnskih velesil...
T udi MIZ za enakopravnost
Nato je L i t v i n o v kot delegat sovjetov v kratkih besedah predlagal, da se nemški odgovor enostavno odkloni.
Titulescu kol zastopnik Male zveze kakor tudi turški delegat R u ž d i A r a s sta pa izjavila, da priznata enakopravnost Nemčije pri diskusiji v Svetu ZN. kai se pa tiče Hitlerjevih predlogov o novi ureditvi miru, pa sta mnenja, da to vprašanje ni samo stvar locarnskih velesil, ampak tudi drugih držav, ki niso podpisale loearnske pogodbe, pa tudi tistih držav, ki v Svetu ZN niso zastopane.
Poijsha in Danska za pogrnem a z Nemčijo
Poljski delegat Beck in danski delegat Munch sta priznala, da je Nemčija prekršila locamsko pogodbo, izjavljata pa, (la hi bilo treba
potrebna. Evropa ni imela nikdar naravne enotnosti, kakor druge velike kuliure. Svoji tisočletni edinosti se mora zahvaliti edinole duhovni skupnosti, zaradi česar tudi Evropa ni politična, pač pa duhovna celola«. (Dawson). Zdi se, da lo ni je spoznanje vidcev in prerokov, ampak prehaja tudi med široke plasti naroda. Kajti danes opazujemo, da se kljub razkrojevalnemu procesu z leve in desne pojavljajo početki novega, bolj krščanskega reda, čeprav ga še ni mogoče določiti. Smisel za pozitivne vrednolc raste. Zlasti je očitno spoznanje, da brez javnega priznanja in vere v osebnega Boga, Stvarnika človeka in sveta, ni mogoče družbe človeškemu dostojanstvu vredno urediti Teorije o samoodrešeniu človeka po lastnem razumu in volti so rodile le žalostno izkus-
London, 17. marca. c. Današnji posveti v Lon- | donu so dosegli višek napetosti in popoldne je bil 1 položaj tak, da je moral sam angleški kralj Edvard VIU. poseči v razvoj pogajanj in osebno posredovati. Dogodki so se razvijali takole;
Države, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, so se ob 11 dopoldne sestale v zunanjem ministrstvu. Francoska delegacija je prinesla s seboj memorandum, prav tako pa je tudi Eden obljubil pismene predloge v imenu angleške vlade. Francoski memorandum je kratko obsegal sledeče:
Francija zahteva, da iuj razsodišče v Haagu pove, ali )e pogodba med Francijo in sovjetsKO Rusijo res v nasprotju z lokarnsko pogodbo. Svet ZN naj izjavi, da je Nemčija kriva kršitve mirovnih pogodb in naj začne proučevati vprašanje sankcij proti Nemčiji. Medtem pa se začno Z Nemčijo pogajanja, vendar pa ves ta čas Nemčija ne bi smela ojačiti svojih posadk v Porenju.
Razgovori so trajali poldrugo uro, po kosilu ob 14.15 pa je zunanji minister Eden prinesel Flandinu noto angleške vlade, ki naj bi bila odgovor francoskemu memorandumu, ki se je obravnaval dopoldne V tej noti pravi, da bo angleška vlada obenem s Francijo in Belgijo izdelala nov sistem varnosti meje na Renu. Anglija se izjavlja, da bo ščitila francosko in belgijsko mejo na Remu, vendar pa hoče, da naj bo nova pogodba sklenjena tako, da bo odprla tudi Nemčiji ki naj ob svojem času pristopi k tej novi pogodbi. Ob 14.30 je Eden odšel k van Zeelandu in mu predal isto noto, kot jo je izročil Flandinu.
To angleško noto je vlada vzela teko resno, da je angleški kralj Edvard VIII. takoj začel s svojim posredovanjem in je sprejel najprej v avdl-jenco francoskega zunanjega ministra F.andina, nato pa še belgijskega ministrskega predsednika van ZeelaMda. Avdijenca je bila kratka.
njo, da je človek v družbi, ki ne priznava Boga, ali iiran ali pa suženj Prihaja nov red, v kalerem nam bodo vprav vsled sedanjih družabnih skrajnostih, kakor pravi P Claudel, vse delitve po kastah, poklicih in sektah mrzke. Ko bodo ljudje imeli drug z drugim opraviti kot ljudje, kot stvori božje, kot božji otroci in sinovi istega Očeta. — (Conversaliones dans Cher et Soire).
Do te nove krščanske samozavesti, ki vsebuje vso resnico in edino ozdravljenje za človeštvo, se mora Evropa zopet dvigniti. Cim več krščanstva bo med ljudmi, lem manj bo mesta za barbarizem radikalnih boljševiških in fašističnih režimov Cim bolj bodo ljudje uravnovešeni v svojem notranjem bistvu, tem več bodo imeli smisla za medsebojno zbhžanie in traien mir. Dnn.
Ob 15 30 se je v palači Saint James začela zasebna seja Sveta Zveze narodov, ki pa se jc na zahtevo zunanjega ministra Edena ob 15.45 spremenila v tajno sejo. Na tej tajni seji jc P-den poročal o razgovoru, ki ga jc imel angleški veleposlanik v Berlinu, sir Eric Phipps z nemškim zunanjim ministrom von Ncurathom. Eden je Svetu ZN sporočil, da se je Ericu Phippsu posrečilo pregovoriti nemško vlado, da pošlje svoje delegate na zasedanje Sveta ZN v Ženevo. Vendar pa je Nemčija zahtevala zagotovilo, da sc bo v Londonu govorilo tudi o Hitlerjevih predlogih.
Edenu jc takoj odgovoril francoski zunanji minister Fiandin, ki je v imenu Francije izjavil, da ostane Francija nespremenljivo na svojem stališču in da Fra\:«ia zahteva, da mora Svet ZN najprej obsoditi Nemčijo. Šele nato, ko bosta Anglija in Italija obljubili nove varščine za mejo na Renu, se lahko govori o razširjenju foruma v Londonu.
Ob 16.15 je tajništvo Zveze narodov sprejelo sledečo brzojavko nemškega zunanjega ministrs-stva iz Berlina: »Zahvaljujemo se Vam za brzojavko od 14. t. m. Veleposlanik von Ribbentrop bo zastopal Nemčijo pred Zvezo narodov in bo r četrtek dopoldne dospel v Lordon.« Von Ribbentrop pride s štiričlansko delegacijo in je zanimivo, da |e pravni svetovalec delegacije von Schmidt, ki je pred enajstimi leti Strescmnnnu pomagal sestaviti besedilo loearnske pogodbe.
Ob 17 je prišel v palačo St. James nemški veleposlanik v Londonu von Hosch. ki )c bil takoj sprejet od Sveta ZN. Ob 17.30 je bila tajna seja končana in ob 17.40 se jc začela javna seja Sveta ZN, na kateri jc bila prečitana brzojavka nemške vlade.
Nobenega strahu: borza ie mirna
I^ondon. 17. marca. AA (Havas) Na borzi sc opaža znatno zboljšanje. V tem vidijo dokaz občutnega pomirjenja. Državni papirji in industrijski vrednostni papirji so imeli danes čvrsto tendenco.
Anglija z vseh strani prit ska na Francijo
London, 17. marca. b. Jutri se tukaj sestane odbor trinajstih z nalogo, da prouči odgovora Italije in Abesinije na poziv Zveze narodov za ustavitev sovražnosti in za nričetek mirovnih pogajanj. Sklicanje tega odbora k ponovnemu sestanku jc še ena šahovska poteza angleškega zunanjega ministra sira Anthonyja Edena. tla bi lahko tudi s te strani vršil pritisk na Francijo, ki ji je do tega da se italijansko-obesin-ski spor čimprej likvidira in da bi potem Italija kot zaveznica Francijc stala za njo v Evropi ▼ doeodkih, ki se ie lahko pričakujejo.
Minister dr. Krolta o položaju
Mi smo za mir, za spoštovani* obstoječih pogodb in xa nalo
vojaško okrepitev
Prag«. 17. marca. e. Češkoslovaški zunanji ini nister dr. Milan Krof ta Je j>odal danes pred obema zunanje-političnima odboroma parlamenta in senata daljšo izjavo o zunanje-polltičnem položaju. Dr. Krofta je med drugim izvajal:
Dne 7. marca so nemški vojaški o<ldclki zasedli nekaj mest v Porenju. Državni kancler Hitler je v parlamentu izjavil, da se ne Juti več vezunega po določilih lokarnske pogodbe. Češkoslovaška vlada je isti dan sprejela spomenico nemške vlade, ki je bila dostavljena 'udi ostalim velesilam. Ta dokument moramo proučiti z vseh strani. Ne gre samo ia vprašanje postranskega značaja, ampak gre za temelje mirn v Evropi, ker je lok&rnska pogodba obenem s paktom Zveze narodov bila temelj vse dosedanje mednarodne organizacije. Nemška vlada je večkrat izjavila, da bo spoštovala lokarn-sko pogodbo. Zaradi koraka nemške vlade je bila torej vsa Evropa presenečena in to presenečenje je slično presenečenju, ki smo ga doživeli lansko leto, ko je Nemčija na enostranski način prekršila verzajsko mirovno pogodbo in uvedla obvezno vojaško dolžnost. Večina držav odklanja ta način nemškega postopanja. Francija in Belgija sta zahtevali takoj posredovanje Zveze narodov, angleški zunanji minister pa je v svoji izjavi 9. marca izjavil, da odpoved lokarnske pogodbe in zasedba Poronja ruši zaupanje v vse bodoč« nemške obljube. Zato smatra angleška vlada za svojo častno dolžnost, da podpre napadenea. Tudi italijanska vlada je izjavila, da smatra sa veljavne obveze, ki jih je sprejela i lokarneko pogodbo. Tudi vlada sovjetske Rusije je zagotovila Franciji, da bo izpolnila vse obveze. Češkoslovaška in drnge države Male it«m •o t teh okolnostih zavzele enake stališče.
Češkoslovaška »stane zvesta določbam, ki jih je »prejela s pogodbo s Francijo. Zato ne vemo, zakaj hi morali odpovedati arbitražno pogodbo ined C« škoslovaško in Nemčijo in sato ni razloga, da ne bi U pogodba ostala še naprej t veljavi.
Kaj ee bo zgodilo, še ne moremo reči. Bistveno ia nas je. da se moramo postaviti na stališče, ki je nasprotno enostranski kršitvi pogodb. Ta kršitev
pogodbe je resna, ker Nemčija odklanja pogodbo, ki jo je prostovoljno podpisala. Vsiljuje se nam
mnenje, da smo tik pred veliko evro|*Jko krizo, katere posledic še ne moremo predvideti.
Solidarni s Francijo in MZ
Češkoslovaška Soli. da naj konflikt ne rodi takih težkih političnih in gospodarskih posledic. Mi ne bomo zvesti samo pogodbam, ampak bomo zvesti tudi svojim zaveznikom. Mi smo z vladami Francije. Jugoslavije in Romunije stalno v zvezi in z državami Male zveze bomo r prihodnjih dneh na skupnem posvetu zavzeli stališče.
Mi nismo podpisniki porenjskega |«ikfa in ne moremo iniciativno nastopiti. Mi pa bomo vse storili, kar lahko storimo kot člani Zveze narodov. Mi homo branili stališče, da se morajo mednarodne obveze spoštovati. Tega se bomo držali ne samo za druge države, ampak tudi za&e Dokler pa se to vprašanje ne reši, še nima smisla govoriti o nem;, škili predlogih za mir.
Naše stališče o dvostranskih pogodbah je znano. Mi lahko podpišemo samo tiste pogodbe, ki p;redo v sistem kolektivne varnosti. Mi menimo, da je naša pogodba s Francijo veljavna in z drugimi državami se lahko podajamo samo v tem smislu. Se enkrat izjavljamo, da homo delali naprej v skupni mirovni fronti in to delo je bistvena varščina ca nas. karkoli naj se ie zgodi. Zato moramo ■graditi dobre mednarodne in vojaške pogodbe in ostati notranje enotni. Zlasti moramo biti zvesti svoji dosedanji zunanji politiki.
Ob koncu je dr. Milan Krofta izrazil upanje, da bo trenotni spor rešen tako, da ho to koristilo evropskemu miru Mi vidimo, da »p pripravlja akcija, da naj se predloži vos spor v presojo mednarodnemu razsodišču. Češkoslovaška želi mir in hi zelo obžalovala, ee bi se njeni odnosi t Nemčijo poslabšali. Češkoslovaška bo vse storila, da bo lahko koristno sodelovala v vseh vprašanjih, ki odločajo o miru v Evropi.
Japonci ne dajo miru
Japonska armada n cmerava vdreti v Sansi
ftanghaj, 17. marca. Po tukajšnjih informacijah kitajskih političnih krogov pomeni novo japonsko ministrstvo lliroie okrepitev japon ske akcije na azijskem kontinentu. Kitajske kroge je zelo vznemirila izjava japonskega ge nerula Izogaja. ki je vojaški ataše pri japonskem poslaništvu v Nankingu, ker je Izogaj ostro kritiziral avtonomno vlado pokrajin llo-pej in Čahar, ker njen predsednik general Sung, ki je bil postavljen za vrhovnega upravnika teh pokrajin po vplivu japonske baje ne i podpira zadosti politike pri j itel j«tvn z Japon sko in Mandžurijo. Jasno je da tn izjava ne
Rumeni ničesar drugega kakor da je treba opej in Čaliar čim prej aliektiratf.
fie bolj vznemirjajoča so poslednja poročila ki pravijo, da Japonci podpirajo nvionomistično gibanje v južnih kitajskih pokrajinah llong-kong. Amoj in Fuči.jao.
Obenem so prišle vesti, da je vrhovno po-j veljstvo japonske armade v Aziji poslalo nn mejo med pokrajinama Hopej in Sansi, kjer se vršijo ljute borbe med komunističnimi iu vladnimi četami Kitaja, japonsko konjenico pod pretvezo, da se ne bo komunizem razširil v severni Kitaj. Japonski listi govorijo ži o potrebi japonske intervencije v vrllkl pokrr.jlni Sansi somi, v kateri operira proti komunistom kitajski general Jenšisan. ki pr« rla nc potrehu ie japonske pomoči, ne ptfmuči nankinške vlade. Po najnovejših poročilih sc je > resnici bati, da bo japonska armada preko llopeja direktno vdrla v Sansi pod pretvezo, da razžene kitajske komunistične čete.
Kar se tiče odnošajev z Rusiio, je Hirota izjavil sovjetskemu poslanika v Tokiu, da bi biio dobro, če bi Rusija od poklicala od itiand-žurske meje svoje vojaške sile, kntere da so
Hitler pravi, da želi sporazuma
s Francijo
Frankfnrt nn Majni, 17. marca. AA. DNB
poroča: V uvodu svojega sinočnega govora je državni voditelj Adolf Hitler poudarjal, da je kazalo izdati zelo resne rn usodne odločitve zaradi vzpostavitve nemške časti. »Če sem se dotaknil tega najtežjega vprašanja,« je dejal Hitler med drugim. »sem to storil iz prepričanja, da si na drug način pomiritve Evrope sploh ni mogoče zamisliti. Očitno je, da ne more veljati trajno pogodba, sklenjena pod grožnjo ali pod kakršnimkoli pritiskom. Na takih osnovah ne morejo počivati nobeni večni zakoni, ni mogoče skleniti nobene trajne vezi, kaj šele skleniti pogodbe za večne čase! Prekiniti je treba f stanjem, ki vodi k sovraštvu in ogorčenju. Mesto njega naj se ustvarijo odnošaji. zgrajeni na prosti volji uvidevnih državnikov ia resnično svobodnih narodov.«
Nato je državni kancelar med splošnim odobravanjem dejal, dn so njegovi bojni tovariši priča, da ni nikoli hotel drngega, kakor samo resnični sporaznm in resnično pomiritev ia da dragega tndi nikoli ni oznanjeval. »Pripravljen sem vsak čas skleniti s francosko vlado,« je nadaljeval Hitler, »sporaznm s tem. da eni in drugi apeliramo na oba naroda. Evo, že
Popoln nered v Španiji
Madrid, 17. more«. Sinoči so tukaj nastali veliki neredi. Socialisti in drugi levičarji so napadli sestanek krajev, desničarske organizacije »Španske falange«. En falangist je v nujni obrambi ubil nekega socialista. Pristaši levičarske enotne fronte so nato zahtevali, da morajo tega falangista takoj zapreti. Tega »o tudi takoj zaprli Vendar je aretirani falangist ušel. Zato je prišlo no novega krvavega spopada med falangisti in levičarji. Ob tej priliki je bilo ranjenih mnogo oseb F.n levičar je umrl. Šele zjutraj so vzpostavili red.
Madrid, 17 marca. V političnih krogih kroži vest, da bo vlada predložila Korlcsom zakon o končni prepovedi borbene organizacije »španska falango«.
Vprašanje drž. nabav premoga
Belgrad, 17. marca. m. Ministrski svet bo ta dni pretresal vprašuje nabave premoga za potrebe državnih železnic iz privatnih rudnikov za leto 1936 — 1937. Pri vseh merodajnih činiteljih obstoji najboljše razpoloženje in volj*, da h« io vprašanje redi na najpravifcnejSi način.
Pohvala železničarjem
Belgrad, 17. marca. AA. Za smučarskega sestanka vojaških ekip držav Male antante na Pokljuki pri Bledu je osebje naših železnic pri prevozu zavezniških vojaškifi ekip izvedlo vso organizacijo z velikim požrtvovanjem, tako da so romunski in čehoelovaSki smučarji odnesli z jugoslovanskih železnic najlepše vtise, minister vojske io mornarice pa je izrekel svoje zadovoljstvo m zahvalo. Da opozori na ta zgledni primer, kako je treba služiti za dobrobit, napredek in uspeli naše domovine in železniške atroke, je prometni minister » posebno pohvalnlco podčrtal prizadevnost svojih podrejenih železa '»carjev in to z naredbo sporočil celokupnemu osebja podrejenega ara ministrstva.
Osebne vesli
Belgrad, 17. marca. m. Z odlokom glavnega
ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic je premeščen Viktor Veber. prometnik VIII. pol. sktip. « postaje Cakovec za šefa postaje Kraljevee-Prelog. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagreba je postavljen za nadzornika strojev VIII. pol. skup. Ivan (■erhee. strojevodja iste položajne skupina.
Dunajska vremenska napoved: Jasno, zjutraj
mraz. čez dnn milo. Jasno vreme, ki bo tudi precej 'oplo čez dan, bo trajalo Se nekaj dnh
Zagrebška vremenska napoved. Po večini , 111 j.r i < i vetrovno. hlads** s slabim Prehodnim deževjem
čezmerno oborožene. Bati se je, da ne bi ja-potiski vojaški krogi forsirali vojne proti Rusiji, ker ima le-ta nn Daljnem vzhoda zbranih 200.000 mož, 900 letal in 1400 tankov, vrh tega pa je dospelo iz evropske Rusije v zadnjem času 1000 letal in 50 podmornic, ki so vsidrane v Vladivostoku. Vendar pa ntegnf biti ta strah, ki navdaja zlasti kitajske kroge, nekoliko pretiran. ker je znano, da je japonski veleposlanik v Moskvi predložil Stomonjakovu sestavo mešane komisije, ki naj uredi mejo ined sovjetsko Rusijo in Madžurijo. da bi s]x>ri definitivuo prenehali.
Rusi in Japonci se pogajajo
Pariz. 17. marca. AA. Ilavas poroča iz Moskve, da so tamkaj zvedeli za nove podrobnosti o sestanku med pomočnikom komisarja za zunanje zadeve Slomonjakovim in japonskim poslanikom. Japonski poslanik je predlagal Stomonjakovu mešano sovjetsko-niandžursko komisijo za razmejitev ozemlja med jezerom Kenke in reko Tjunien. Japonski poslanik je dalje poudarjal, da je japonska vlada, če bo sovjetska viada ta predlog sprejela, sprejela sovjetski predlog o ustanovitvi stalne mešano komisije za urejanje obmejnih sporov. Sto-inonjakov je odgovoril japonskemu poslaniku, da želi sovjetska vlada, preden sklepa o tem japonskem predlogu, vedeti, ali je japonska vlada pripravljena storiti vse potrebno za ustanovitev podobne komisije, ki bi naj urejala obmejna vprašanja med sovjetsko Rusijo in Mongolijo. O razmejitvi z Mandžurijo pa je Stomonjakov naglašal, da je sovjetska vlada načeloma za ustanovitev komisije, ki bi bila pristojna za vso sovjetsko-iiiail-džursko mejo, ne le za določeni obmejni odsok.
sedaj postavljam vprašanje: I Nemški narod! Ali hočeš, da naposled ven-i darle pokopljemo nasprotje med nami in Francijo in da med nami nastane mir in sporazum?
Na te kancelarjeve besede je na tisoče in tisoče poslušalcev vzkliknilo: »Hočemo!« Po ! dvorani je odmevalo ogromno pritrjevanje Ko ! se je nato poleglo, je vodja države nadaljeval: ! »Potrebno bi bilo, da tlidi na drugi strani Rene j postavijo francoskemu narodu isto vprašanje. Niti najmanj ne dvomim v to, da si želi spo-rnznmn prav tako kakor mi, tndi francoski narod in da je potreben pomiritve prav tako, ka-! kor mi.«
Besede državnega kancelarja so prisotni pozdravili z viharjem odobravanja. Hitler it nadaljeval: »Nato bom stavil nemškemu ljudstvu tole vprašanje: Nemški narod! Ali želiš francosko ljudstvo zatreti in zapostaviti!' Prepričan sem, dn bo naš narod odgovoril: Nočemo! Nato naj tudi oni tamkaj vprašajo svoje ljudstvo, ali žele. da bi nemško ljudstvo imelo v lastni hiši manj pravic, kakor jih imajo drugi narodi? Prepričan sem, da ho francosko Ijtid-t stvo to odklonilo.«
Z i • f •! t
abestnskm bonsc
Maddrid. V Villanevi De Casteglion je prišlo do streljanja med desničarji in levičarji. — Ubite so bile tri osebe. V Oviedu so socialisti ubili nekega desničarja.
Madrid, 17. marca. Po vesteh iz Logrona je v soboto neka skupina manifestantov zažgala poslopje, v katerem je bil sedež organizacije »Španske falange« in sedež Roblesove stranke. Demonstranti so napadli nekega topničarskega častnika, ki je bil znan kot fašist in so ga hoteli lin-čali. Ko je intervenirala vojska, je prišlo do spopada in streljanja iz pušk. En manifestant je bil ubit, 5 manifesfanfov in nekaj častnikov je bilo ranjenih. Manifestanti so tudi zažgali lokal nekega desničarskega lista in štiri cerkve. Red je bil zopet upostavljen v nedeljo.
Kartelno sodišče
Belgrad. 17. marca. AA. Mtnleter za trgovino
in industrijo je dal sporazumno s pravosodnim ministrom uredbo o kartelnem sodišču. Sodišče je samostojno v svojem delovanju, glede izrekanja sklepov in obsodb pa neodvisno. Urejalo bo kar-telne spore Sodišče tvori pet članov: predsenik, dva člana državna svetnika in dva člana strokovnjaka.
Venizelos hudo bolan
Pariz. 17. marca. A A. Ilavas poroča: Današnji «.Journal> trdi, da je Venizelos, ki živi v Parizu, težko zbolel. Dasi ni mogoče iz okolice Venizelosa dobiti nobenih obvestil, se vendarle izve, da smatrajo zdravniki njegovo bolezen za zelo težko.
Drobne vesti
Sofija, 17. marca. m. Pravosodni minister Fe-iev je izdal nalog vsem upravnikom kasnilnlc v Bolgariji, naj pripravijo seznam kaznjencev, ki bi jih bilo za prihodnje velikonočne praznike predložiti Nj. Vel. kralja v pomilostitev.
Sofija, 17. marca. m. Pred višjim kasacijskim sodiščem »e bo jntri pričela razprava proti Damjana Velčevo in Kurilu Stančevu, ki sta bila od sofijskega vojnega sodišča obsojena na smrt. Višje kasacijsko sodišče bo razmotrivalo o njuni pritožbi proti razsodbi vojaškega sodišča.
Friedrichshafen, 17. marca. A A. DNB. Davi je novi zrakoplov »LC 129« odplul na svoj četrti poskusni polet pod poveljstvom kapitana I-ehmana. Polet bo trajal 50 nr. Poleta se udeležujejo poleg posadke in vodilnih oseh Zeppo linovih delavnic tudi nekatere osebnosti iz letalskega ministrstva. Kapetan I,ehman je izjavil, da se polet ne bo vršil po kakem načrtu, marveč da no križaril prosto. Križarji bo v glavnem nad kraji južno od nemškega toka Dunava. Zeppelin ne bo preletel nobenega več-jofa mesta.
Rim, 17. marca. AA. Štefani objavlja z bojišča poročilo št. 157, ki se glasi: Maršal Ba-doglio poroča, da ni bilo ne na eritrejskem, ne na somnlskem bojišču nobenih sprememb.
Asmara, 17. marca. b. V vojnih krogih trdijo, da bo general Graziani v najkrajšem času izdal povelje za novo ofenzivo na južnem bojiščn.
Addis Abeba, 17. marca. b. Uradno poročilo abesinske vlade o položaju trdi. da -o italijanska poročila o velikih zmagah na severu ogromno pretirana. Abesinske čete zavzemajo dolino reke Takaze in so v odličnem berbenem sta nju. Ras Kasa ni odšel na italijansko stran, kakor Italijani trdijo Na koncu peročila bodri ahesinska vlada narod, naj se bori do zadnje
Proračun v senatu
Bolgrad. 17. marca, m Finančni odbor senata je danes pričel razmotrivati državni proračun v podrobnostih. Na dopoldanski seji so bili na vrsti proračun za vrhovno državno upravo, postavke za pokojnine in invalidske podpore, postavke državnih dolgov ter proračun finančnega ministrstva. K predloženemu proračunu vrhovne državne uprave in za finančno ministrstvo je finančni minister dr. Letiea podal krajši ekspoze, nakar se je razvila debata, v katero so fiosegli senatorji Svetozar Tomič, dr. Kramer, Milan Popovič, Pavle Vujič, Ljubi-bratič, Radosav Bunjič, dr. Trinajstič, Milan Mar-janovič, Jovan Altipanakovič, Jovan Banjanin in Daka Popovič. Na izvajanja teh senatorjev je odgovarjal finančni minister ter jim dal potrebna pojasnila. Finančnega zakona za proračunsko leto 1936-1937 finančni odbor danes ni pretresal, ker ga je rezerviral za nazadnje. Popoldne ob pol 5 je finančni odbor pretresal proračun za prosvetno ministrstvo. Po krajšem ekspozeju, ki ga je podal prosvetni minister StošoviS, so k temu proračunu govorili senatorji dr. Kramer, Ljubibratič, Svetozar Tomič, Jovan Aleksič, dr. Dinko Trinajstič, Pavle Vujič in dr. Bogdan Gavrilovič. Na vrsto je prišel proračun zunanjega ministrstva, o katerem je podal ekspoze predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič. — Jutri dopoldne bo finančni odbor senata v plenarni seji nadaljeval razpravo o drž. proračunu v podrobnostih. Kot prva točka je na dnevnem redu proračun za notranje ministrstvo.
Belgrad, 17. marca. m. Jutri ob 9 dopoldne se zopet sestane plenum senata ter bo sprejel pet konvencij, ki jih je pretresal poseben odbor, izvoljen na zadnji seji senata in ki je pripravil tudi svoje posebno poročilo.
Pravilnih o gradbah
Belgrad, 17. marca. AA. Minister za trgovino in industrijo je sporazumno z gradbenim ministrom podpisal pravilnik o delih in razmejitvah gradbenih deL Gradbeni mojstri, zidarji, tesarji, kamnoseki in vodnjarji morejo sestavljati načrte tn proračune samo za tiste gradbe, ki jih izvrše. Gradbeno dovoljenje morejo dobiti le, če sami izvajajo dela. Za železobetonske gradbe morajo zidarski mojstri napraviti v teku 2 let dopolnilni izpit
Gradbenih del ne smejo opravljati tudi ne javne trgovske in komanditne družbe, če noben njihov Član ni v tem izučen.
Belgrad. 17. marca. m. Na podlagi § 68. zakona o proračunskih dvannjstinah za mesec avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 je minister za javna dela dr. Kožtil izdelal uredit« o pooblaščenih inie-njerjih. ki jo je gradbeni minister sedaj poslal posameznim članom kr. vlade v proučitev in mnenje. Kakor hitro bodo posamezni ministri stavili svoje pripombe k izdelani uredbi, bo gradbeni minister izdelal končno redakcijo uredbe o pooblaščenih inženjerjih ter jo predložil v odobritev in podpis ministrskemu svetu.
Belgrad, 17. marca. AA. Minister za trgovino in industrijo je sporazumno z gradbenim ministrom izdal uredbo o obsegu in razmejitvi električnih deL S to uredbo se razmeji področje lastnikov elektrotehničnih podjetij. Pooblaščeni elektrotehnični inženjerji projektirajo in vodijo vsa električna in inštalaterska dela brez omejitve, Elektrotehnikom in elektroinstalaterjem pa je predpisan točen delokrog podrobno kakor zidarskim mojstrom. Uredba normira tudi vprašanje vodstva električnih central. Dela v lastni režiji sinejo vršiti samo državna in javila samoupravna telesa Ln podjetja za proizvajanje in prenos električne energije. Fizične osebe, ki nimajo po zakonu predpisane izobrazbe, ne morejo opravljati elektrotehničnih del in tudi ne pro-jek tirali.
★
Osjek, 17. marca, m. Tukajšnjemu okrožnemu sodišču je bila danes dostavljena tiskana obsodba o našiCkem procesu Obsodba ima obliko knjige, ki obseg« 180 strani kvartfoi mata.
kaplje krvi in naj ne sprejme nikakšnih mirovnih pogojev vse dotlej, dokler ne bo zadnji Italijan izgnan iz Abesinije.
Addis Abeba, 17. marca. b. V ponedeljek je sedem italijanskih letal zopet izvršilo strahovito bombardiranje abesinskega glavnega vojnega stana. Po vesteh iz Deslje se trdi. da <e Italijani pri tej priliki vrgli veliko št' vilo bomb s močnimi zastrupijevalnimi snovmi
Pariz, 17. marca AA. Havas pori čn iz Addis Abebe: Po poročilih iz abesinskega vira, ki pa še niso uradno potrjena, se je v odseku Amba Alagija začela velika bitka pod vrhovnim poveljstvom abesinskega cesarja samega. Na otek straneh imajo velike izgube.
Izprememba taksnega zakona
Belgrad, 17. marca. AA V točki 6 § 2*> finančnega zakona za 1936/37 je predvidena izprememba pete opombe pri tarifni številki 10 taksnega zakona. Po tej je treba plačati od kuponojt^ofi-roma divideud 1% taksa. Od tantjem, ki ni^fcfMd-vržene uslužbenskemu porezu po čl. 9> zakfHja*-® neposrednih davkih, ker spadajo v smielu tega zakona k osnovi družbenega davka, je treba plačati iz naslova takse 10%, na druge tantjeme pa Te takse pobirajo in izročnjo državni blagajni podjetja, ki jih pobirajo od celotnega zneska di-vidend ali tantjem s tem, da tantjemska taksa obremeni prijemn£ka tantjeme. To uredbo je treba izvajati ttidi pri vseh dividendah, oziroma tantje-mah, ki so dovoljene ali ki bodo dovoljene za poslovno leto 1935 ali za drugo poslovno leto, zaključeno po 31. decembru 1935. S tem v zvezi je davčni oddelek finančnega ministrstva pozval finančna ravnateljstva, naj takoj pozovejo podrejene davčne uprave, da o tem seznanijo na svojem področju vsa tista podjetja oziroma vse tiste taksne obvezance, za katere velja, da bo mogoče že pri sklepanju poslovnih let upoštevati to zakonsko iz-premembo računom. Vrhu tega morajo davčne uprave skrbeti točno tudi za to, da se bodo te takse pri njih redno in pravočasno poravnavale.
Ostale vesti
London, 17. marca. AA. Reuter poroča: V teku diskusije v spodnji zbornici o proračunu mornariškega ministrstva je konservativni poslanec Dagli Diee odkril, da ima angleško brodovje uspešne aparate za borbo proti podmornicam. Ta aj>arat deluje po sistemu refleklivnih valov. Vsaka podmornica, ki bi se približala angleški ladji tako daleč, da bi lahko oddala torpedo proti njej, bi s pomočjo tega aparata bila takoj Hničena. Prav lako je angleška admiraliteta vso ladje, ki branijo luke, opremila z aparati in neko 6taro križarko spremenila v najmodernejšo protiletalsko trdnjavo in ta stara fregata lahko sedaj odpre veak čas strahovit ogenj proti letalom.
Kairo, 17 marca. b. Danes je bila na zelo svečan način izročena železniškemu prometu proga Aleksandrija—Mersamatneh na egiptsko - libiiski meji. Dolžina te proge znaša približno 800 km.
London, 17. marca. AA. Havas izve, da so v noči od sobote na nedeljo vdrli v prostore angleške admiralitete. Roparji so vdrli skozi uradno stanovanje prvega lorda admiralitete v prostore operativnega oddelka in v prostore fotografskega odseka. Dasi je jasno, da so roparji hoteli priti do kakšnih važnih dokumentov, doslej ni bilo ugotovljeno, da bi bil izginil kak važen akt. Ugotovljeno je, da je izginil samo neki precizni fotografski aparat, vreden 20 funtov šterlingov.
Newyork, 17. marca. A A. Havas poroča: Zopet je izbruhnil spor med lastniki hiš in na-stavljenci pri dvigalih v nekaterih delih mesta. Lastniki hiš odbijajo pogajanja. Stavka je zajela 572 hiš in preko 2500 nameščencev
Philadelphija, 17. marca. AA. Ilavas poroča: Snoči je bila boksarska borba med črncem Havnesom in bivšim svetovnim prvakom Primo Carnerom. Ilavnes je premagal Carnero v tehničnem knoek-outu v tretji rundi.
Velik požar v Slov. goricah
V nedeljo, dne 15. t. m. zgodaj zjutraj se ja zasvetilo nebo nad Bačkovo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Pri posestniku in vinskem trgovca Francu Kurniku je izbruhnil požar ln uničil velik hlev s skednjom in stanovanjsko hišo. Zgorela j« vsa krma, stroji so zaradi velike vročine postali nerabni, nadalje so zgoreli vozovi, orodje itd. Kur-nika in njegove žene ni bilo doma. Sosedje s pomočjo sinov so rešili nekaj pohištva in obleke, Gasilci od Sv. Benedikta in Sv. Ane v Slov. gor. zaradi slabe ceste in daljave niso mogli prihiteti Sosednja poslopja so bila v veliki nevarnostL škoda znaša 40.000 Din in je malo krita z zavarovalnino.
Mamica, uu z menoj..
Najlepša dolžnost matere je vzgoja otrok. Prav tako pa mora skrbeti, da je tudi njih perilo vedno čisto. Ali je pa potrebno, da se muči ure in ure in s tem zanemarja svoje otroke?
Nikakor ne — kajti danes ima Schichtov Radion, ki brez truda opere perilo. In kako preprosto je to: najprej raztopi Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa 5e v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
Katoliška akcija - socialna dolžnost
katoličanov Postni pastirski list šhola dr. Mi h. Pušiča
Škof dr. M. Pušič je za svojo škofijo, ki se razteza na otoke Hvar, Brač in Vis, izdal pastirski list, ki je tako po vsebini kakor po izredno lepem jeziku vreden tudi naše pozornosti.
List govori o katoliški akciji ne toliko s stališča askeze poedinca, ampak vse bolj s stališča katoliške družbe, vesoljne Cerkve, v kateri ie vsak poedinec s celoto naravno zraščen ud in mu mora biti skrb za celoto ena izmed temeljnih verskih dolžnosti. Božje kraljestvo na zemlji ni organizacija, ki je prepuščena v varstvo samo duhovnikom, ampak je živ organizem, za katerega rast bi morali prav tako skrbeti neduhovniki, laiki. V tem oziru loči duhovnika od laika le zakramentalni značaj njegove službe in prvenstvena dolžnost apostolata kar vse pa ne opravičuje laika, da bi smel samo opazovati delo duhovnikov in se morda čuditi njihovi gorečnosti, ampak mora tudi sam aktivno poseči vmes in složno z duhovniki delati za zmago vesoljne Cerkve, katere naravni in nadnaravni zakladi so njemu prav tako odprti kakor duhovnikom. To cerkveno-družabno dolžnost laikov najlepše razlože poglavia o ljubezni do bližnjega, o pripadništvu isti Cerkvi in o skrivnostnem telesu Kristusovem. S preprostimi zgledi iz ve^no modernih spisov cerkvenih očetov in pisateljev ikuša škof nazorno pokazati, da ni bogve kakšno dobro izpričevalo zasebne pobožnosti in ljubezni do Boga ako se laik nič ne briga za zablode in zmote svoje okolice, ker pač ni niti župnik, niti škof. Seveda je zasebna trdnost v veri in jasnost v načelih nujen in najbolj naraven predpogoj, toda Jlftrtotok, ki prav razume svojo vero in današnji čas, Ov^kat^Tem živi. mora biti obrnjen k družbi
Vse bogoslužje Cerkve je izrazito socialno, od preprostega »Oče naša« do pogrebnih molitev, kjer duhovnik moli »za dušo našega umrlega brata« in sv. maše, ki je višek bogoslužja, obenem pa
daritev vesoljne katoliške družbe, Cerkve. S tesnim bogoslužnim sodelovanjem si bodo verniki pridobili široko, univerzalno pojmovanje, da se bodo tudi v svojih molitvah odtrgali od tistih mojhnih, poedinih skrbi in obračali svoje poglede k potrebam družbe, v katero so neizbrisno včlanjeni. Prvi kristjani so imeli to široko pojmovanje, zato pa tudi niso prepustili apostolov samim sebi, ampak so jim z občudovanja vredno požrtvovalnostjo pomagali pri njihovem delu, zato so bili tudi v bogoslužju sodarovalci, ne samo gledalci.
V poglavju o sredstvih katoliške akcije ponovno govori o socialnem pomenu molitve, oziroma o socialni molitvi, o dobrem zgledu kot najpreprostejšem pa najučinkovitejšem sredstvu katoliške akcije, ki na najbolj prikupen način oblikuje družbo, obenem pa je sad samovzgoje poedinca in dokaz najpopolnejše rešitve zapletenega vprašanja o včlenjenosti poedine osebnosti v družbo. Katoliški tisk pa je najmočnejše zunanje sredstvo vsega katoliškega delovanja, zato škof daje svojim vernikom kratko in odločno navodilo' Podpirajte samo tiste časopise, ki podpirajo vero in nravnost, prezrite tiste, ki to prezrč. uničujte tiste, ki to uničujejo. Organizirani katoliški apostelat pa mora pod vodstvom duhovnikov zanesti pravega duha v vse celice človeške družbe: v družino, v občino v župnijo, v državo, v vsako okolico posameznika.
H koncu škof svari svoje vernike pred zapeljivimi frazami komunizma in dokazuje nujnosrt temeljitih socialnih reform iz nauka katoliške Cerkve.
Ves pastirski list je prežet neke ljubeznive topline ik diha iz vsake njegove besede. Tudi na teh otokih, ki žive precej samosvoje življenje v Jadranskem morju, jc misfel katoliške akcije živa in tudi ta pastirski list bo pripomogel k čimdalje večji strnjenosti katoliških vrst.
Barjanski požigalec sojen
Dobil je za tri požige 18 mesecev, glede 18 požigov ie bil oproščen
Ljubljana, 17. marca. priznanju! In sedaj?« »Na policiji sem moral.«
T~1__J---i _ - 1 - MA.. an M n I >%	X I 1 1*« "» -1 r\ 1 C n 1 1/ O I7H VO '
Ljubljana, 17. marca. Lani je bilo v ljubljanski okolici po zapiskih gasilskih društev vsega 69 večjih in manjših požarov. Barjani so bili v prvi vrsti neprestano v strahu, da jim rdeči petelin ne zapoie pozno v noč ali zgodaj zjutraj, zlasti ob sobotah in nedeljah na strehi. Barjani so postavili močne straže, toda kljub temu so se vrstili požigi. Goreli so kozolci, skedmji in druga gospodarska poslopja, ki so bila napolnjena s senom in slamo in kjer je bilo spravljeno razno gospodarsko orodje. Teh požigov je bil naposled osumljen krovec Ivan Štrukelj Na policiji in pred preiskovalnim sodnikom je priznal 21 požigov in 1 poskušen požig.
Danes ob 8.30 se je pričela pred malirn senatom glavna obravnava v sobi 79, ki je bila še dokaj skromno zasedena od občinstva. Policijska uprava je sicer poslala dva stražnika, ker so računali, da bo k tej razpravi velik naval, zlasti Barjanov, ki pa so zaradi lepega vremena bili večiidel zaposleni pri poljskih delih. Bilo je le nekaj barjanskih poslušalcev. Mali senat so tvorili: g. Ivan B r e 1 i h kot predsednik in kot so,sodnika gg. Al. K o b a 1 in Fran G o r e č a n. Javno obtožbo ie zastopal nam. drž. tožilca dr. Jul. F e 11 a h e r. Obtožen -c Ivan Štrukelj se je branil sam, ker ni maral ex-offo branilca.
KAJ NAVAJA OBTOŽNICA 7
V dvorano je privedel jetniški paznik obtoženca vklenjenega. Je majhen, šibek človek, bledega obraza in skromno oblečen. Državni tožilec je Štruklja obtožil v 21 primerih zločinstva požiga v smislu čl. 187 k. z. in poskušenega požiga. Obtožnica navaja posamezne požare po kronološkem redu.
Obtožnica v razlogih kratko navaja okolnosti, kako je bil obtoženec kot požigalec izsleden. Sprva nihče ni vedel, kdo naj bi bil požigalec. Gorela so gospodarska poslopja ljudem, ki niso nikomur kaj zalega storili. Povzročena je bila ogromna škoda, okoli 400,000 Din. Ko je bil obtoženec aretiran, je naposled na policiji vse priznal. Obdo'ženec trpi za tako zvano piromanijo, to je strastjo, da ima nekak čuden užitek, ko vidi posledice svojega dela, kako ljudje skup tekajo, kako se glasi gasilski rog in nazadnje, kako švigajo plameni. Nad tem je imel največje veselje. Redno je tudi sam pomagal gasiti, saj je bil član barjanskega gasilnega društva, nekaj časa celo trobentač. Obtožnica nato našteva po vrsti vse požare in kratko karakterizira obtoženca kol požigalca. V bistvu sloni obtožba zgolj na indiciiih.
OBTOŽENEC PRED SODNIKI ZANIKA VSE POŽIGE
Senatni predsednik je po prečitani obtožnici .ivedel zaslišanje Ivana Štruklja, rekoč: »Torej, Štrukelj! Slišali ste obtožbo? Ste krivi?« Obtoženec: »Nikakor ne.« »V nobenem pogledu?« »V nobenem.« »Poprej ste vedno pravili tako na policiji in dvakrat preiskovalnemu sodniku, da ste požigali.« »Na policiji sem moral, ker so me tepli.« Predsednik začudeno: »To je povsem novo! Rekli ste sodniku v preiskavi, da vas ni nikdo silil k
priznanju! In sedaj?« »Na policiji sem moral.« Fredsednik mu je nato predočil iz zapisnika izjavo: »Dejali ste, da priznate, da ste zažgali objekte, kakor ste jih navedli. Vse to ste čisto mirno povedali. Kdo vam more sedaj kaj verjeti? Pravite, da so vas tepli. Kdo vas je tepel?« Obtoženec ležerno: »Nadzornik Močnik, ker mu nisem priznal. Klofnil me je.« »Se vam more verjeti?« »Nadzornik mi je rekel, da ne bom prav nič kaznovan, če priznam.«
Predsednik ponovno: »Pravite, da niste nikoli požigali.« »Da. Nikdar.«
Obtoženec se je dalie zagovarjal, da ie bil vedno doma že ob 9 zvečer. Zanikal je dalje, da bi bil udan pijači. Le včasih je poskusil kozarec vina.
Med zasliševanjem o posameznih požarih je g. predsednik obtožencu s posebnim poudarkom pripomnil:
»Čudno jc to, da odkar ste pod ključem, več ne gori in imajo ljudje mir. Kako to tolmačite?« Obtoženec se je zvijal in naposled umolknil.
ZASLIŠANJE PRIČ
Po poldrugoumem zaslišanju je predsednik uvede! dokazno postopanje. Prvi je bil zaslišan policijski nadzornik M. Močnik, ki je najprej omenil, da je bil obtoženec 3. decembra lani aretiran, ko so se začeli zgoščevati mnogi, zanj obremenilni momenti. Zlasti važen je bil v tem pogledu požar pri Mariji Kadunčevi in Zavirjkovih. Mirno in brez pritiska je Štrukelj pripovedoval o svoiih pož:gih. Predsednik: »Kako se je pri vas zagovarjal?« »Mirno. Pri tretjem zaslišanju ie priznal 6 požarov.« »Ali ste vse točno zapisali?« »Vse. Zapisnik je točen.« »Pravi obtoženec, da ste ga klofnili. Priznal je le iz strahu.« »Priča se je nasmehnil in obrnil k obtožencu, rekoč, da ga je le po obrazu pobožal in ga pozval, da naj vse lepo pove po pravici in resnici.« »Ko je požige priznal, ste ga vprašali, zakai je to storil?« »Dejal je meni: Vse iz veselja. Luitno in fletno mu je bilo, ko je gorelo in so gasilci skup leteli. Dne 6, decembra je priznal prvih 6 požarov.«
Obtoženec nejevoljen: »Visoko sodišče! Pričo dajte pod prisego!«
Predsednik: »Zapiski odgovarjajo resnici?« »Da. Podpisale so ga 3 priče, med drugimi nadzornik g. Žajdela. Nikdo ga ni silil k priznanju. Zapisane so vse podrobnosti. Samo to sem mu dejal, da naj prizna, ker bo to zanj najboljše.«
V nadaljni svoji izjavi ie priča povdaril: »Najbolj zanimivo je to, da od 3. decembra, ko je bil aretiran Štrukelj, ni na Barju več požarov.«
Predsednik: »Za kakšnega imaio obtoženca?«
Priča: »Ljudie pravijo, da je bolj omejen in duševno zaostal. Fant se mi je drugače naravnost smilil. Ne izgleda kol kak hud razboinik.«
Drž. tožilec: »Štrukelj, lepo po pravici povejte. Bo za vas boljše!«
Obtoženec ogorčen: »Nisem požigal. To vam povem. Visoko sodiščel Poprej bi moral nadzornik priseči, ne pa sedaj.«
Priča Angela Žulj na Rudniku je kratko omenila, kako je pri njej gorelo. Med drugim: »Štrukelj
je drugače priden in delaven. Ni bil hud ponočnjak. Ne smatram ga za zmešanega.«
Priča Ana Srnjak: »Ko je pri nas gorelo, je gasil. Dejala sem proti njemu: Če bi človek vedel, kdo je zažgal, bi ga kar v kozolcu obesila, da bi zgorel. Molčal je. Drugače je pameten.«
Priči Ana Kupic in Edvard M e s e s n e 1 nista mnogo bistvenega povedali. Ko je 30. novembra pri Zavirškovih na Ilovici gorelo, je prišel ponoči k ognju s kolesom obtoženec. Hotel je zažgati kozolec, a ie bil prepoden. Stekel je. Pes se je vzpel, a on je zažvižgal. Drugič je prišel z električno svetilko. Obtoženec ie odločno tajil, da bi imel luč. Priči Frančiška in Marija Zaviršek sta to okol-nost v njega breme odločno potrdili. Zaslišan je bil dalje kot priča J. G r u m.
Predsednik je nato čital razne zapisnike in listine. Policija tudi sklepa, da je obtoženec podvržen piromaniii. Zaradi požarov na Barju so sumili druge ljudi, tudi sam je zvračal krivdo na druge. Aretirana sta bila prvotno dva brezposelna, a sta bila kmalu izpuščena, ker sta dokazala svoj alibi. Predsednik je obtožencu prečital več po'icij-skih zapisnikov, v katerih je odkrito izjavil, da je on požigalec. To iziavo na policiji je podal brez vsakega pritiska, popolnoma prostovoljno. Obtoženec ogorčen: »To ni resi«
Predsednik: »Tako je zapisano!« »Lahko je vse zapisano. Še veliko več ie zapisano.«
Nekateri ljudie so označili obtoženca za tihega ki potuhnjenega človeka.
Predsednik je ob 12.30 prekinil dopoldansko obravnavo.
POPOLDANSKA RAZPRAVA
Ob 16. uri se fe razprava nadaljevala. Predsednik je zaslišal še 6 prič.
Priča Julči Sušnik, natakarica vinotoča v Streliški ulici je omenila, da je obtoženec včkrat z.aliajal v vinotoč in ne ve, da bi ji kdaj iz usluge podaril vžigalice.
Drž. tožilec: »Štrukelj! Kateri uivihanec v kaznilnici je vam dal pravni pouk. Slabo vas je naučil.« Obtoženec sc je ironično nasmejal, stiskajoč obtožnico.
Priča Ivan Vrbinc, načelnik barjanskih gasilcev: »Čudno se mi je zdelo, da je bil Štrukelj vedno med prvimi. Z veliko vnemo je gasil. Bil je priden gasilec. Enkrat je trobil alarm, ko ni nikjer gorelo. Vsi požari so bili večinoma v njegovi bližini.« Priča zaključuje, da bi bil obtož. povzročil požar pri Svetku in Kupicu. Ni gasil. Drugače je tih, lahkoživ in potuhnjen.
Priča Jemec Franc, posestnik, Knezov štra-don, omenja, kako se je počasi zgoščeval sum proti obtožencu. Ko je 30. novembra lani gorel kozolec Marije Kadunčeve, je priča pripomnil na pogorišču navzočemu Štruklju: »Oh, kako si bil lep? Škoda te je! Komaj leto stojiš.«
Obtoženec mu je odvrnil: »Sedaj je vaš kozolec na vrsti.«
Priča Slavka Kadunčeva: »Naš kozolec je 30. novembra lani pogorel. Ko je Štrukelj razmetaval na pogorišču, sem omenila, da sedaj Jemec straži. Pa je rekel: »Nič ne pomaga. Ko se ljudje malo pomirijo, bo zopet gorelo. Ne pomaga nič, dokler ga ne dobijo. Dejal mi je. da )e luštno gledati ogenj.
Obtoženec: »Nisem ti rekel. Drugi so te navadili.«
Priča: »Kaj bi me navadili? Saj sem dobro slišala.«
Zaslišane so bile še priče Fujan Fran star. in ml. iz Galjevice, naposled sluga Stanko Ščurk.
Drž. tožilec dr. Julij Fellaher nato ni zahteval, da bi bil zaslišan zdravnik dr. Ervin Suher.
Predsednik obtožencu: »Imate pravico staviti še druge dokazane predloge. Obtoženec jezno: »Kaj hočem, ko se mi ne verjame? Drugače nič.« Predsednik: »Kaj je prav? To, kar ste danes povedali?« Obtoženec: »Da, to, kar danes!«
S tem je bi'o dokazno postopanje končano.
DRŽAVNI TOŽILEC ZAHTEVA STROGO KAZEN
Državni tožilec je vzdrževal obtožbo v celem ohsegu V gotovem času je obtoženca prijela strast in začel je požigati kozolce na prostem. Jc vase zakrknjen in trmast fant. Zahtevam strogo kazen, ker se v Sloveniji silno množe požari, ki so v 50% podtaknjeni od gospodarjev, da bi se dokopali do zavarovalnine.
Ob 17.45 se je senat umaknil v posvetovalnico.
SODBA
Po eno uro trajajočem posvetovanju je predsednik g. Brelih objavil sodbo, ki je mnoge presenetila in ki se v glavnem glasi:
Ivan štrukelj jo kriv zločinstva požiga v treh primerih, in sicer: a) pri posestniku I. Dremlju na Rudniku, b) posestnici Mariji Zaviršek na Kne-■ zovem štradonu in e) pri Mariji Kadunčevi na Knezovem štradonu. Obsodi se na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 3. decembra lani.
Glede ostalih 18 požigov pa se obtoženec za-1 radi pomanjkanja dokazov v smislu $ 280. k. p. oprosti.
Obtoženec, ko je čul sodbo, je nekoliko odre-venel. Po podanem pravnem pouku je vprašal predsednik: »Sprejmete? Sc pritožite?« Dolgo ni obtoženec dal nikakega odgovora, nato je iz sebe bruhnil: »če se pritožim, bom še več dobil. Kriv nisem. Zato se pritožim,« je naposled dejal. Obtoženec je prijavil revizijo in priziv. prav tako drž. tožilec. Kazprava je bila ob ID.5JU končana.
Francoski poslanik g. minister grof Dampiorre, ki bo danes, kakor smo ie obširneje poročali, ofi-eielno obiskal Ljubljano
Birmovanje v lavantinski šholiji
Maribor, 17. marca.
Letos se bo birmovanje v lavantinski Škofiji začelo že zgodaj ter se bo vršilo v sledečem redu:
I.	Dekani ja Maribor levi dravski breg: v nr> deljo, 19. aprila pri Sv. Petru pri Mariboru, v ponedeljek, 20. aprila pri Sv. Martinu pri Vurbergu, v torek, 21. aprila pri Sv. Barbari pri Vurbergu, v sredo, 22. aprila v Jiamnici, v četrtek, 23. aprila pri Sv. Križu nad Mariborom, v nedeljo, 26. aprila pri Sv. Marjeti ob Pesnici, v ponedeljek, 27. aprila pri Gornji Sv. Kungoti, v torek, 28. aprila v Selnici ob Dravi in v sredo, 29. aprila pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
II.	Dekanija Braslovče: V nedeljo, S. maja pri Sv. Martinu ob Paki, v ponedeljek, 4. maja v Braslovčah, v torek, 5. maja na Gomilskem, v sredo, 6. maja na Vranskem, v četrtek, 7. maja pri Sv. Jurju pod Taborom in v soboto, 9. maja pri Sv. Pavlu pri Preboldu.
III.	Dekanija Celje: V soboto, 16. maja v Galiciji, v nedeljo, 17. maja na Teharjih, v torek, 2. junija na Polzeli, v sredo, 3. junija pri Sv. Petru v Savinjski dolini, v četrtek, 4. junija v Žalcu, t soboto, 6. in v nedeljo, 7. junija v Celju, v ponedeljek, 8 .junija v Grižah.
IV.	Dekanija Dolnja Lendava: V četrtek, 21. maja v Turnišču, v soboto, 23 maja v Dubrovniku, v ponedeljek, 25. maja v Bogojini, v torek, 26. maja v Beltincih, v sredo, 27. maja v Črensovcih in v četrtek 28. maja v Dolnji Lendavi. — V nedeljo, 24. maja je marijanska slovesnost v Marti-nišču v Murski Soboti.
V.	Dekanija Šmarje pri Jelšah: V nedeljo, 14. junija v Šmarju pri Jelšah, v ponedeljek, 15. junija pri Sv. Vidu pri Grobelnem, v torek, 16. junija na Ponikvi, v sredo, 17. junija v Dramljah, v četrtek, 18. junija pri Sv. Jurju ob j. ž., v soboto, 20. junija v Zihiki in v nedeljo, 21. junija na Sladki gori.
V Mariboru bo sv. birma o Binkoštih 31. maja in na binkoštni ponedeljek 1. junija.
Violinski koncert
izvaja violinist Karlo Rupel v petek, dne 20. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. Spored ;e naslednji: Mozart: Koncert v g-duru, Bach: Addagio in fuga iz g-mol sonate za solo violino, Kogo): Andante za violino in klavir, Škerjanc: Romantični inter-mezzo za violino in klavir, Beethoven: Sonata v a-duru (Kreutzerjeva sonata). Pri klavirju sodeluje pianistka gdč. Zora Zarnikova. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Tatvina na glavnem kolodvoru
Ljubljana. 17. marca Pri ljubljanskem okrožnem sodišču je uvedena preiskava proti železničarju Antonu P., ki je bil zaposlen na glavnem tovornem kolodvoru v skladiščih in ki stanuje v Preski pri Medvodah. Varnostnim organom železniške uprave se je posrečilo odkriti tatvine, ki jih je vršil Anton P. že od I. 1934 naprej do konca februarja letos. Iz skladišča je odnašal na svoj dom najrazličnejše blago, zlasti manufakturo, perilo, kavo in sladkor. Dolgo mu niso prišli na sled, ker je znal tatvine na prav pre-frigan način zakrivati. Mnogim ljudem pa sc |e čudno zdelo, da si je P. v Preski zgradil lepo hišico, ko jim je bilo drugače znano, da so njegovi mesečni prejemki in dohodki prav skromni. Na njegovem domu je bila izvršena hišna preiskava, ki je imela delen uspeh. Našli so pri njem orecej blaga, ki izvira od tatvin na tovornem kolodvoru. Na vesti ima P. do 20 večjih in manjših tatvin železniška uprava je oškodovana za okoli 30.000 Din. P. je bil pretekli teden aretiran b izročen ■odii&a.
Drobne novice
Koledar
Sreda. 18. marca: Ciril Jeruzalemski, cerkveni menile, Salvator, spevnavaIec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v 84. letu starosti umrl zasebnik g. Jernej Jenko. Pogreb bo v četrtek ob pol 3 |»|K)ldne. — V Splošni bolniSnici je umrl ■ >. Anton Hrolih, bivši gostilničar in lesni trgovec. Pogreb bo v četrtek ob pol 5 popoldne. Nai v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Dolenji vasi je 15. marca umrla Ur&ula Zobe c. Pokojna je bila blaga krščanska žena. zgledna po svoji marljivosti. Zapušča 4 sinove in eno hčer, ki so deloma že v lastnih družinah, gospod Ivan je okrajni načelnik v Celju. Naj pokojnin sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno no-žaljel
Osebne vesli
= Diplomiran je bil za inženjeria gospod Oton Križan iz Maribora na poljedelsko-gozdor-ski fakulteti zagrebške univerze. Čestitamo!
— Ii banovinske službe. Vršilec dolžnosti tajnika celjskega cestnega odbora N. Košir je v istem svojstvu premeščen k cestnemu odboru Šmarje pri Jelšah.
KINO ADRIAN St. Vid
BENGALI
Prikazujemo Vam triumfalno veledelo
Pvstolovliin«, romantika, mistični čari Indije _Predstave danss ob 6. la 8 nri
—	Bazpuščen občinski odbor. Ban dravske banovin« dr. Marko Natlačen je razrešil ves občinski •dbor občine Št. Lenart v Slov. goricah.
—	Naš« norme za železobetonske gradhe. Z odločbo ministra za gradbe t dne 16. novembru 1936 «0 bili na osnovi čl. 3« gradbenega zakona osvojeni najnovejši švicarski predpisi za armirani beton z dne 14. maja 19S5..Poslej se je treba v nafti državi držati teh predpisov, edino za prehodni čas do 81. januarja so se smeli predlagati v odobritev tudi projekti po doslej veljavnih predpisih. V naših strokovnih krogih so ti predpisi vzbudili mnogo kritike ter so se zlasti priporočali tozadevni nemški predpisi. Te dni pa se je mudil v naši državi naš rojak prof. curiške tehnike dr. inž. Mirko Roš, ki je v mnogočem pripomogel baš v Švici k uveljavljenju sedanjih norm. Dr. inž. Mirko Roš je predaval pretekli teden v Ljubljani
0	teh normah. Pokazal je glavne prednosti leh norm, do katerih so ga privedli praktični izsledki, zlasti v svojstvu ravnatelja švicarskega zveznega zavoda za preiskavo materiala. Poudaril je velike prednosti novih predpisov glede maksimalnih dopustnih napetosti, glede na sigu.-nosl konstrukcije in glede vrednosti kockinih trdnosti. Končno je g. profesor pokazal še celo vrsto posnetkov zgradb iz železobetona po švicarskih predpisih, ki kažejo velik uspeh teh predpisov v praktičnem življenju. V Švici je namreč izdelanih že veliko stavb po teh predpisih, ki »o tako že pokazali svojo praktično vrednost. G. prof. dr. Roš je porabil svoj obisk v Ljubljani tudi za pregled gradbenih zanimivosti Ljubljane ler se zelo zanimal za nekatere gradbene načrte.
Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno
1	čaša Franz-Josefove grenke vode zjutraj na tešče
ali zvečer preden greste k počitku.
Osi. reg. S. br. 30474/35.
—	Prihodnje romanje aa Svet« goro pri Gorici, združeno z izletom v Trst, bo 2. in 3. aprila. Obširna navodila, ki jih v časopisih ne moremo objaviti, pošljemo vsakomur zastonj. Romarski spisek zaključimo 26. marca Pišite dopisnico na naslov: »Po božjem svetu<, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
—	Litijski leseni most, tega starega invalida, ki praznuje letos 80 letnico, odkar so ga zgradili, zopet temeljito popravljajo. Nosilno tromovje, katero je bilo izmenjano komaj pred 8 leti, je že popolnoma nagnilo ter preperelo. Krivda je gotovo no uprovi mosta, ki bi morala skrbeti za to, da ne vporobljajo popolnoma svežih smrekovih tromerv za nosilce, ampak najmanj leto dni suhe, ter bi. še te morali pred vporabo prepleskati primernim preparatom, da bi delj časa vzdržalo tromovje, ki je no mostišču prav posebno izpostavljeno rožnim vremenskim in drugim vlažnim prilikam. — Položili so tudi 20 m novih hrastovih mostnic mesto dosedanjih smrekovih oziroma borovih. Radovedni smo, če se bo tak način polagoma hrastovih mostnic cestni upravi obneslo — Potrebno tramovie in mostnice je dobavila parna žogo F. Kunstlei, dela pa izvršuje tesarski mojster g. Golobar iz Šmartno pri Litiji.
Kupujte le domače Izdelke!
PERION
pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga'
Duhovne vaje na salerijanske sotrudniee.
žene in dekleta, se vrše v Marijaniški kapeli v Ver-
> * - i u pri Križevcih v dneh od 25 do 2.9. t. m. Uvodni govor v sredo. 25. t. m. popoldne. Za prenočišče se javite po možnosti do 20. t. m. pri vodstvu Ma-
rljanišča.
Zveza za tujski promet sporoča sledeče
i romeine vesti: Dovoljena je četrtinska vožnja po n i?iti železnicah dobrovoljccm, ki se bodo ude-',-žili i/.iednega kongresa lugoslov. vojnih do-br> volicev v lielgradu, 26. aprila ti. Popust velja od 22 do 30 aprila 1936. Nadalje je dovoljeno '>()"., znižanje voznine po naših železnicah članom s bij .'"kili klubov, ki se bodo udeležili svojega občnega zbora in tekem v Zagrebu, 2 in 3. mojo 1936 Popust velja od 29. aprila do 6. maja 1936.
— Šoferski izpili za okraje Novo mesto, Brežice, Metlika, Črnomelj in Krško bodo dne 2. npr I93<i ob 10 v Novem rnestu pri okrajnem nočel-slvu Kandidati se šc lahko prijavijo s pravilno opremljenimi prošnjami.
Predavanje »Narodne knjižnice in čitalnice« v Zagrebu. Kraljice Marije ul. 3. V sredo, 18. t. ni. ob 20'j predava g. univ. prof. dr. Ivo Pevalek o temi »Iz prirode sjeverne Afrike« (e projekcijami). Vstop prost.
Ponesrečil se je viničar Jožef Jelene na Kri-kembergu (Sv. Ana v 8tov. gor.), ko je nosil gnoj v vinograd. Skočil je po nesreči na kramp, čigar
zob mu je predrl nogo skozi čevelj in mu za peto izstopil.
—	Pod vlak skočil. V ponedeljek dopoldne je šel [io obželezniškem |iotu proti Štoram s svojim dekletom N. Udovič iz št. Jnnža. Ko Je privozil na sproti osebni vlak, se je fant pognal proti njemu in se vrgel pod lokomotivo, ki mu je razbila lobanjo in odrezala obe nogi.
—	Hudi bratje. V vosi Retnje, v občini Križe pri Tržiču, so se trije bratje Novaki sprli in ste-pli zaradi nekih hlač, o katerih ic vsakdo trdil, da so njegove. Dva brata Novaka sta prijela za sekiri ter se pričela obdelavati. Konec je bil, do sto oba dobila hude rane vsak na levi roki. ftrata sta 42 letni brezposelni soboslikar janež Novak in 40 letni strojni paznik Albert. Oba brata sta morala v ljubljansko bolnišnico.
—	Kolodvorska restavracija v Sunji. Ponovno ofertfilna licitacija za to restavracijo bo dne 6. aprila pri železniškem ravnateljstvu v Zagrebu. Pogoji in informacije sc dobe na kolodvoru Sunja in pri železniškem ravnateljstvu v Zagrebu, soba štev. 53.
—	Ako hočete biti postrežem z dobrim blagom in po nainižii ceni, potem kupujte le v mnnu-fakturni trgovini »Kmečki magazin«, Ljubljena Krekov trg 10.
Ljubljana
0 Maša za turiste iu izletnike bo jutri, na praznik sv. Jožefa in v nedeljo, 22 t. m. v kapeli Vzajemne zavarovalnice, obakrat oh pol sedmih.
© K prihodu francoskega poslanika. Poročilo o prihodu francoskega poslanika, ki pride danes v Ljubljano, popravljamo, da odide poslanik v četrtek ob 9 zjutraj in ne že drevi ob 9. Francoski poslanik odpotuje nato v Zagreb, kjer bo napravil enake oficielne obiske kakor v Ljubljani.
© Društvo železu, vpokojencev za drav. ban vljudno vabi vse železu vpokojcnce, da se danes ob pol 5 popoldne udeleže pogreoa gosp Jakobu Jagra, ki poide iz žalnega doma v Studeiitovski ulici št. 2.
© Pogreba svojega člana g. lak Jagra sc udeleži Križariska moška in mlodcniško Marijino družba z zastavo. Zbiramo se ob zastavi pri Vodnikovem spomeniku.
| Prvi poizkusi televizije "1
J - prenašanja slik na daljavo	f
• danes v kinu Slogi •
Danes oo 16, 19-16 ln 2116 nri Henaacljonalna Ana	■	premiera
$¥@f brez maske
Harry Piei in Olga (ehova
06 14 16 url matineja po Dm 4 50
Divji mustang *«
Premieru, prrlC » Liubliani	Ken Hajfliard
Tel. 27-30 KINO StQQA Tel. 27-30

© Trgovine v Ljubljani bodo na dan Sv. Jožefa v četrtek, dne 19. t. m. cel dan zoprte, pač pa bodo na dan Mor Oznanjenja, dne 25. t. m. dopoldne odprle Uprava Združenja trgovcev.
© Vstopnice za materinsko proslavo, ki bo v ponedeljek, 23. t. m. ob 7 zvečer v ljubljanski operi, se dobijo tudi v Unionski trafiki na Miklošičevi cesti. Pri proslavi sodeluje okoli 80 otrok pod s-pret-no režijo člana dramskega gledališča g. I. Je r -m ana ter vodstvom gdč. Ven c a j z o v e , ki je z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vso to armado otrok zbrala, uvedla v skrivnost odrskega igranja in jih oskrbela s primernimi kostimi. Spored obsega tudi več pevskih vložkov, ki so jih na Kunčičevo besedilo uglasbili gg. Zorko Prelo-v e c, Stanko Premrl in Anton Kosi. Ker je zanimanje za proslavo zelo veliko in je pričakovati, da bo zadnji dan vstopnic zmanjkalo, priporočamo vsem, da si jih nabavijo čimprej.
© Kino Kodeljevo predvaja danes in jutri dva sporeda: »Slavospevi ljubezni« in »20.000 let v Sing Singu«. Cene običajne.
© Fantovski odsek Prosvetnega društva Moste ima na fantovski praznik sv. Jožefa skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Družine v Mostah. Pričetek sv. maše ob 6 zjutraj. Obvezno za vse člane odseka. — Predsednik.
===== MATINEJA KINA UNION
Danes ob 14-16 ln Jutri ob 10-30 dop.
Frančiška Gaai: EnSma4 6ontt Oprostite, zmotila sera se!
© Angleško društvo v Ljubljani opozarja na današnje predavanje ob 18 v beli dvorani hoteln Union, I. nadstropje. Predavala bo mrs. Henrv Andrevvs (Miss Rehecea W'est) o »Osebnostih v sodobni angleški literaturi . Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
© Predrznost prevejanega goljufa. Zadnje divi se množe po Ljubljani neke čudne goljufije, katerim največ nasedajo čevljarji in krojači, izvršuje pa jih skoraj gotovo ena in ista oseba Neki moški obiskuje namreč take obrtnike ter se pri njih izdaja za vodjo neke vojaške delavnice. Obrtnikom naroča naročila, češ, da vojaška krojaška in čevljarska delavnica teh naročil ne more izvesti sama Po navadi se goljuf pogodi z obrtnikom za toliko in toliko obleke, čevljev po ugodnih pogojih, no katere seveda vsak obrtnik rad pristane. Ko ie kupčija sklenjena pa goljuf pove, da ima obrtnik kot državni liferant pravico do znatno cenejšega sladkorja in drv iz vojaških skladišč. To pa ie tiebo seveda naprej plačati. Goljuf nato inkasira denar in obrtnik ie celo prepričan, da je napravi! prav dobro kupčijo. Tako je predvčerajšnjim neki krojač plačal 20 kg sladkorja po 9 Din kg ter je izročil goljufu 180 Din Ko pa ie krojač vprašol pri vojaških oblasteh, kaj je s to delavnico, je no svoje začudenje zvedel, da take delavnice v Ljubljani sploh ni Policiji je samo to teden bilo prijavljenih 5 takšnih goljufij.
- Pri
zaprtju motnjah v prebavi vze rnlte zjutraj na prazen želodec kozarec nn ravne »Franz-Joaef grenfiee«.
© Tatvine psov. Prijatelji in lastniki psov se zadnie dni rnočno pritožujejo, dn izginjajo kar na debelo lepi in dragoceni psi. Ta teden je žc več lastnikov prijavilo tatvine psov Naiveč se neznani tatovi specializirajo nn pse volčjoke, pa tudi na druge pasme z lepimi kožuhi. V mestu mora biti nekje nnbrže kekšiui pasja mesnica, kjer te pse neznani tatovi derejo, kožo kje vnov-čijo, meso pn nojbrže somi povžijejo Verjetno ic tudi, dn ukradene pse odpravljajo v Zagreb, kjei jih lahko neovirano prodajo
SREČKE
državne razredne loterije
A. REIN I DRUG
ZAGREB (ialeva 8 - Ilica IS
Žrebanje: T. In S. aprila t. 1.
© Nevaren pasji ugriz. Včerai sta šla po Ižanski cesti livar Porenta z Vrhnike in njegov petletni sin Janez Odnekod se je priklati! velik pes, se pognal na otroka ter ga z vso silo ugriznil v lice. Dečkovo poškodba je zelo resnega značaja ter je moral v bolnišnico.
Cerkvena glasba na praznik sv. Jožefa
Cerkev presv Srca Jezusovega, Oh % 8 slovesna sv. mata: izvaja se: Missa in hon. beati Conradi, kakor graduale Domine praevenisti in traktu« Bealus vir zl, P. Griesbacher. Po ofert.: Te Josef celebfent zl. St, Pr :mrl, Tantum ergo v Es zl. dr. F. Kiinovec. Po maši: Pesem v čast sv. Jožefu zl. Al. Mav.
Cerkev s1 Jožefa Ob 8 slovesna sv. maša; izvaja se: MJn:; in hon St. Josepbi s spremi jeva-njem orkestra dravske divizije zl. St. Premrl, Graduale Domine praevenisti zl. A. Foerster. Po ofert.: Salve pater Salvatoris zl. I. P. Mohr. Po maši: O >fv. Jožef v tvojo čast zl. St. Premrl
Cerkev v Križankah. Ob po! 11 sv. maša ž blagoslovom, pri kateri pojo Emerik Reranovo !o-vesno mašo *t 1 in pesmi sv. Jožefa od dr Fr. Kimovca in St, Premrla. K blagoslovu. V zakramentu vse sladkosti zl. V, Vodopivec.
[j Mariborski >Po|» ima velike oči. 2e nekaj dni vidi, kar v resnici ni in šušlja o nečem, kar ue obstoja. Najbrž izvirajo tudi iz tega šušljanja jiofovcev vznemirljive vesti, ki so se kolportirale včeraj po Mariboru in zaradi katerih je policija uvedla preiskavo, da dožene izvor lake kolpor-taže. — Poleg tega se čudi mariborski pof zadnje dni zelo prizadetega. Zaradi tega fiotem tisto neslano^ pisanje o mestni občini, ki je brez podlage.
□	Lop napredek katoliške strokovne delavske organizacije. Kakor smo že jioročali v »Pone-deljskeni Slovencu«, se je vršil preteklo nedeljo občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze. Obširno poročilo o delovanju v preteklem poslovnem letu je poda) tajnik Rozman. V preteklem letu je mariborska ekspozitura ustanovila nove skupine v Slovenski Bistrici, v Framu, Radencih, Gornji Radgoni, Otiškem vrhu, v Breznu-Ribnici. Ekspozitura šteje sedaj že 660 članov. V mariboru ima že 11 obratnih zaupnikov, ko lani ni imela še nobenega. Odbor, ki je bil na občnem zboru izvoljen, je sestavljen sledeče: Kores Martin, Reber-šek Kare), Arih Andrej, Slokar Vladimir, Zigon Franjo, Vidic Jože, Arnuš Maks. Fajhter Jožef.
□	Hvaležno delo. V kapelici v železniški koloniji se vršijo te dni petdnevne duhovne vaje za delavce. Vsak večer je govor in večerna pobožnost. Vaje vodi g. Oberžan. Mariborčani bi morali priti pogledat, kako zavedni in vneti so ti delavski možje iz predmestja. Kapelica je vsak večer tako nabita, da ne more sprejeti vseh obiskovalcev in še prihajajo novi, katere spravijo tovariši k lepi pobožnosti. Mariborski delavci dokazujejo, da je vernost v njihovih srcih globoko vkoreninjena in je vse prizadevanje marksizma ni moglo ubiti.
□	Socijalna dneva katoliške mladine. Opozarjamo na socialno prireditev mariborske katoliške mladine drevi v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Na sporedu več tehtnih predavanj socialne vsebine. Jutri bo istotam zvečer lepa akademija. Pridite!
□	K proslavi lfl letnice obstoja Pevskega zbora Slov. trgovskega društva v Mariboru. Omenjeni pevski zbor je bi) ustanovljen z namenom, da zbere v svoj krog trgovske nameščence in jim nudi priliko, da spoznajo in vzljubijo našo pesem. Na ta način se je gojila med članstvom družabnost.
V	zboru se je posvečala največja pažnja narodni pesmi. Ob 10 letnici svojega obstoja si je zbor postavil nalogo, da se z svojim nastopom pokloni spominu umrlih skladateljev, ki so živeli v Mariboru. Na sjjoredu so pesmi: A. M. Slomška, F-Stegnarja, p. Hudovernika, H. Vogriča, V. Parme, 0. Deva. Tem sledijo pesmi drugih skladateljev (Adamič, Pavčič, Viliiar). Prof. Mirk je za to priliko odstopil zboru svojo najnovejšo skladbo s spremljevanjeni klavirja »Tožba in sodba*, prirejeno po šaljivi pesmi iz Zagorja. Tako nam spored nudi lepo sliko razvoja naše pesmi. Priporočamo mariborskemu občinstvu, da se polnoštevilno udeleži proslave, ki bo v soboto. 21. t. m. ob pol 21 v Narodnem domu.
Q Tri šestdesetlctne ženice so se ponesrečile.
V	Bresternici se je prevrnil vštric gostilne Bru-derman dvovprežni voz, na katerem je bilo šest oseb. Žrtve nesreče so bile Iri šestdesetletne ženice. Najtežje poškodbe je dobila 60-letna posest-nica Večernik Marija, ki je še po prepeljavi v bolnišnico ležala nezavestna, potem 63-letna Ana Javemik, ki si je zlomila desno roko in 65 letna Jauk Neža iz Slemena, ki je zadobila lažje poškodbe.
□	»Ivan Grohar, tragedija slovenskega umetnika« je naslov predavanju, ki ga bo imel v petek, 20. t.
m. ob 8 zvečer v Ljudski univerzi gosp. Anion Podbevšek iz Ljubljane. S tem predavanjem bo Ljudska univerza počastila 25-letnieo Groharjeve smrti.
□	Za krožna potovanja, ki se bodo vršila letos s parnikom Kraljica Marija« po Sredozemskem morju, sprejema prijave »Putnik« v Mariboru in Celju, fstotam vsa pojasnila, nabava vizumov in kreditnih pisem.
□	Šla po 100 Din in izgubila 500 Din. Za-sebnica gospa Amalija Glaninger je šla iz Rozi-nove ulice v banko, da bi dvignila 100 Din. Spotoma pa je izgubila denarnico s 500 Din.
□	Odmevi Markuzzijevega procesa. V Bačkovi pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je zgorela hiša in hlev posestnika Franca Kurnika. Škode je 20 000 Din. Franc Kurnik je bil glavna obremenilna priča poleg Gečeka In Lize Kovačič v procesu proti Markuzzijem.
□	Zapadlo orožje se bo prodalo na javili dražbi dne 28. t. m. na okrajnem sodišču soba štev. 31.
□	Klohučarna KVAS. Aleksandrova cesta 32. |K)streže moške in ženske s klobuki najnovejše
vrste.	,
C Snmoveznire. ovratnike, gumbe in druge moške novosti dobite v trgovini Hibarlč v Rolovžn.
C Tragična smrl zaradi gospodarske propasti. Včeraj opoldne je našel podnajemnik svojega '<•!-letnega gospodarja bivšega gostilničarja in pekovskega mojstra Franca Klajnšeka v Voiašniški
ulici št. 10, v kuhinji obešenega. Naglo je obvestil sosede, ki no obešenca sneli. Kmalu nalo je prišla tudi policijska komisija. Franc Klajnšek se je prod nekaj leti preselil v Maribor iz ši. Ilja, kjer je imel dobroidočo pekarijo in gostilno. Kupil si je v Vojašoiški ulici št. 10 hišo, v kateri je zojiet izvrševal gosliIničarsko in pekovsko obrt, toda s preselitvijo v Maribor ga je začela zasledovati nesreča. Gospodarstvo je šlo nazaj in pred nekaj leti se mu je zastrupila žena ter umrla, njemu pa je pustila 8 mladoletnih in nepreskrbljenih otrok. Gospodarska propast, ki je dosegla višek pred nekaj dnevi s sodno prodajo njegovega imetja, ga je spravila v obup in je šel v prostovoljno smrt.
Celje
& josip Kavčič — 60-letnik. Pred dnevi je praznoval bo-le.tuico rojstva glavni zastopnik Jadranske zavarovalne družbe v Cellu g. Josip Kavčič. Gosp. jubilant je doma iz Št. Vida pri Ptuju. Po absolvirani orglar.ski "oli v Ljubljani je služboval najprej kot organist v Planini pri Rakeku, nato pa 5 let v Žabnic.i na Koroškem, odkoder je hodil orglat tudi k Materi božji na :?v. VLšarje. V Žabnici si je izbral tudi svojo življenjsko družico Poznej« jc služboval 5 lei kot občinski tajnik in organist v Dolenjskih Toplicah, nalo pa 10 let kot občinski tajnik v Cerknici. Po prevratu je prišel v Celje, kjer je prevzel glavno zastopstvo Jadranske zavarovalne družbe. G. Kavčič je bil povsod, kjer je deloval, odkrit in prijeten družabnik, v mladih letih je deloval posebno kot pevovodja, na Koroškem se je udejstvoval tudi v narodnostnih bojih. G. Kavčič je it več kakor četrt stoletja zvest naročnik ».Slovenca«. Ob tem življenjskem jubileju mu želimo da bi v krogu svoje družine dočakal še mnogo srečnih in veselih dni.
e> Fantovski odsek KPD v Celju ima drevi ob pol 8 v Domu pevsko vajo. Člani-pevai pridite točno!
& Sv. maša v namen Vinceneijeve konference bo jutri, v četrtek ob 8 v Mariji cerkvi.
& jadranska straža v Celju ie imela ▼ ponedeljek zvečer v Narodnem domu redni letni občni zbor, ki ga je vodil prdesednik g. dr..Goričan. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da šteje celjska podružnica 504 člane. Zelo delavna sta mornariški odsek in odsek na Ostrožnem. V preteklem letu je bilo več prireditev. Dohodkov je bilo 47.772.07 Din, izdatkov 56.208.25 Din. Pri volitvah je bil z nekaterimi malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr Goričanom na čelu.	'
0 Zborovanje lesnih trgovcev. V nedeljo, dne 22. marca bo ob 10.30 v Celjskem demu občni zbor lesnega odseka Zveze trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani.
Velita pomladanska modna revija
se bo vršila v Kazini od 21 do 29. marca, vsak dan ob 7:21. uri, v nedeljo in na praznik tudi ob V« 16. uri.
Ptuj
Javno zborovanje. Ob priliki obrtniškega
praznika ua dan sv. Jožefu( 19 t. m.) priredi Obrtno društvo za Ptuj in okolico v Ptuju javno zborovanje trgovcev, obrtnikov in ostalih
fospodarstvenjkov okraja Ptuj. Poročajo: g. agur Frane, konzulent Zbornice za TOl v Ljubljani: Težnje našega obrtnika — JeJačin Ivan, predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani: Naš splošen gospodarski položaj. — Zborovanje, ki se vrši v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju ob tO, je važno za vse pridobitne sloje.
PtujsU-t ^Jadranska straža.« je zborovala Kraji vni odb.'i »Jadraoske straž'' v Ptuiu ie imel v soboto 14. t. m. v Narodnem domu svoj 12. občni zbor. Radi odsotnosti predsednika je vodil zbor podpredsednik inž. major g. Pavle Manojlovič. Iz poročila funkcijonarjev je posneti, da je bila ptujska »Jadranska straža« v preteklem letu zelo delavna Tnko je ta agilna organizacijo v minulem letu poslala na letovanje no naš Jodran 27 po-mladkarjev z ptujske gimnazije in 44 pomlad-karjev z meščanske šole v Ptuju. — Število rednih članov znaša 416, podpornih članov pe 14. Dohodkov jc bilo v preteklem letu 25.0000 Din, izdatkov pa 19.000 Din v blagajni pa se natiaja 6000 dinarjev gotovine. — Članarina ostane kakor dosedaj, 12 Din letno. Pri volitvah v odbor je bil soglasno izvoljen za predsednika komandant mesta inž major g. Pavle Manojlovič, pri ostalih odbornikih pa ni bistvenih sprememb. Na koncu sto podala prav zanimivo poročilo o našem lepem Jadranu prof. Veselko in učitelj Sestan. — Poslednji je seznani! zborovalce tudi o okrožnici oblastnega odbora v Mariboru, ki razpisuje veliko nagradno žrebanje na dan 30 junija 1936 v korist naše revne dece. Občni zbor je bil prav dobro obiskan, posebno čostniški zbor ptujske posadke ie bi! dobro zastopan
Vič
Vse lante viške župnije obveščamo, da bo drevi ob pol 8 zvečer v cerkvi govor, katerega bo imel g. župnik. Govor je namenjen samo lantom, zato se ga v velikem številu udeležite.
Kranj
Miha Maleš razstavlja. Na Jožefovo bo ob 11 dop. otvoritev razstave del Mihe Maleša v dvorani
hotela Star,-' pošla« Razstavo bo otvoril dr. Rajko Ložar. V soboto ob 8 zvečer bo isti imel predavanje s skiopti-n mi slikami v gimn. telovadnici. Naslov predavanja je: O umetnosti Mihe Ma-leša.
Naše rfi'fiš(t)o
Akudetnnkn kniinrettacijn Mnrijiniao O.ttimciijn
pri ix). harifilikiiiiih i',in d rev i i.li « in čel.rl »voj ne slani-k v snmo»lniMki kaMici. Vsi poMebno iiiivlncl. prisrčno p<>7<lrnv1,it.|ill Purfekt.
Poizvedovanja
I;fftihl.Irtt,J IP bil,, zobovje NajJUelj ,lobi uat-ra-Jo. Naslov v upravi Sl<j\eni'n :17&J
Naša rečna plovba teta 1935
Pravkar so zaključeni statistični podatki o količini prevoženega blaga ter številu potnikov, ki so potovali po naših rekah v lanskem letu. Medtem, ko finančni rezultati za lansko leto še niso zbrani, hočemo na kratko analizirati količine in števila rečne statistike. V to svrho podajamo primerjavo celokupnega prometa na naših notranjih in mednarodnih rekah za preteklih pet let, Notranji blagovni promet v tonah:
Leto	Ton
1931	1,705.972
1932	1,594.289
1933	1,244.481
1934	1,546.213
1935	1,697.886
Ii gornjega vidimo, da je notranji blagovni promet znatno narastel in da je skoro dosegel višino iz leta 1931. V glavnem se vidi precejšnja neodvisnost notranjega rečnega prometa od svetovno-
gospodarskih vplivov.			
	Inozemski	blagovni promet:	
	Uvoz	Izvoz	Skupaj
Leto		ton	
1931	358.920	533 901	912.821
1932	285.981	266.359	552.340
1933	243.587	527.031	770618
1934	316.870	822.873	1,139.743
1935	290.544	436.133	726.677
Inozemski blagovni promet nam kaže velike varijacije. Čeprav je znašal izvoz po količini 145.589 ton več kot uvoz, vendar pa je izvoz znatnejše nazadoval od uvoza, neglede na vrednost količin. Celokupen promet napram inozemstvu se ie lani zmanjšal za 413.066 ton v primeri z 1. 1934. V koliko je to nazadovanje v zvezi s splošnim padcem inozemskega trgovinskega prometa vsega narodnega gospodarstva, bi nam mogla odgovoriti naša trgovinska bilanca. Vsekako pa je našs rečna plovidba s tem padcem prometa težko prizadeta, zlasti če pomislimo, da se je razmerje zastav v inozemskem rečnem prometu gibalo vedno na škodo naše zastave. To moremo ie posebno podčrtati za naš izvoz.
Tranzitni blagovni promet:
Protivodno Zvodno Skupaj
Leto	ton
1931	1,545.563 292.623 1 838.136
1932	1,130.738 164.099 1,294.837
1933	991683 466.866 1,411.549
1934	1,299 803 321 520 1,621.323
1935	1,406.585 209.081 1,615.666
V	tranzitnem prometu se je gibala naša zastava že vsa zadnja leta med 4—5%, to se pravi, da je bilo 95—96% celokupnega tranzitnega prometa v rokah inozemskih parobrodnih družb, ki so ohranile spričo neznatnega padca tranzita tudi v lanskem letu svoje privilegirano mesto. Zanimivo je dejstvo, da se je protivodno. to je v smeri vzhod-zapad prevozilo za 106.782 ton več kot leta 1934, dočim je stalno padal promet v obratni smeri že od leta 1933 dalje.
Po vrsti blaga je najbolj padel v inozemskem prometu prevoz žita in turščice in sicer se je ta promet zmanjšal lani za celih 449.231 ton. Ta padec beleži naš izvoz. Dalje se je znižal promet premoga ia koksa za 62.164 ton proti predlanskemu letu. To gre v korist naše trgovinske bilance, ker se je ,0{i>M#njial uvoz. Znižanje je beležiti tudi pri uvozu -'jitineralnih olj za 18.744 ton ter kosovnem blagu za 2443 ton. Na drugi strani pa beleži statistika povečanja količin pri poljedelskih proizvodih (za 27.024 ton), drvah za kurjavo (za 72.983 ton), stavbnem lesu (za 7344 ton), pri rudah in kovinah (za 40.338 ton), pri umetnih gnojilih in kuhinjski soli (za 11.399 ton), pri strojih (za 50.200 ton), pri gradbenem materialu (za 17.194 ton) in pri ostalem blagu (za 29.058 ton).
Celokupen blagovni promet na re^ah ie nazadoval lani za 267.050 ton v primeri z 1. 1934. kar predstavlja točno 6.5%.
V	potniškem prometu je zaznamovati sledeče gibanje:
Leta Dopotovalo je potnikov Odpotovalo Skupaj
1931	3,716.475	147.560 3,864 035
1932	3,464.148	96.468 3,560616
1933	3,440.799	89 054 3,529 853
1934	3,795.953	141.342 3,937.295
1935	2,126.389	174.123 2,300.512
Celokupno število potnikov je bilo lani najmanjše ▼ zadnjih petih letih, zmanjšalo pa se je
za 636.783 proti predlanskemu letu. Vzrokov tega padca je treba iskati predvsem v zgraditvi novega zemunskega in pančevskcga mostu, nemalo pa tudi v poslabšanju gospodarskega stanja * državi. Glede na prve vzroke vidimo, da je država, oziroma njeno podjetje rečna piovidba neposredno in težko prizadeta zaradi novih mostov ne glede n« sto-milijonske investicije za čisto lokalne potrebe. Država bo morala v bodoče voditi resno račun o krizi potniškega prometa na naših rekah.
Končno se nam zdi potrebno dodati še nekaj besed o reorganizaciji rečne plovidbe kraljevine Jugoslavije. Predvsem ne moremo zamolčali dejstva, da je njeno finančno stanje odnosno stanje njene imovine vse prej kot idealno. Zivotarjenje zadnjih let je v vzročni zvezi z nesrečno parobrod sko politiko, zlasti ono na naših mednarodnih rekah, na katerih se je rečna plovidba spustila v borbo z inozemskimi, kapitalno nadmočnimi družbami, mesto da bi se ta borba čim prej končala na principu določitve paritete. — V času, ko je rečna plovidba kraljevine Jugoslavije imela 40% svojega hrodovnegs jarka nezaposlenegA, se je od'očila za »sanacijo« svojega podietja s prevzemom privatnega delniškega srbskega parobrodnega društva, ki se je nahajalo v težkih razmerah. S tem je Se bolj povečalo kapaciteto že itak nsizkoriščanega lastnega jarka in poslabšalo svoje finance. Končno pa je sama rečna plovidba s svojo tarifno politiko znatno olajšala borbo mednarodni konkurenci. Vse to govori za nujno potrebo, da se čim prej izvede reorganizacija rečne plovidbe na ta način, da se podredi posebnemu nadzornemu odboru, ki ■ aj uosi odgovornost, a ki naj ima tudi pravico določevati o smernicah tako personalne, kot fir.anči/e in tarifne politike, V tak nadzorni odbor naj pošlje narod po svojih zastopnikih ljudi, ki hodo gospodarili z državnim blagom tako, kot jc to y interesu naroda.
•	n-e.
Pri vrnil v šrsi ii mm
zanesljivo učinkuje že ena čaSa naravne
Fraru-Josefove
grenke vode.
Re«. no rodu. sov. not. tn nar. 7,dr S-tir.	'!S. V. U5.
Razširjenje železarne v Zenici
Ze 24. januarja 1935 je izredna glavna skupščina Industrije železa Zenica, d. d„ katere večina delnic se nahaja v rokab države, sklenila zvišati glavnico od 1.25 milj. Din no 15 milj., vendar je šele sedaj objavljen |>oziv na vpie novih delnic in sicer gre za emisijo 275.000 delnic po 50 Din imenske vrednosti (doslej je znašalo število delnic 25.000 po 50 Din imenske vrednosti). Stari delničarji imajo pravico do ene nove delnice, delnice, ki ne spadajo v opcijo, pa pridejo v iavno subskrip-cijo po ceni 170 Din \ ; =se je začel Iti in traja do 25. aprila lil i Presežek vpl, \ kolikor se ne porabi z.i ;š,-inje glavnice iu < . stroške emisije, se por. 'm n okrepitev rez. fonda družbe, ki je znašal 31. aec. 11)34 4,385.096 Din.
V zvezi s tem zvišanjem glavnice je pa tudi uredba o nakupu delnic Industrije železa, d. d. v Zenici. Po tej uredbi ju pooblaščen minister za gozdove in rudnike po ravnateljstvu rudarskih podjetij v Sarajevu, da more odkupiti od nove emisije delnic te družbe do 25.000 delnic po 100 Din in 250.000 delnic po 170 Din za komad, t. j., da zn vse delnice plača največ 45 milj. Din. Plačilo se izvrši s preknjiženjem s skupnimi terjatvami ravnateljstva rudarskih podjetij v Sarajevu od industrije železa ostanek pa v gotovini ali s kompenzacijo za surovine od drž. rudarskih podjetij.
Po zadnji bilanci, objavljeni zn 1931, so znašali upniki družbe 56.85 milj. Din.
Ko je bila družba ustanovljena 1. 1892. ie znašala osnovna glavnica 2.6 milj. kron ter je bila ta glavnica zvišana do 5 milj. kron, na kar je bila
leta 1922 izpremenjena v dinarje v razmerju 1 : 4. * * *
Insolvenee v februarju. Po podatkih Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je bilo februarja 1936 razglašenih v vsej državi 8 (lani februarja 15) konkurzov in 20 (16) poravnav. V Sloveniji je število konkurzov padlo od 6 na 2, povečalo pa se je število poravnav od 4 na 8.
AS9 ms M
Ako je glavobol posledica zapeke,
2—3
&RTIN-DRAŽE) E
Dr WANDER)A vzete zvečer, omogočalo Vam drugo julro lahko izpraznjenje. Dobe se v vseh ekarnah v škaliah po 12 dražel Din 8'— In v vrečicah po 2 draželi Din I'50,
Clglns reg, pod S, hr. .'21, Vil
Cesto Ljubljana-Kranj bodo začeli graditi
V okvirju milijardnega kredita /.a javna dela iz lanskega ieta je bilo /a cesto Ljubljana — Kranj določenih 20 milj. Oin, vendar pa so iz ruznih razlogov bile licitacije za oddajo del nu posameznih sektorjih te nrotre razpisane šele letos.
Prva teh licitacij, ki je odobrena po ministrstvu zn gradbe in drugih instancah, jc Ii ritaeija zn preložitev medenskega klanca od km 628,600 do 6V).>00 drž. ceste Ljubljana— Kranj. Odobreni proračun je znašal LH3.fm.50 dinarjev; najnižja ponudba na to proračunsko vsoiu je dala popust 7.1%. lako je pričakovati du se bo začelo že v teku t—2 tednov drlo nn terenu. V začetku bo pri leni delu zaposlenih okoli 120 — 150 delavcev zaradi večjih i/kopov kasneje bo pa stalno imelo delo 50—60 ljudi.
Večjega obsega ps bo gradnja sodobnega cestišča na drž. cesti št. 2 od km 625500 do 63~\950 (>t. Vid—jepereft). /a to gradnjo ie bila že februarja meseca razpisnim licitacija, ki p« ni uspela. Tako je moralu biti razpisana druga licitacija iu sicer posebej zo gradnjo cestišča (brez dobave kock in robnikov). Posebej pn je bila razpisu n a nabava 1.090 ton koi k in 3.44« m robnikov za tlakovanje ceste Prvo delo je bilo proračunaao na: za alternativo za cementni beton 6,080.0+7.80, /.a alternativo za cestišče iz asfaltnega betona pa 6,317.34.7.80 Din Na licitaciji dne 16. t. m. so sodelovali trite ponudniki in je bil najnižji ponudnik za cementno cestišče tvrdku inž. Josip Dedek iz Ljubljane ki je nudila 1.1% popusta n« proračurnuo vsoto 6 milj. <>«0.047.80 Din
Vendar pa je potrebno za potrdilo te lici taci je še dovoljenje gradbenega ministra itd. tako da je pričakovati odobritve nekako čez dober mesec dni po normalni poti
Zgradba sodobnega cesti.-ča n*i tem delu ceste Ljubljana—Kranj po bo daln mnogo več delavcem zaslužka. Zaradi velikosti dela je računati, da bo delo dovršeno šele v dveh grad benih sezonah, katere je računati ca povprečno 8 mesecev, torej bo delo vsekakor končano do konca leta 193" Pjr tem delu pa 'mi zaposlenih stalno okoli 2O0 delavcev.
Ogljte si kolesa pri znani tvrdki
Ivan Ja* in sin. Ljubljana, Gosposvetske c. 2
j (ena od Din 85C- naprej j
Dobave: Gradbeni oddelek ravn. dri. železnic v Ljubljani sprejema do 20. marca ponudbe za do-j bavo 12 kom. induktorskib namiznih telefonskih aparatov; do dne 24. marca glede dobave kablov, kabelskih končnikov ter raznega varnostnega ina-terijala.
Licitacije: Dne 20. marca bo v Intendanturi Dravske divizijeke oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavljanje mesa ljubljanskemu garni-zonu za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. — Dne 25. marca bo v pisarni komisarja Dravske voj. bolnišnice v Ljubljani zaključna ustmena dražba za dobavljanje telečjega mesa in kravjega mleka po dnevni potrebi. — Dne 31. marca bo pri I.velo-sipedskem bataljonu v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo nadomestnih delov za velosipede in ne, kakor je bilo prvotno javljeno, dne 26. marca. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava premoga za državne železnice. V prometnem ministrstvu se dela sedaj na predlogu za dobavo premoga drž. železnicam v proračunskem ; letu 1036-37. V zvezi s tem priobčuje zagiebški j Jutarnji list zanimive podatke o številu članov pri 1 glavnih bratovskih skladnicah v naši državi leta 1935 (v oklepajih navajamo podatke za I. 1934): . Belgrad 16.849 (16.954), Ljubljana 6772 (6S95), Sa-I rajevo 9273 (8156). Zagreb 4661 (5837) in Split 1532 (1104). Iz lega je razvidno, da je število za-
danes premiera i wral| pcvcev, naslednik Carusa ln na|»iavneišt EPS, dR* fei S M fc^ & i%j <rs * v ■ prvič v MK POZABI IVfKV	tenor svesa	| /vrvnim «JHfi*JJJbl filmu!
*■	«■ Ta film, ki |e Izzval po vaem svetu trtumfe navdušenta, bo tudi v Ltubl)anl veleseniactja1
GlgHleva partnerica: Ma«da Sclmcelder OIGLI POJE odlomke iz oper: Rigaletto, trubadur, Aida, Marta, Tannhauser, Mlgnon, Lohannrln. Mrlč-roka, fautt
Predstave Ob 10, 19 1) In 211} url Kljub ogromni ceni I Liubiiana Ima topot edinstveno priliko Silfiati pevca, ki poje le po natvečjlh velemestnih ■ f£l(\ldk 1Ii%I(IN T i oo oi filma nepovlšana a gledalUKih in koncertnih odrih, kjer stane naiskromnejša vstopnloa stotine dinarjev! B fcai^a^r« lel. ii-i\ vstopnina!_ Priporočamo, da »t aa današnje ln jutrišnje predstave kupite karte v predprodatt I
-V i .ijjtvta	MIH I MBMBJIBMPn8MHBMMBti5flMWiBBUHlMWHMHflHMK3 efflTlillMIHMmiijuiiiMMa mm iMwm,n-L____i uimimii i .........
poštenih rudarjev najbolj nazadovalo v Sloveniji jn na Hrvatskem, dočim je v Bosni zajKislenoBt narasla, soj so tum predvsem državni rudniki, ki vedno bolj dobivajo državne dobave.
Borza
Dne 17 marca 11)36.
De ii a r
Neizprenienjeni so ostali tečaji Bruslja in Curih*. popustili so Morim. London in Ne\\ York, narasli so pa Amsterdam, Pariz in Praga.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen na D.35 9.15, dočim «e je na zagrebški borzi malo učvrstil na 9.32—9.42, dočim je v Helgradu notiral 0.31 9.41. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.62 81.32, v Belgradu 31.16 31.85. Angleški funt je ostal 'na naših borzah neizpremenjen na 249 20 250.80. -španska puzeta je v Zagrebu nolirala 6.25 6.85, v Belgradu 6.50 blago.
Nemški čeki so ostali v Ljubljani neizprenienjeni na 18.95—14.15. v Zagrebu so nekoliko popustili na 13 89 14.09, za medio in ullimo aprila so notirali 13.88—14.08, v Belgradu so notirali 13.90—14.10.
Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni za vod i 8.01 —3.00. za dolar pa 49.30- 49.80.
Ljubljana. Tečaji s primom. Amsterdam, 100 bol. gold. . . . 2967.48 - 2982.0®
Berlin, 100 mnrk .....1751 33—1765.31
Bruselj, 100 belg...... 735.20- 740.82
Curih, 100 frankov .... 1424.22—1481.29
London, 1 funt.......215.09— 217.16
New Vork, 100 dolarjev .... 4207.54 —4383.86
Pariz, 100 frankov..... 287.92___ 289.30
Praga, 100 kron...... 180.76— 181.8«
Celotni promet na zagrelvški liorzi je zna&ai brez kompenzacij 1.388.066 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.22125. London 15.1875, N'ew Vork 304.25, Bruselj 51.65, Milan 24.25, Madrid 41.90. Amsterdam '208.40, Berlin 123.125, Dunaj 5li.tiO. Stockholm 78.0(5. Oulo 76.05,, Kopenhageii 67.575. Praga 12.70, Varšava 57.75, Atene 2.1)0, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, Helsing-fors 6.6675. Buenos Aires 0.8376.
Vred n osi ni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos 77—80, agrarji 45 - 47,
vojna škoda proniptna 358 337. begi. obv. 64 05, 8% Bler. pos 80 -82. 7% Bler. i>os. 70 72, 7% pos. Dri. hip. banke 80—82.
Zagreb. Drž papirji: 7% invest. pos. 77 den., agrarji 45 50 bi., vojna škoda proniptna 355— 356, begi. obvez. 64.75—05.50. daln agrarji (il bi.. 8% Bler. jh>s. 80— 81, 7% Bler. pos. 70.75 71.25. 7% stab. pos. 77-79. — Delnice: Priv. agrarna banka 240 den., Osj. eladk. tov. 150 bi
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 81 «1 50 (81), vojna škod:, proniptna 356 356.50 (356). begluške obvez. 65- -65.25 : 68-03.26 <68.25. Ii3)_8% Bler. pos. 80.75 -rti.25 (80.25), 7% Bler. pos. 71.50 ilo 72 (71.50), 7% pos. Drž. hip banke 81- 82. 7% stab. pos. 80—81. Delnice: Narodna banka 6800 do 6350 (6350, 6300), Priv. agrarna banka 240.50 do 241.50 ( 241).
Žilni tri«
Novi Sad. Pšenica: bč. in srem. 163-165, bč. okol. Sombor 161 163. slav. 107-109. ban. 1(13 ilo 167. bč. ladja Tisa in Begej ne notira. — Koruza: tič., srem. in tian. 111 — 113. - Vse ostalo neizpr. Tendenca slaba. Promet sluh.
Sombor. Pšenico: bč. okol. Sombor 162—16-1, gor. bč. in srem. 163—165, slav., gor. ban. iu bč. ladja kanal 164—166, juž. ban. 108 - 165, bč. ladja Begej 166—168. bč. in ban. pol. šlep 167 169. -Koruza; bč. in srem. 111 — 113, bč. in srem. april 115—117. — Moka: Og in Ogg 250- ''7(1, šl 2 ''30 do 250, št.5 210- 230, št.6 195- 210, šl 7 165- 175, št.8 110-115. - Otrobi: bč. 96 98. srem. 92 94 — Vse ostalo neizpr. Tendenca vzdržana. Promet 17 vagonov.

Slovcnčcva" podružnica
Ljubljana, TurSeva cesta
(palača Poštni doni)
sprejema vsakovrstna naročila, tičočo se .,Slovenca" in daie tozadevne informacije
Kulturni obzornik
Slikarska razstava Petra imitha
Na sveti večer 1. 1935 je ljubljanska Radio-postaja razširila po dolovini vest, da je umrl slikar Peter Zmilck, o kalerem je bilo sicer znano, da jc že delj časa težko bolehal. Smrt si je izbrala zn obisk lega moža, ki je kljub nadlogam, prihajajočim nadenj, do zadnjega vztrajal pri delu, nekam neprikladen in neljubezniv trenutek, ko je bila pozornost ljudi posvečena drugim mislim in čuvstvom. Ampak ta stvar se slovenskim umetnikom roda pripeti in spada skoro k njihovi kruti življenjski usodi. V Zmitkovem primeru pa bi bilo skoro čudno, če bi se bilo zgodilo drugače.
Ime Zmilek je bilo mnogim od današnjega dne zelo verjetno žc docela neznano, saj je mož, ki se je ob začetku stoletja udeležil skoro vsake slovenske umetniške razstave, zadnja leta stal popolnoma v ozadju ter ni sodeloval na nobeni imetniški prireditvi več, nili ni več ilustriral knjig, ■<ar ie šc pred vojno pridno prakiiciral. Vzrok lega leži pač v težavnih življenjskih razmeroh, ki umetniku niso prizanašale in radi katerih je bil prisiljen poiskati stalno službo, ki ga je polem absorbirala, potem pa ludi v bolezni, ki si io je bil nakopal radi /teke nezgode na Ruskem. Tako bo dobilo morda za mnoge njegove ime prvič konkretnejšo vsebino v razstavi, katero so priredili pokojnikovi sorodniki v njegovem stanovanju na Rimski cesti 2-11. No njej je zbranih okrog 300 del, med njimi oljnate slike, skice, risbe, vinjete, ilustracije, ono, kar je pokojnik zapustil v svoji lasti v Ljubljani.
Zmifek se je rodil I. 1874 v Kropi na Gorenjskem, v fnmiliji, kjer je bilo zanimanja in talenta z.a umetniško delo prccej. Kot deček ie prišel nn ljubljansko obrtno šolo, z 1» letom pn (1894) je odšel na Dunaj (nmelnoobrtno Solol, kjer ic mimogrede študiral ludi pri Oriepenkerln. L. 1898 je Žmitek odšel v Pelroarod, kjer ie med drugim
študiral tudi pri Riepinu. L. 1902 je odšel v Prago k Hynoisu, I. 1904 pa se je vrnil v Ljubljano in se tu slalno naselil (O njegovem življenju se poučiš v zadnji številki Mladike 1936 13). Zmilek je bil menda edini, če ne lo, pa eden prav redkih slovenskih umetnikov, ki ga je pot in ljubezen do umetnosti zanesla v Rusijo Tam je ostalo dokaj njegovih del, mnogo pa tudi v ostali tujini, nu Češkem, Finskem itd Ru/.stavu na Rimski cesti radi tega ne more dati obiskovalcu dobre podobe Zmitka-umetnika, ker preveč del manjka. Zbrana je le ostalino, v tej pa preveč prevladujejo popolnoma drugovrstna, nepomembna in celo slaba dela, skice itd., ki so razstavljena le iz pielete sorodnikov do pokojnika Kolektivna posmrtna razstava Zmilkovega dela bo nekoč polrcbno, da nam približa moža jn njegovo ustvarjanje.
Zmilek je bil sicer sodobnik naših impresijo-nislov (lakopičo itd.l, loda z njimi ga niso vezale skoro nobene vezi z izjemo majhne epizode. Okrog I. 1910 namreč ie jel nenadoma slikali lako, kakor zreli Grohar, na njegovih platnih jc zavladala svetlo poleta večinoma rožeslih tonov, ki so Zmitku ljubi in laslni; nikaka atmosfera, temveč barvna stibslnnca, rozdrobljena in tiepeta-joča, da je v njej vsak predmet izgubil svoje konture in telesnost Kako je Zmilek do tega slikanja prišel, mi je nerazumljivo, čeprav nekatere možnosti vidim; a zn točno spoznanje lega bi bilo treba videti več del, ki jih ni tu. Iz te epizode vise na razstavi sledeča dela: i>Noslndn« (1910, študija zanjo 19101, »Sunjc« iz I. 1920, a neslikone v stilu podobe »Zonjice v soncu« iz I. 1910. najbolj znana po je Zmilkovn slika v Narodnem muzeju (1910). Nobenega dvoma ni, dn sloji Zmilek v teh slikah pod močnim vplivom svojih kolegov impresionistov, zlasti Oroharjo. In to bi bila ena stran njegovego problema: njegova slika se bori za svojo samobitnost napram ostalim slovenskim mojstrom Zmitkovemti delu m.uijka trdna podlaga, instinkt sigurnosti, odlod ncstalnost.
Poleg tc epizode ie pri njem posebno viden starejši, naturalistični žanr. Od lega jc na razstavi največ primerov. Toda molil bi se, kdor bi mislil,
da jc to neki slikarski naturalizem po vzoru mo-nakovske ali francoskih šol Za le probleme tu ne gre, kajli pri Zmitku je ves naturalizem globoko pomešan z elementi historičnega slikarstva, a rajši bi rekel: s posameznimi razvalinami historičnega koncepta. Tam je slika »Samotar« (1909): Ce nc b; bilo zelo drzno, bi jo človek spravil v stik z morsikoko tendenco monumentalizma v impresijonizmu, a gotovo je nastalo v dilemi med idealizmom zgodovinoležne kompozicije in naturalizmom. Ravno ta osnovna orijentacija v smeri važnne snovi veže Zmilka deloma na našega Wolfa, gn pelje v Rusijo, ki je bila zanj slaba šola, mu izpodmika tla v čistih slikarskih problemih, ne dovoljuje krajini, temu ljubljencu impresionizma, do besede, zavaja Zmilka neprestano na folklorne motive, ki pa ne preidejo preko praga ilustracije v visoko umetnost in mu narekuje olja, ki se čitaio kakor scene iz naturalističnega romana o ruski družbi in njenih skrbeh (»Oospo s kočijo«) Rad bi, da bi le besede postavila na laž kaka kolektivna razstava del, katerih podnisaiji žal ni nikdar videl, po razstavi na Rimski cesti se ne da pisati drugače. Iz tega na že zadoslno odseva ona velika tragika te naše umetniške osebnosti, o kateri vedo mnogo povedati tudi ljudje, ki so mu bili tovariši in sodobniki.
Kje je tedaj pravi Zmifck? V Narodno galerijo je pred dnevi prišla slika, ki je bila last finn-ske uprave in ki jo jc Zmilek napravil I 1904: Ime- j nuje sc -Prošnja cerkvica« (leno reprodukcijo po niej gl. Dom in svet, 19041. Berač diži v rokah model cerkvice iz lesa, zvonovi v stolpu zvone, : okrog nie pa se je zbralo vse polno vaščnnov ' v pisanih oblekah, kmečki obrazi, nespremenljivega čutenja in komaj kaj več kot melodija iz enega samega zvoka. V to monotonost vpodala spredaj dva moliva, a bogme dn zelo sramežljivo: nn desni berač in no levi lepo, po meslno oble- | čena gospo Po motivu slike je ta kompozicijo narodna pesem, preprosta romarska pesem, pri kateri ima glavno besdo berač, skoro glavni motiv našega življenja in kralj naših cest, kakor •
si ga je zamišljal Zmitck Vredno jc opozoriti na to, kako ie o sliki pisal 1. 1904 Ivan Prijatelj (Lj. Zvon, 1904, 75) Ta preprosti rapsodični spev pa spremlja neizmerno bogata poleta, ki ic skoro kot vpletena iz raznobarvnih rož kol naš narodni ornament in njegova čuvstvena barvitost. Kako se je Zmilek v tei sliki približal skrivnostim svojega ljudstva in iih pogodil! Imel je za te stvori posebno žilo in tu. kjer je podal nekaj slovenskega, je oslvn-ril tudi ono, kat je smatral zn bistvo ruskega in slovanskega in kar jc hodil irltat v tujino Svet realnosti in nerealnosti, življenja in po/-zue, grude in vere, trpkega in negibnega čuvstva, ki ne zna v besedo najti poli in je okorno, a čigar melodije so lepe in slodkc in menda tploh edino i.razilo - la svet našega ljudstva e Zmilek no podobi gotovo edinstveno zndel Na njej podaja roko davnim rodovom in novim časom in če je trikih slik v njegovem delti mnogo, je znamenje, d,i ie že davno čutil in hotel oblikovati slvari, ki iih bodo šele zanjimci. Zadostuje pa tudi samo eno: v njej je Zmilka in njegovega naroda pravi, trciičtv obraz-	R Ložar.
Ljubljansko gledališče
Drama. _ Začetek ob 20.
Sreda. IS. marcu: Tuje dete. lled A
Oi.ptek, is uiarr ob 3nt	i crutr t/.vc n. Cen, <M|
10 Dir, rav7,<lol Potok, 20. marca oh IA: Grd J,-m; na v. TliJ.-iAkn predstava I>o Oftrnh oil 1(1 ntii navrglo!. - Oti :*): Siromakom
)non)c. R~1 Cotrtnk Sobota, 21 marca ■ DrnUntki ote. n,*l R.
Opera. — Začetek ob 30
Sreda, 1*. marea: Fauat. Red S redu
četrtek, 1!> mnren: Aproiioi, l:aj tlela .inihiia} teveu
One ml .m Din navMlol. tolnli. jn inrirc«: Zaprto (sreneraMia). Solmta. 21. marca: Karalir i min. Piemlorn lnven.
Mnrifsnrsfco gledališče
Rreiln. ls ninrcn: Zniprto.
Četrtek, 1.1 marca oh 13. Ph-t v Savoi/n. ZniJane emie. — Ob 20: Trolika. Globoko uiiane eeot. Zadnjtd.
Stran 0	>,*n/)VENEC«, dn« UL marca 19ML	_ tsun.
Komunistični nemiri v Španiji. V madridskem predmestju i'ueute de Valleca« *o na cesti
zažigali avtomobile.
Na severni obali Ulaadijc pri Akar-ju » ribi« pripr«U®io M ribnJo*.
Nove demonstracije v Egiptu. V Aleksandriji je egiptska mladina znova začela demonstrirati ter zahtevati popolno neodvisnost Egipta Domača policija je mnogo demonstrantov prijela ter jih v zamreženih vozovih odpeljala v ječe
Krščanska dobrodelnost
v današnjem svetu
Pretekli petek je bilo na Dunaju karita-tivno zborovanje, na katerem je bilo poročano, kako je krščanska dobrodelnost dandanašnji razvita med posameznimi narodi sveta. Iz tega poročila smo izvedeli tele zanimive številke:
V	Avstriji je vsega skupaj 19.000 redovnic. Med temi redovnicami jih je 16.000 katere delujejo na karitativnem in vzgojnem polju. Poleg redovnic pa je nekaj sto članov moških redov, ki so se posvetili dobrodelnemu delovanju. Precejšnje je tudi število dobrodelnih laičnih društev.
V	nemški dobrodelni zvezi je kakih 80.000 redovnikov in redovnic ter kakih 40.000 laikov, kateri so se v glavnem posvetili dobrodelnosti. V Nemčiji je mnogo katoliških dobrodelnih zavodov: 1602 zavoda za zdravstveno skrb, 1147 zavetišč in vzgojevalnic za otroke, 1225 zavetišč za starčke. 6303 zavodi, kateri dajejo zdravstvene nasvete in ambulantno postrežbo Poleg
sega tega pa je še nekaj tisoč otroških vrtcev.
Na Češkoslovaškem imajo Čehi. Nemci in Slovaki vsaj svojo deželno dobrodelno zvezo. Dobrodelne zbirke na Češkoslovaškem so vzorno organizirane.
V	nekaterih škofijah Jugoslavije je dobrodelnost vzorno urejena ter sedaj hočejo urediti škofijske karitativne zveze ter tudi državno ka-ritativno zvezo.
Za švicarsko dobrodelnost je značilno, da
Abesinske pripovedke
MIŠKE
Nekega dne se je rodila miška, ki pa je bila drugačna kakor »o druge miši, bila je namreč od vratu doli vsa bela. Tedaj so se zbrale miši in dejale: »Torej! S kom naj jo oženimo? Med nami ga ni, ki bi bil vreden tega svaštva. Zato jo poročimo s soncem!« Drugi pa so ugovarjali: »Sonce, katero zakrije lahko vsak oblak, ni vredno našega otročiča.« In miške so rekle: »Prav, pa jo poročimo z oblakom!« Pa so drugi ugovarjali: »Kar more prepoditi vsak veter, kakor se godi oblaku, tak našemu stanu ni primeren.« In so rekle: »Poročimo jo z vetrom!« Druge pa so ugovarjale »Kar lahko zadrži vsaka gora. kakor zadrži veter, ni stanu primeren sorodnik.« In so rekle: »Dajmo ji goro za moža!« Druge so ugovarjale: »Nekaj, kar lahko miške izpodkopljejo, kakoi goro. ni stanu primeren sorodnik.« In so rekle: »Dobro torej! Če je miška več kakor pa vsi drugi in če je močnejša kakor gora, močnejša ko veter, silnejša ko oblak in sonce, jo pa omožimo z miško! Tako se bo dostojna hiša primožila k dostojni hiši!«
»Prosim, gospod učitelj, ali je človek lahko kaznovan za nekaj, česar ni naredil?«
»Nikakor ne, ljubi Janezek. To se ne sme dogajati.«
»Zato vam pa povem, gospod učitelj, da računske naloge nisem naredil.«
* * *
Zdravnik: »Za nekaj časa ne smete z glavo prav nič delati.«
»Kako bom pa živel?«
»Kako? Ali ste mar učenjak?«
»Ne, pač pa brivec in lasuljar.«
jo vodita zveza katoliških žena in osrednja zveza krščansko-socialnih organizacij.
Na Francoskem, v Belgiji in na Holandskem dobrodelnost bujno cvete.
V	Združenih državah Severne Amerike so izkazi dobrodelnega delovanja v skladu z ameriškimi razmerami. V dobrodelnosti deluje tukaj nič manj kakor 123.304 redovnice.
V	vesolni katoliški cerkvi je sedaj nekako 15.700 katol. zasebnih bolnišnic, 13.400 vzgoje-vališč za mladino ter kakih 140.000 zavodov za pomoč doma. Karitativnega strežnega osebja je sedaj v okviru katoliške cerkve okroglo 350.000 redovnic ter 32.000 redovnikov, kakrr tudi 120 tisoč izvežbanih laiških strežnikov in strežnic. Število prostovoljnih pomočnikov, ki delajo zastonj, se ceni med katoličani na 6,650.000 oseb.
V soboto 18. marcija 1876.
Deželni zbori.
Deželni zbor tržaški. (Izv. dopis.) Prva seja tržaškega deželnega zbora je Dila 7. t. m. brez posebne važnosti. Vladni zastopnik je zagotavljal poslance, da vlada bo' njihovo delovanje podpirala... To je brž ko ne 6t vdarjal zato, ker se je mnogih Tržaoanov lastila misel, da jim vlada nalašč kljubuje, ker se zborovi sklepi ne potrjujejo. Nek poslane« je v privatnem pogovoru o tej reči se izrazil tako: »»'ri nas je to že navada, da zbor ne sprejema tega, kar vlada predlaga in vlada ne potrjuje tega, kar zbor sklepa.«
Druga seja je bila 10. t. m. Po kratkem razgovoru je zbor sprejel sledeče predloge deželnega odbora: 1) Deželni odbor naj skrbi za to, da obveljajo prejšnji sklepi- da se vstanovi v Trstu politično pravna akademija z italijanskim učnim jezikom; da se iz šol odpravijo krščanske vaje; da se odpravijo trdnjave; da se vpelje nov stavbenski red in da država sama mora izdrževati ječe in kaznilnice. 2) Deželnemu odboru se naloži, naj poroča o teh zadevah o deželnem šolskem zakladu, o delitvi občinskih zeniliišč, c vol i I n e j reformi; o pregledovanju državnih osnovnih postav, o odkupi jen ji zemljišč, o razširjanji mesta
Slovenske okoličane najbolj zadevata predloga o volinej reformi in o razširjanji mesta. Prva bi vzela okolici samostojnosti zednjo tro-ho, ker bi s tem. da bi se vtopila v laškej večini, prišla še ob bornih šest sedežev, ki jih imajo v zboru zdaj njeni zastopniki: z razširjenjem mesta pa bi se okolica zmanjšala za najbogatejši del in bi dotični posestniki in sedaj še okoličani, morali plačevati veče davke.
Deželni zbor štajerski je jedno-glasno potrdil volitve slovenskega poslanca dr. Radaja. Kar so nemški liberalni listi pisali o njem, s kterim so se menda hoteli tolažiti za strašni fijaško stranke nemčurske v slovenskem Štajarju.
Gališkemu zboru so Rnsini izročili redloge, da bi bil jezik rusinski na šolah ga-" ravnopraven z jezikom poljskim.
predlo liških
Zakaj so b iii Abesinci
poraženi?
Nemški vojaški strokovnjak naglasa da je vzrok abesinskega poraza trojen:
Prvi zadeva vrhovno abesinsko vodstvo.
I. Vrhovnemu abesinskemu armad vodstvu
se ni posrečilo doseči smotrnega izvajanja operacij. Cesar suni. ki morda ni slal. državnik in
<c in po
r-ij. Ces
rganizator. se ni izkazal močnega vojskovodje uiti ne v afriškem pomenu, lak je brez dvoma bil neguš Menelik pred 40 leti. Okrog novega leta. ko sta ras Kaša in Sejnin v nenadnih na pudili vrgla italijansko središče od reke Takaze do \kstima in je bila vsa italijanska severna fronta vržena v defen?ivo. tedaj je abesinsko armad no vodstvo imelo največje upanje v zmago. Pa te prilike niso izkoristili in vse se je razblinilo časovno in krajevno v malih spopadih. ki so se morali ponesrečiti vpričo mo dernih bojnih sredstev Italijanov
2.	Posamezni abesinski vojskovodje so po stopali nu lastno pest. kar je irotovo silno ote-ževalo enotno vrhovno vodstvo negušu. To je mnogo, če ne največ- krivo poraza Poleg tega pa niti pri enem izmed podrejenih vojskovodij ni bilo opaziti kakih posebnih vojaških sposobnosti. Vsak izmed teli rasov je menda tipal, da si bo sam pridobil lavoriko zmage tci se je vojskoval sam zase brez ozira no »osedne čete. Tako se je zgodilo na jugu. kjer je Grnziani potolkel rasa Desto. ne da bi se bila armada generala Nasibuja zganila ter Grazianija začela nadlegovati ter rasu Desti s tem olajšati umik. Tako se je zgodilo tudi v zadnjih bo|ih na severu. Ras Mulugeta na desnem krilu ie v bitki na gori Aradam prvi začutil Radoglijcve udarce. Njegova soseda na levici, ras Sejnin tn ras Kasa, pa sta medtem mirno stala v I embienu, sta se dala obkoliti od strani, nakai ju je \ tembijenski bitki po pravici zadela še hujša usoda. In čisto po programu je prišel nato na vrsto še poveljnik levega krila ras Imru čeprav se ne zdi tako omejen, kakor so bili drugi. Vsi pa so se dali posamič potolči iu co pustili svoje vojščake brez pomena krvaveti Ne glede na pomanjkljivo vojskovodsko zn nje. pa je katastrofalnih porazov kriva dosed nja domišljavost abesinskih vodij, katera je temeljila na uspehih iz leta 1896. Domišljali a o si t!a bodo samo z divjim junaštvom svojih vojšeakov kos evropskemu sovražniku kljub njegovim modernim bojnim sredstvom. Prepozno so uvideli, da je stvar drugačna.
3.	Popolnoma nezadostna poročevalska služba pa je vse vodstvo še liolj oteži'vala. Zanesljivih zvez s posameznimi armadami nt imel niti glavni stan v Desiju še manj na so jih imele posamezne armade med seboj.
Drugi vzrok tiči v abesinskih vojakih: Abesinski vojaški materijal je splošno izvrsten, tudi po evropskih strokovnih pojmih vendar pa je v glavnem neobdelan. Moderno izurjeni in opremljeni oddelki sestavljajo le majhen drobec etiopske armade Večina abesinske armade pa jc sestavljena iz pol ali pa Ifela divjih plemenskih vojščakov Tudi ha Šni priznavajo, da so se abesinske tedne in trdne čete borile s fanatičnim pogumom jla. kakor so leta 1894 v Sudanu pri Onrlur iiutnu do smrti pogumni Mahdijevt vojščaki padali pred topovi in strojnicami generala Ki-ichenerja. tako se je moralo sedaj zgoditi tudi abesinskim bojevnikom, katere so italijanske baterije in bombna letala sekala brez proti-obrambe.
I retjič je tu italijanska premoč: lz povedanega sledi, da bi že tudi srednje-doliro evropsko vodstvo s takimi bojnimi sredstvi. kakršna imajo v Abesiniji Italijani bilo lahko kos temu afriškemu sovražniku. čigar bojna oprema je vsaj za 30 let zastarela Vendar pa mora vsak vojak priznati, dn sta st Cira ziani na jugu in Badoglio na severi izkazala za izredno dobra poveljnika kater;- sta imela
dobro oporo tudi v svojih podrejenih poveljnikih Prav tako zasluži vojna sposol nost italijanskih čet vso pohvalo. Ne da bi torej hotel kdo zmanjševati vrednost tega, kar so Italijani storili, je treba /a razlago abesinskega koraka vendarle uaglasiti veliko materijalno premoč Italijanov. Naslednji podatki se nanašajo le na severno fronto:
Kakih 500 italijanskih topov jc stalo proti kakim 80 abesinskim topovom, če so jih Abesinci sploh toliko imeli
Najmanj 400(1 italijanskih strojnih pušk je rtrdralo proti kakim 500 abesinskim strojnicam «e jih je res toliko bilo.
200 italijanskih bombnih letal jc letalo nad Abesinci in sipalo smrt, ne da hi Abesinci imeli najmanjšo protiutež proti njim
150 italijanskih tankov je delovalo na italijanski strani, proti katerim Abesinci niso imeli nič postaviti.
Slednjič jc treba prt bojih zadnjih tednov ugotoviti tudi to, da je število italijanskega vojaštva močno nadkriljevalo število abesinskega Badoglio na severni fronti je imel na svoji stra ni kakih 2"M).(KX) frontnih bojevnikov proti ne kako 170.000 Abesincem.
V nasprotju z Abesinci pa je italijanska poročevalska in dovozna služba vzorno delovala in ima brez dvoma velike zasluge za zmago. Uspehi Italijanov v tej smeri dokazujejo, da je italijanski generalni štab svojo nalogo dobro pripravil.
V Berlinu so odprli razstavo za vodna in zračna športna letala. Prav posebno je veliko zanimanje za jadralna letala, katerih je tam veliko razstavljenih.
Naptavtjeni hiti
Iz Kopenhagena poročajo, da je morje pretekli petek na zahodno obal Jutlandije naplavilo vsega skupaj 66 velikih kitov. Največje živali so bile po b m dolge ter so tehtale vsaka do tOOO kg. Na suho »o jih morali zvleči f konjsko vprego, l ako bogatega plena kito\ na Danskem žc dolgu niso imeli. Sodijo, -la so kiti prišli preblizu obali ko jc bila voda velika, ko pa jc vodu nenadno upadla kiti niso mogli več nazaj. Drugi pa mislijo, da je živali pometal ob obal hud vihar.
Parnik v ognja
(»rški parnik Stvliani«, ki je skozi Sueški prekop \ Vlasavo vozil bencin In petrolej za Italijane, je sredi Rdečega morja začel goreti. Posadko gorečega parnika je rešil baje italijanski parnik Fusiane«. Parnik »Stvliaui« j< velik 1828 ton
*
Pesnik potoži prijatelju: »Kouar pozno v noč pišem, potem ne moreni več zaspati.«
»Temu sc da lahko odpomoči.« meni pri-jatelj.
»Kako nektr«.
-Treba ti |e le še enkrat pret-iati. kar si napisal.«
»Ali je podjetje, v katerem je vaš sin, veliko?«
Bi rekel, da je. Celih 14 dni traja, preden
priii' dovtip od učenca dr šefa <
Mož ki je bil obsojen, ker je ponarejal denar, je po obsodbi ves ogorčen vzkliknil: »Zato me torej kaznujete, ker sem kralja upodobil in domovino hvalil.« Na denarju je bila namreč kraljeva podoba in napis: -Hvaljena bodi domovina!«
Koncert pianista Wittgensteina
Priznam, da mi • čisto umetniškega stališča
zaenkrat ni še povsem jasno, zakaj iu celo največji mojstri klavirake kompozicije skladali prav virtuozne skladbe samo za eno roko. Težko jc
namreč trditi, da t tem pdanistična umetnost ni nič prikrajšana in da ne tiči na tem neka izven-umetniška poteza, ki jo je rodil namen, stopnjevati in podčrtati predvsem ono tehnično vituoz-nost igre, ki ima že — čeprav je vse bolj plemenita — neko skrito sorodstvo z akrobatstvom. Vendar je res, da je takih klavirskih skladb prav mnogo in da jih izvajajo tudi popolni pianisti z veliko dovršenostjo in z veliko umetniško občutljivostjo
Pri pianistu Pavlu Wittgensteinu, ki je v teh dneh koncertiral pri nas v Filharmonični dvorani, je ta stvar drugačna. To je umetnik, ki je doživel eno najtežjih usod življenja, katera mu pa ni mogla ubiti neupogljivega vzpona v smeri reproduktiv-nega pianističnega izživljanja. In tako nastopa danes kot klavirski mojster ene roke in skuša tako, kot mu je pač še mogoče, posredovati ljudem umetnost.
Na njegovem koncertu smo čuli vrsto skladb različnih skladateljev: Bacha, Mozarta, Saint-Saensa, Chopina, Mendelssohna, Liszta in Rosen-thala, ki so deloma originalne, deloma predelane od Brahmsa, Godovskega, pa mestoma prirejene od pianista samega. In te skladbe obsegajo večinoma težko virtuozno snov, tako da mikajo zlasti s to svojo zapletenostjo, še posebej, ker jih obvladuje ena sama roka. In tako je mogel pianist zadiviti s svojo izredno spretnostjo, ki je mestoma tirala kar v neverjetnost, da igra le ena roka
Vendar pa je pri vsem ostajal čisti visoki umetniški užitek meglen. Kajti ko si dojemal to igro tonov in ko si prisluhnil sam vase ter razgrnil pred seboj svoje doživljaje, si moral ugotoviti, da je živelo v tvoji notranjosti predvsem dvoje občutkov: sočustvovanje in občudovanje. Sočustvovanje nad težko usodo človeka, ki je po usodnem udarcu tako trdo prikrajšan za možnost polnega zunanjega izraza svoji notranji vsebini, in občudovanje nad neupogljivo voljo in njenimi presenetljivimi uspehi, če si pa odmaknil to dvoie Občutij in poiskal brezobzirno za estetskimi vrednotami, si ostal Tieustraišen. Kajti pogrešal si predvsem v igri jasne plastike, ki jo je ubijalo silno pedaliziranie (čeprav mestoma edini nadomestek za dvotočno igro), pogrešal lepote posameznih tonov pa tudi čisto+e in enakomernega vpadanja njih sozvočij ,motil te je prevelik povdarek na čisti virtuoznosti in ne ravno najjvečja poglobljenost v čiste estetske finese in v vsebino, povezano v razne stilne smeri. Tako je nad takimi pomanjkljivostmi trpel zlasti Bach in po drugi strani Rosenthal s svojo »Parafrazo na Straussov valček«, kjer je že skladba sama lismerjena povsem ▼ zunanjo učinkovitost in v svoji bravuroznoeti pogreša prave umetniške moči. Pač pa je izmed ostalih skladb najmočneje in naičisteje prevzel Saint-Sae»n«ov -Bonrree«, pa tudi Lisztova »Para-fraza« na Verdijev tema iz »Ridoletta« je prenri-čala. Največ topline, pa so vsebovale 3 Mondels-aohnove »Pesmi brez besed«.
Pri vsem je bi! vendar koncert, ki se je vršil v okviru ljublianske Glasbene Matice po svoje tnikaven dogodek;; ni sicer pritegnil mnogo ob-iw$tva, pač pa ie večino prisotnih poslušalcev ujjko priklenil, da »o pianista obsirli s priznanem i»»iahtevali od njega ob koncu še dodajanja. V. U.
Radio
Spet
Zakaj niso nastopili Norvežani
Programi Radio Liubliana >
Sreda. IS. marca: U Skladbe A. Ketel,beya (,plo-He). — 12.45 Vrotnenska naipoved, poročila — Ul Napoved Saša. objava epojreda, obventUa. — 14 Vremensko poroftilo, borzni tečaji. — Ifi Miadhmka nra: Oblak v ZavrGnMkl elektrarni («. prof. Ntko Knrol). — l«.4fl Pogovor s poslušalci. — 19 Napoved č««a, vremenski iapoved, poroMlo, ohjaiva aporeda, «bve»M4a. — 10.30 Nac. nra: NaSa drtava — nahajališče pračloveka (dr. Boris Zarniik) — Zagreb. — 20 Premo« koncerta 'm Maribora. — Ž2 Naipoved časa, vremenska napoved, poro-SUa, objava »poroda. — MJS Operetna crlasba (Radiij«kit <nrk«sl«r). — Konec ob 33. ari.
Drugi programit
Sreda, 78. marca! ttelffrad: 1» SO Vokalni koncert.
—	30.* Odlomki la W«g»ierJ«v» os>ere «Tr4atan in fao]<Uw. — 21.M Jani. — Belgrad II.: 11.16 Narodne penmi. — 14 Jugoslovanska umetmoHt,: Predavanje (T. Manojtoviča o obisku v ateljeju kdparj« Rosandlča.
—	Zagreb: 30 Prenos k LJubljane. — 22.16 .Imaz. — Dunaj: 19.JO Iz arhdva plaif. — 20.40 Koncert dunajskih filharmotilikov. — 22.10 Pihnila. — 2S.40 Start Dunaj. — Budimpešta: 18.30 Bndim,]>eftt.an»ki koncertn,! orkiv^tor.
—	X 10 Iffra. — «.10 PloSče. — 2S.10 Ciganska (rln-sba.
—	Trst-Milan: 20 K Caitalanijeva opera Wntly — Itiin-Barl: 17.1« Freseobaldljeve skladbe. — 20.36 Zbor.
—	'21.10 I«ra. — 3L-4S P enter večer. - 'J2.30 Plesna glaba.
—	Praga: 19.30 Pnce.vnI Jeva orpera • Madsme Bntterfly«.
—	JO 40 Ktmo or^le. — 21.20 živali v glasbi. — 22.18 PloSrte — Brno: 1S.2B Pihala tavajajo cerkveno glasbo.
Nedeljnke tekme v Planici so Se vedno
predmet razgovorov ne samo v športnih krogih, temveč tudi v oni javnosti, ki se sicer prav malo zanima za telesno gibanje. Vsi razgovori se sučejo okrog novega svetovnega rekorda, ki ga je postavil Avstrijec Bradi, ko je 101 m plaval po r.raku, dalje o našem odličnem skakalcu Novšaku, ki je s skokom 89.50 m postavil nov jugosl. rekord ter o našem drugem zastopniku Pribošku, ki je tako krasno plaval po zraku. Največ pa je govorjenja o tem
zakaj niso nastopili Norvežani.
Nastop, oziroma nenasfop Norvežanov je poglavje zase, zaradi katerga se bo javnost še dolgo razburjala. Gledalci, ki so prisostvovali skakalnim tekmam v Planici, so bili upravičeno lahko razburjeni, ker Norvežanov niso videli na startu. Saj ni nobena tajnost, dn je vsaj tri četrtine ljudi prišlo v Planico v glavnem zarodi Norvežanov, katerih krasne -koke imajo še od lanskega in predlanskega leta v 'lajiep-šem spominu iu pa ker so bili vsi prepričani, da bodo Norvežani letos podrli 100 m znamko. Hvala Bogu, da je 100 m znamka padla, ker drugače bi odšli ljudje tako razočarani s Planice, da jih prihodnje leto kljur« letošnji vse-stra'ski dobri organizaciji najbrže nili polovico toliko ne bi mo0-h spravi i na mednarodno skuivaiije v -krojni '.otiček naš: Gorenj^k' Občinstvo je bilo zadovoljno edino zato, ker je videlo skok nad 100 m, ki ga je tako ? ;ljno pričakovalo; dalje, ker je bil v nedeljo izredno lep dan, in tretjič, ker je bila letos organizacija prav dobra, bodisi pri železnici, bodisi v Planici sami. Toda to pa vseeno ne odtehta popolnoma nenastopa Norvežanov in ljudje povprašujejo po vzrokih, zakaj najboljši smučarji sveta niso nastopili. Ni treba ponovno pogrevati ostrih protestov 15.000 glave množice okrog skakalnice in vse to samo proti norveškim skakalcem. Pravega vzroka gledalcem tedaj ni nihče povedal, in javnost še danes ne ve, kaj je prav za prav vzrok, da Norvežani niso nastopili niti izven konkurence. Zato
Izjava Birgerja Rttada in ostalih
Norvežanov
Pred odhodom norveškega moštva iz Jugoslavije je imel zastopnik agenieije »Avale« priložnost dalj časa raz.govarjati se z Birger-jeiri Ruudom in drugimi norveškimi prvaki. Pri tej priložnosti 90 Norvežani med drugim izjavili:
Po pogodbi, ki jo je naša zveza sklenila z jugoslovansko zvezo, smo imeli skakati s srednje skakalnice in ne z velike. Pod tem pogojem smo tudi prišli v Planico Toda srednjo skakalnico smo dobili v neugodnem stanju. Zato nismo mogli brez naknadnega dovoljenja naše zveze sodelovati pri tekmovanju, ker bi nas drugače diskvalificirali.
Kakor vidite, nismo i? muhavost: ali iz kakšnega drugega vzroka odklonili sodelovanje v Planici. Ali mar mislite, da smo potovali tako daleč zato, da bomo mogli gledati, kako drugi skačejo? je vprašal Birger Ruud poročevalca agencije Avala. Pismo, ki sem vam ga pred nekaj dnevi poslal iz Ljubljane naši zvezi in v katerem sem prosil dovoljenja za skakanje z velike skakalnice, ker srednja ni bila urejena, vas bo najbolje prepričalo, kako vroča je bila naša želja o sodelovanju pri tem tekmovanju.
Birger Ruud je pokazal prepis tega pisma, nato je pa nadaljeval:
Vzlic našim opetovanim prošnjam sta norveška zveza in FTS našo prošnjo odklonila Želimo srečati razumevanje pri jugoslovanskih športnikih. Zelo bi nas zadelo, če bi kdo krivo razlagal naše stališče	»
V nadaljnjem poteku razgovora so bili norveški smučarji polni lepih besed za skakalnico v Planici in niso varčevali s superlativi. ter izkazovali priznanje tej skakalnici. Posebno so poudarjali, da jih ni doslej še nobena skakalnica tako mikala kakor planiška. Ko se je poročevalec Agencije Avale poslovil od norveških prvakov, je Norvežan Ulland. trener italijanskega moštva, rekel:
Ko smo dobili od naše smučarske zveze iz Osla nalog, da ne smemo sodelovati pri tekmah na veliki, tako imenovani mamutski skakalnici, je naš znani smučar Ilagen, ki je pri treningu skočil 98 m, zajokal kakor otrok.
Iz te izjave se vidi, da norveških skakalcev prav za prav ne zadene nobena krivda, pač pa norveško smučarsko zvezo in FIS-o^ ki jim je prepovedala skakanje na veliki sklkalniei. in
1 pa — vsaj tako se vidi iz te izjave — tudi našo | jugoslovansko zimskošportno zvezo, s katero je : sklenila norveška zveza pogodbo, da bodo nor-I veški tekmovalci skakali s srednje skakalnice. Ako bi se gledalcem v Plunici to pojasnilo, bi protesti proti norveškim skakalcem gotovo izostali. Zakaj pa norveška zveza in FlS-a prepovedujeta skoke nad 80 m, pa
ostane Se vedno zagonetka.
Se bolj nerazumljiva pa nam postane ta prepoved, ko gradijo na Norveškem velike skakal niče. na katerih so bili pred kratkim doseženi skoki blizu 100 m. Ali hoče morda norveška zveza preprečiti, dn bi se kje drugje na svetu zgradila taka skakalnica, na kateri se bo skakalo preko (00 m? Ker tega ni mi gin in iip more napraviti, je pa prepovedala svojim skakalcem nastop na naši veliki skakalnici Na Norveškem so bili gotovo prepričani, da ne bo nihče drugi skočil 100 ali več metrov razen Norvežanov. Toda zgodilo se je nekaj, kar jim ne gre v račun in česar prav gotovo še dolgo ne bodo pozabili. Srednjeevropejee. Avstrijec Bradi, je prvi skakalec na svetu, k: je skočil s smučmi brez padca nad 100 m. In se nam zdi kar prav. da to ni bil severnjak, in to samo radi takega postopanja norveške zveze, oziroma FIS-e.
Odprto pa ostane še vprašanje — na katerega se svoječasno še povrnemo — zakaj naša zveza ni obvestila občinstva o pogodbi, ki jo omenja Birger Ruud in ostali Norvežani.
Primorie-Hermes
V	četrtek, nn praznik, ho najvnžnejša prvenstvena tekma v ljubljnnsko-eeljski skupini. Zmagovalec iz te tekme bo ljubljanski nogometni prvak, kakor tudi prvak imenovane skupine.
'lekma se prične ob 15.30, o predtekmi ob 14 se srečata rezervi obeh klubov
Državno prvenstvo v smučanju
V	soboto in nedeljo se vrši državno prvenstvo v smučanju in sicer v vseh disciplinah izvzemši vsirnjnostnega teka. Teki in skoki se vršijo no Pokljuki, dočim smuk in slalom no Rožei. Da bo omogočena udeležba čim večjemu številu tekmovalcev, se je tehnični odbor zveze odločil, da izvede skakanje na srednji skakalnici na Pokljuki, ki dopušča skoke do 40 metrov. Prvenstvo v smuku in slulomu izvede Gorenjska zimsko-športna podzveza, katera ima ludi najboljše tekmovalce na svojem področju, in to na Rožei, kjer je obilo snega in izvedba vsled bližine jesenic prav pripravna. Vse tekmovalce in klube opozarjamo, da ie zadnji rok prijave v petek in da se naj pravočasno in v čim večjem številu odzovejo letošnjem tekmovanju v državnem prvenstvu. Tekmovalci v teku morajo biti v soboto dopoldne v J5mučarskem domu no Pokljuki, ker je start odre-lien za 4 uro popoldne 'sto velja za tekmovalce v smuku in slalomu, ki se morajo javiti vsaj do
2 popoldne v Skala.ški koči nn Rožei.
♦ * *
Kolesarska podzveza Za četiterk, dne 19. t m., sklicuje «0 sestanek v prosioTlh gostilne Kačič, Tyr*eva nesta oti IS , na katero sc pozivajo vai vozači A in B skupine. Poročilo pod7,vrv,n«K» delegata o glavni akmp ščitil in delovanje o tekočem lotu.
SK «Istra« Jelic.a. V četrtek, dne I« t. ui. more biti reaerva najkasneje ob 1 dopoldne nn IgriSčn Primorja radi trenili* tekme. Kisel, Borse, Gabron. «i-Burno!
S mulci 11 marcu in aprilu. Triglavsko :>oftorJe J« zalit« s snegom. Planinci smučarji najdejo v Julijskih Alpah na.tle|>4n visokogorska smučišč«. Stanlčeva ko'n .le oskrbovana, doMop skozi Krmo /41 smučarje zelo prikladen. Pod TrigJavoni j< oskrbovan Triplnvwki dom na Kredarici, kjer se vr&ijo stalni smoSkl W'aji Pod vodstvom it Stonnirja, Alana »lovorik,, ekipe ,,„ olimpijadi v On-Pa. Krasen Je »mučarsM pohod preko Ffribariee v dolino Triglavskih Jezer, kjer Jo oskrbovana koča SPD. Vreme le lasno, temperatura povipreč no —fi do - S, itodnovi solnč-nn. gornja pla»t snega zrnata in solnatn, z.n smuča,rje najldenlneidn po-Mnga Smuka le dol,rs tndl na Krvavim in na Veliki Plan M, kjer so »tajno oskrbovane pontojanke HP11. Trna Prwi i.mn nreko 2 m snega; OroAnovs koča Je n«krhoviwia oh pohotah Iti nedoliah. Erjavčeva koča nndi primerno r.arpitkšče smučarjem na Vršiču.
Vremenska poročila
.luposlovanske simska-tportne sveže in Znese m tujski promet z rine 17. moren M.tfi.
Kranjska gorn-Ratetc i>o stanju dnu«: 4« C., barometer se dviga, jasno, mirno, na 10 em podlog«! srenja 16 om prfiiča. Smuka dobra.
I7rSič, Krnica iti Tamar po stanju danes: ua 120 oni podlagi srenj« 30 em pršifa. Smuka idealna.
Kofce po fltanjn 16. t. in.: —6" C. oni* imi*. sol.-učno, mirno, umu-kn Idealna.
ISla&nanila
Liubliana
I tUkarH! Hadjamk« ki vrvtiiUMko pulriitnicu &i£ko i>rn-i*u strokov no prodavnii.it* v si min i* t m.
ob pol K 2\'«t«r \ Aodi. lule.iMunii vabijeir!
I O vzgoji ipiHlrnegu drevja bo k KrUlo l.enard drevi ob 7 v prmla. alniei minoruloHi o«« Insiltuta na ualveni nadaljeval svoje pi<vilavaiije. Kakor vsn pr» davauj* IJiiIdJanMki' podruinlde SVI), je tudi hr«« vstopu ine.
I Dreni oh ietrt na ; bo v Fllliarmouii ni dvorani javna produkcija dri. koiiNervaloTlJa pri kntoM na.-.u> l>Uo gojenci k)artr»knt,-a oddelka prof. Jau„.< liavntka in aicer: Turšič Ivan, Sftiferi Mera, Unllana It.. Itra-ftovec Silva ia Oslero Valjalo Majta. Na -uiredu no »kladbe ruMklh avtorjev /ji-ui Ima pr<n!tikojs naslov •UuKka glasba*. SiK»r,«l slane 2 IM11 i,11 velj,, kot vstopnica.
1 k i no Kodeljevo pnoltitja diuio- in jutri dva ai>ore<la: ^lavu-pevi Uuh<wnt< in . -.n.nin let v Sm« Sin«n. r«ne obiAaJue
1 Modno Slutbo imujo lekarne, mr. RaknrAU, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor M*loftU-o a e .11 Vo mr. Oantui, M<wte.
Drugi hroii
Hrastnik. OImVi>I /,l«ir Krajevne protH-utioeknlonn« ii4fe |al v sredo (i>rm»,:iikl ilne '.'.V ntare« t. I ob W T SokoMtntn domu.
Zahvala
Za Izraženo »oSu-rtvovanje in tnoje-številno udeležbo pri pogrebu moj« ljubljene žene
Minhe
posestnice in goitllnlčarke, Aleševčeva H
se vsem najprisrčneje zahvaljujem. Posebej se tudi zahvaljujem gg. zdravnikom, ki so n žrtvovali, kakor todl darovalcem vencev.
Ljubljana, dne 17. marea 1936.
Žalujoči Frane Rojhu.
Zapustil na« je za vedno nai nad "*e
ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat »trio, tast in svak, gospod
Jernej Jenko
zasebnik
dne 17. marca, po kratki bolezni, v 84. letu starosti, previden t tolatili »r. ver«.
Na Zadnji poti ga »premimo » četrtek, dn« 19. marca 1936 ob pol treh oopoldn« i* hite žalosti Verovškova ul. 54 (Ljubljana VII.) na pokopaliiče k Sv. Krilu. V Ljubljani, dn« 17. marca 1936.
žalujoče rodbin«; Jenko, Vetkavrh, Babnik ln ostalo sorodstvo.
Tufcnega 3rca naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapusti! naš srčno ljubljeni soprog, oče, »m, brat, stric in svak, goapod
Anion Broiih
bivši gostilničar In lesni trgovec
dne 17. marca, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 19. marca 1936 ob pol petih pop. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Preddvor, Tupallče, Kranj, ljubljena, dne 17. marca 1936.
žalujoči ostali.

L Oanghofer:	4)
Stuil HiMus
RomaD
Sehipper je btl tak ko mučenec, ki stoji v areni tn miniovdano čaka na leva. »Tako se seveda ne morem več braniti. Ne ostane mi dru-ega, ko da vršim »voje delo in dolžnost, in ča-dm na uro, ko bo gospod sprevidel —<
>Nehaj s tem gobezdanjemlt je zarenčal grof Egge; nakremžil se je in dvignil nogo na stol. »Moj Bog! Moj Bog!<
»Ali vas spet boli?< Schipper se je cedil od skrbi. »Ležite takoj v posteljo!« Z obema rokama je slekel jopič svojemu gospodu. »Jutri morate biti spet krepko na nogah. Jutri boste ustrelili tri, Štiri kozle in še kak par postavnih jelenov!«
»Ali meniš?«
»Seveda! Za to bom že poskrbel. A zdaj takoj ▼ posteljo!«
Grof Egge se je dal odvesti k žimriiei in je stopal tnko previdno na bolno nogo, kakor bi hodil po samih šivankah. »Hudiča! To vendar za božjo voljo ne bo ostalol A nič ne de, lova zaradi tega ne bom opustil. Ako me ne bodo več nosile noge. se dam zanesti tja na lov. Dokler mi neee oko, ni še nič izgubljenega!«
Schipper je slačil svojega gospoda ln pri tem nežno klepetal vsevprek. »Tako. zdaj potrpite nekaj minut, takoj se vrnem s Francevim žganjem in toplimi rjuhami.« Skočil je v kuhinjo.
Ko je čez nekaj časa pričel » svojim zdravljenjem in držal golo nogo svojega gospoda v rokah, se je grof Egge mežikajoč ozrl vanj.
»Schipper! Jaz dosti preneeem. Povej ml odkrito: Ali «i ti odbil kozlu rogove?«
Ne da bi nehal otirati, se je Schipper začel smejati. »Zdaj j>a nehajte 1 Takega šuijivc-a, kot vas. ni moj živ dan na vsom svetu nikjer večl«
Grof Egge je molčal.
Nad njima je zaškripal strop. Tam zgoraj se je na senu premetaval France z ene strani na drugo, skrb mu ni dala spati.
11. poglavje
Že dva dni je Forbeok z gorečo vnemo delal od prvega svita in dokler se ni zmračilo. Tretji Večer je zasnova velike slike z mnogimi liki po risbi in barvi že toliko napredovala, da je Tasilo, ki se je mimogrede oglasil pri prijatelju, gledal r. občudovanjem delo teh dveh dni. »Kakršno je platno, bi sodil na tri tedne marljivega dela. In kako že to govort!«
»Pri tem moja marljivost nič ne |>omeni.« je dejal Forbeck, a vendar se mu je v ofeh veselo posvetilo. »Videl sem in to dela v meni in vre na dan. Jaz sem pri tem le stroj brez volje. Moja roka se giblje, črta in upodablja, dostikrat sam ne vem kako I«
Tfteilo mu je položil roko na ramo. »Pristna umetnost se nikoli ne .dela". Ustvarja se sama. Toda pozna se vam: Stroj se je pri delu ogrel. Kako uro še utegnem, pojdtva na pohajk.«
Ko sta šla nekaj minut pozneje doli po stopnicah, sta čula iz izbe Malin glas, ki se je igrala z Otroki:
Mlinar, oj mlinar, kaj si zaspan? Vrata odpahni, zunaj je dan! Vrata zapahnjena, mlinarja ni doma — v»»«k zdaj pred vrata meh, mlel ho do treh!
Dvoje olroških gri je vriskalo od veselja, in vanj se je mešalo behljauje tenkega glanku.
j Ko se je stemnilo, sta se Tastlo in Forbeck ločila pred Jezerskim dvorom.
»Torej jutri!« je dejal Tasilo. In vaši sliki na ljubo želim, da bi sestra prinesla na sejo dobršno porcijo potrpežljivosti. Danes se nekaj jezi.«
>Pa vendar ne name?«
Tasilo se je zasmejal. Da. In kar v glavo ml ne gre, zakaj se je ta vrabec veseli tako namah : spomnil na spodobnost. Katl je huda, ker vas od zadnjega kosilca cela dva dni nt bilo na iapregled.«
»Saj sem moral vendar na vse kriplje delati in dognati zasnovo toliko, da bi ml seja za eliko kaj koristila.«
»Delo pred vsem drugim. Jaz sem vas seveda , toplo hranil in gospodična Kleesberg mi je pri tem j pomagala. Teto Gundi ste si čisto osvojili. In dobro ! to izkoristite, kajti število sej ni odvisno ne od vaših umetniških potreb In ne od muhavosti moje sestre, temveč samo od tega, če bo gospodična Kleesberg vašemu delu naklonjena. A tu prihaja j moj čoln. Torej jutri na svidenje!«
Tasilo je krenil k obrežju, Forbeck je pa »topil na gostilniško teraso, da bi si poiskal samoten prostorček kje stran od zasedntb mizic. Kalina nejevolja nanj mu ni šla več iz glavo, spremljala ga je domov in se inu po tolikem delu vplelnla v zmedene sanje trudnega spanja.
Naslednje jutro proti devetim je prišel stari Moser k Brucknerjevnn. Poslala ga je leta (iundt, da bi vzel seboj »malarijo«. Forbeck mu je Izročil stojalo in barvnik, platno je nesel sam. da bi se mu Se vlažne barve ne pokvarile. Na potu proti gradu je Moser neutrudno klepetal in pripovedoval tudi o srečnem lovu včerajšnjega dne; grof Kgge je ustrelil tri itnenilne gntuze in dva jelena. »NI slabo zn prvi dan. a Če bi imel mene tam gori, lil jih nastreljal Se več. Dolgovezno 10 pripovedoval starec o neverjetnih lovskih uspehih, ki se um mera zanje zahvaliti njegov cosimmI. ' Ko sta prišla do tfradu, Je stala Kati pri ribni-
ku in krmila postrvi. Oblečen« je bila kakor popoldne takrat, ko jo je bila ujela nevihta. Ko je zagledala Forhecka. se je nasmehnila, vrgla ostanek kruli^ v vodo in si otresla drobtine z rokavi«. Forbeck je oprezno prislonil platno na drevo in stopfl t belini klobučkom v rokt h Kati. V zadregi jo Ja pozdravil. »Jaz sem te dni delal, da bi dogotovll zasnovo moje slike. Oprostite mi, sem bil nevljuden.«
Ni ga takoj razumela, potem je zardela in se zaamejala: »Ah tako? Tas je pač izblebetal. da sem se jezila na vas. Res je I Toda ne glejte me tako prestrašeno! Prav za prav »em govorila vpričo Tasa le zato. ker sem menila, da vant bo dal o priliki prijateljski nasvet. Meni za te stvari nič ni, a vidite — < Pri tem se je pokroviteljsko zresnila. »Povem vam to zaradi vas samih. Teta Oundi je silno natančna v vsem, kar imenujemo spodobnost, in če hočete dostikrat In dolgo tu slikati, jo morava ohraniti pri dobri vol|i. Knjne, to vendar ra zumete?«
»Seveda!< je zajecljal Forbeck in se olajšano oddahnil; in ko se ie v istem hipu prikazala na verandi gospodična Kleesberg. je stekel k njej in ji s slovesno spoštljivostjo poljubil okroelo rdečo roko.
Kazalo je, da je teta Gundi smedemi in srečna; pri tem je bila tudi radovedna: Tasilo je bil pripovedoval. kako delo pri sliki Čudovito napreduje. Forbeck je stopil po platno in ga na verandnili stopnicah postavil v dobro luč. Gospodična Kleesberg je začela glasno hvaliti in se čudili. Kati je molčala in upirala »voje velike oči zdaj v sliko, zdaj v mladega umetnika. Na umetnost se ni ka prida spoznala. Vendar je občutila prvotnost iti prevzemljivost mlade sile. ki je govorila iz lega vrtinca bleščečih barv, ir. tega viharja prepletajo čili se drznih črt. Oklepaje je pokazala nn bežni, naznnčeni par sredi slike. To naj bi bila jaz in naš France?« Pnčjml le	!« Fnrlvoeba, bj jr
molče prikimal. Tedaj ga je prijela za roko. »Ali ne bi takoj pričela?«
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—s ienllovanjskl oglasi Din 2'— Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — IVI oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 3 mm visoka petllna vršilca po Din 2'30. Za pismene odgovore glede malih oglasom
treba priloiltl znamko.
Hlače In rokavi
se ne svetijo več, ter so kot novi, če jih daste v I. mariborsko parno pralnico, Maribor, Krekova ulica 12.
am u j a
Planinski dom
z gostilno, išče oskrbnika s kavcijo. Prednost imajo s penzijo Ponudbe upravi Slov.« pod »Planinski dom- št. 3435.	(b)
Pomož. moč sobarico
sprejme Hotel Štrukelj, b
Kuharico
dobro in pridno, sprejme boljša družina. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojna« št. 3701. (b)
Kuharica
dobra, vsestransko izurjena, z dolgoletnimi spričevali, se išče za dobro meščan, družino v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3647.
Krojašk. pomočnika
in vajenca sprejme Modno krojaštvo Šefic Vinko, Sv. Petra nasip 15. (b)
Dva mizarja-tovariša
s svojo delavnico in orodjem, se takoj sprejmeta za izdelavo trgovskih ste-laž. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3782. (b)
Komiort. stanovanje
štirisobno, v II- nadstr., za avgust oddam. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 3776.	(č)
Sostanovalko
takoj sprejmem v podstrešno sobo. — Mesečno 100 Din. — Mestni trg (s)
Uroben oglas r ■■Sledem h . posestvo ti hitro produ, če ie ne t gotovim tienarjMT, por kupca tj s kniiiico i\rt
Hišo
na prometnem kraju v Ljubljani kupim. Do Din 300 000 plačam v gotovini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gotovina« št. 3595.	(p)
Izkoristite priliko!
Vila v Rogaški Slatini, 4 sobe, pritikline, velik sadni vrt, takoj naprodaj. Cena zelo nizka. Vprašati: Sekulič, Zagreb, De-želičeva 66, pritličje, desno.	(p)
Razglas
Občina Teharje bo prodala stavbne parcele ob banovinski cesti, 20 minut od Celja. Dražba se bo vršila 22. marca ob dveh popoldne. Prodajni pogoji na vpogled v občinski pi lami vsak dan.	(p)

Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka Liubliana Krekov trd 10
Kupimo vložne knjige
Ljubljanske Kreditne banke do 100.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 3745.	(d)
Ce avto sv o/ stan prvOa/uS aT motorja bi znebit se rad hri kuoctv U mnogo priiene Slovenče* na/manjš" inserat
»Ford« avtomobil
lep, osebni, petsedežni, le 25.000 km vožen, naprodaj. Natančnejše iz prijaznosti: Gustav Ozim, Sv. Jakob v Slov. gor. (f)
Prodam tovorni avto
Ševrolet, tri tone. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3761.	(f)
iheeebi
Plošče in gramofone
prodajamo, zamenjavamo in izposojujemo po nizki ceni.
Parne stroje
hladilne naprave, kompresorje, bencin in Diesel-motorje, elektroinstalaci-je itd. montira in popravlja V a r š e k , elektro in strojno podjetje, Domžale Stob. — Zaloga elektro-potrebščin.	(r)

Splošno mizarstvo
J. SAJOVžC
Ljubljana - FOgnerjeva ul. 13
Solidno • točno konkurenčno
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah A. KAJFE2 urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš dobri oče, brat, stric, gospod
Ivan Nadler
posestnik in gostilničar
po dolgi bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, danes ponoči mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnika bo na praznik sv. Jožefa na tukajšnje farno pokopališče.
Hrvača, Ribnica, 17. III. 1936.
Žalujoči ostali.
II

in
VINA
vseh vrst kupite najugodneje pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Vrtne jagode
mesečarke, 100 sadik 60 Din, razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. (1)
Šivalni stroj
pogrezljiv, nemški fabri-kat, z okroglim čolnič-kom, ki tudi štika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36.	(1)
10 breskovih drevesc
v samo novih, najboljših sortah, z zavojnino vred franko vaša železniška postaja za 90 Din razpošilja Sadjarstvo bratov Dolin-šek, Kamnica, p. Maribor.
Ključavničarstvo
dobro vpeljano, z vsemi potrebnimi stroji, zaradi bolezni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3714.	(D
Trenčkote
vsa oblačila, perilo itd. • v ogromni izbiri • kupite poceni pri Preskeriu Sv. Petra cesta 14. (1)
Semena vrtnih jagod
mesečark, katere rodijo neprenehoma do novembra, 300 zrn 10 Din, predplačilo v znamkah- razpošilja vrtnarstvo Jemec Ivan, Maribor.	(1)
Deset vrtnic plezalk
plesnobi odpornih, novih, deloma vedno cvetočih sort, s poštnino vred 60 Din. - Tudi pet plezalk pošljemo za 35 Din s poštnino vred Pošljite znamke. Sadjarstvo Dolinšek. Kamnica, p. Maribor. (1)
ribje olje
iz lekarne dr, G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Vrtne jagode
običajne, orjaški sadovi, 100 sadik 30 Din - razpošilja vrtnarstvo Jemec Ivan, Maribor.	(1)
Pisalni stroj
»Undervvood«, prenosljiv, s kovčkom — najnovejši model — poceni prodam. Matelič, Ljubljana, Emon-ska cesta 10/a.	(1)
Trsje (štorjo)
za strope, krovno lepenko, lesni cement, Trboveljski cement, betonsko železo, zidarsko orodje in sploh ves stavbni material nudi zelo ugodno Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1. — Nakup starega železa in voska. Prodaja razstreljiv in čebelarskih potrebščin. (1)
4% Telelon 2058
✓S PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica št 5.
Vrtnice
nizke, velikocvetoe, v krasnih barvah, 10 grmičkov 60 Din, visoke 1 komad 15 Din, plezalke in polyante 1 komad 6 Din, razpošilja s povzetjem vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor.	(1)
OHISTVO
E rman s Arhar
• Št. VID
Stalna razstava
Jedilnice, spalnice, kuhinje pod ugodnimi plačilnimi pogoji - Ogled tudi ob npdeliah.
Tinček in Tonček Lotf detfekiiva
ii.
Temne sence prihajajo
Stena, ob kateri sta Tinček in Tonček stala, je bila videti gladka in brez vsake razpoke. Lahko si torej mislite, kako sta se zavzela, ko je v tej steni nenadoma nekaj zaškripalo in se začelo pomikati naprej. Bila so skrivna vrata.
Dečka sta imela še toliko časa, ca sta planila v temen kot. Od-ondod sta oprezovala, napenjala ušesa in oči in si komaj upala dihati.
Skozi nastalo odprtino v steni je prilezla temna moška postava. Pod vsako pazduho je neznanec nosil debelo balo blaga. Takoj za njim je prilezla še druga moška postava.
V kotu, kjer sta se tiščala Tinček in Tonček, je vladala gosta tema. To je bila njuna sreča, sicer bi ju bile bistre oči neznancev kar koj opazile.
»Razbojnika!« je Tonček prestrašeno šepnil Tinčku na uho.
>;Pstl« ga je posvaril Tinček in položil kazalec na usta.
Ko sta neznanca nanosila velik kup prečudne robe skozi odprtino, sta se začela s pridušenim glasom pomenkovati,
»Preneumno, da naju je frkolin izvohal!« je jezno zabrundal debe-luhar v pisanem jopiču. »Zdaj morava robo odstraniti, kajti če najdejo dečka, jim bo povedal vse — in potem sva v lepi kaši!«
»Dečku zavijeva vrat, pa bo!« se je surovo zarežal debeluharjev pajdaš v črnem jopiču.
Ko sta Tinček in Tonček slišala, kakšna nevarnost grozi ubogemu Janezku, so jima kar mravljinci zagomazeli po hrbtu.
Sveže najlineiše norveško 0B
gostilničarji,
ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne, solidne in lepe stole
tovarne
(Remec- Co, Duplica - Kamnik
Odvetnica
Dr. Mila Frlan-Jernejcic
je otvorila pisarno in jo pridružila očetovi
pisarni dr. Frlana Franceta, advokata, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/1.
Berite
\Slovenca-
in oglašujte v njem!
SENZACIONALNA IZPREMEMBA
V KODI PUDRA
Iz Pariza prihaja skrivnost novega „mat" pudra
Elegantne Francozinje so kreirale nov« modo, ko so našle puder, ki daje polti videz breskvinega cveta ler prepreči za ves dan tudi najmanjše sledove svetlikanja.
Skrivnost je v tem, da >e po novem na« činu izdela . najfinejši puder trikrat pre-seje »kozi svileno sito in zmeša z dvojne peno smetane. Ta novi .iačin izdelive pudra, ki je plod dolgoletnih raziskov francoskih kemikov, je patentiran od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omodoča odstranitev svetlikanja nosu in ma«tne	Da Vam
prekrasno polt, ki ostane popolnoma »mat« olnih 8 ur. Če uporabiiate »mat« puder .'okalon, se Vam koža ne bo svetlikala niti na vetru in dežju in tudi ne pri potenju. Ta puder daje licu videz svežih dražestnih rožnatih listov ter zviša v veliki meri Vašo privlačnost. Nabavite si puder Tokalon. ker on, pri vseh velikih stroških pri izdelavi, ni dražji.
¥
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svoistev raznih zelišč *e dobi, ako >e uživa
„HERSAN ČAJ«
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika
v Bengaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost
»HERSAN ČAJA**
in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciii Imenianju mesečnega perila), migreni, revmatizmu. oholemu obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu Igibtu), črevesni)- boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelemu.
,,Hersan laj" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
..RADI0SAN". Zagreb, Dukljanfnova 1
Beg. 8. St. 14001 i dne «. VI. 1934
Blagor mu, ki se spočije v črni zemlji, v Bogu spi!
Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, da je odšel danes k svojemu Stvarniku, previden s tolažili svete vere, v 77. letu svoje starosti, naš preblagi oče, odnosno stari oče, tast in stric, gospod
Mchcr Mihael
mnogoletni otgnnist v $ modnem prt Kranju
Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 19. marca ob pol petih popoldne na pokopališče v Kranju.
Kranj, dne 17. marca 1936.
Jtodbiite: Mclurc, Vilfan in Setnikar
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel če«.
izdajatelj: Ivan R&knvee.
Urednik: Viktor Cenčii.