Gornjs Hoče. Tukaj je zatisnil v Gospodu svoje oči dne 20. novembra v izredni starosti 88 let posestnik Janez Fluber. Blagopokojni je bil prava, krščansko in narodno zavedna slovenska _..:':_-ina- Bil je dol&oletni naročnik »Slovenskega go.spodarja« t_r 1*.J_?*&?* -Łru~ žbe in je celi čas svojega življctija z vso vnemo širil dobro časopisje in knjige. Pokopan je bil ob obilni udeležbi faranov dne 22. nov.mbra. Blagl starosta Janez, počivaj v Gos- podu, kateremu sl žvesto služtil, preostalim pa naše sožalje! Bohova pri Hočah. V 14 mesecih smo spremili k večnemu počitku kar tri iz dobre krščanske Sagadinove hiše. «Dne 14. avgusta m. 1. smo pokopali hčerko Treziko Sagadin v 26. letu njene starosti. Pretrgala ji je nit življenja zlobna jetika. Kako je bila priljubljena pri Ijudeh, to je pokazal njen veličasten pogreb. Dne 3. decembra m. 1. pa smo pokbpaJi starega očeta Jurija Sagadin v 91. letu njegove-starosti. Dne 11. novembra letošnjega leta, ravno na god njenega soproga, pa smo spremili k večnemu počitku dobro mater in ženo Magdaleno Sagadin. Že za časa svetovne vojne si je nakopala kal bolezni, katero je skoai 16 let voljno prenašala. Naj bo dobri Bog vsem trem bogat pla.nik, domačim pa naše iskre-no sožaJje! ¦— Poročila se je Micka Rečnik z Josipom Faričem, posestaikom iz Zrkovc. Poročil ju je ženinov brat p. Kasijan Farič. Želimo mnogo sreče! — Naša novoustanovljena požarna bramba prav pridno prirejuje razne veselice, da si s tem pridobi potrebni cvenk za nabavo novega gasilnega orodja. Sv. Lovienc na Pohorju. V noči od torka na sredo dne 16. t. m. je umrla gospa Alojzija Šiker, posestnica v Recenjaku, po domaee Ropičeva mati. Bila je pniijubljena pri%vseh, zlasti pomoči potrebnih siromakih. Rajnka je bolehala že nekaj časa in zavratna pljučnica ji je pretrgala nit življenja. Bila je res blaga duša. Stopa mi pr-i o.i ona resna medvojna doba, ko so kar trumoma hodili siromaki živeža prosit, in prav takrat je pokojna pokazala svoje plemenito srce. Rada je podarila vsakemu, če ne drugega, vsaj kos kruha. Prepričani smo lahko, da ji dajati račun predBogom pač ni bilo težko. Bila je prava krščanska in tudi slovenska — ati. Pogreb rajnice se je vršil v petek p.-edpoldne. Ob grobu je naš cerkveni zbor zapel poslovilno pesem »Smrtni sen«. Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje! Pameče pri Slovenjgradcu. Nad vse pomenljiv in lep dan je doživ.la naša mala fara dne y~V *^.*rft dan lsta zakonska Fortunat in Marija Dular, po doma.e «al>".n. k, obh^laredko slavlje zlate poroke, to je 50 let s__up____'a življenja, zvestobe, dela in Ijubezni. Ob 10. uri sta se zlatapo-očenca s povabljenimi svatl pripeljala na štirih okinčanib^vozeh, v sprem-i stvu godbe in ob pritrkavanju zvonov k našl farni cerkvi sv. Jakoba. V okusno ozaljšani cerkvi je domači g. župnik Trinkaus imel na zlatoporočenca v srce segajoč govor, kjer je omenjal zakonsko zvestobo slavljencev ter krščansko in vzgledno življenje, s katerim sta vzgojila svoje tri sinove in hčerki za bogaboječe kristjani in zavedne Slovence. Nato sta si zlatoporočenca še enkrat kakor dne 13. novembra leta 1882 podala pred altarjem roki, in g. župnik je ob asistenci g. kaplana Poteka iz Šmartna zopet blagoslovil to zvezo. Zlatoporočenec je nieseca julija obhajal že svoj 72. god ter je vkljub letom še čil, njegova zakonska družica pa je dne 30. junija vstopila v 70. leto svojega vzglednega življenja in je še danes mladostno sveža. Zlatoporočenca sta vzgojila tri sinove in dve hčerki, najstarejši sin France je sedaj vzoren gospodar in vreden naslednik svojega očeta na domači grudi. Drugi sin Martin pa gospodari na prijaznem Danjelovem pod zvonom sv. Martina, kjer ja vzgleden gospodar, marljiv občinski blagajnik ter agilen član-odbornik javnih korporacij; najmlajši sin pa se je prizen.il na po domača Pšeničnikovo ob naši koroško-avstrijski meji. Za vse dobro vnetima jubilantoma ob tej izredni priljki kličemo: Bog Vaju živi in ohrani še čila in zdrava, da bomo črez 10 let lah  ko slavili biserni jubilej.  Sv. Trojica v Slov. goricah. Pred nekaj ted n-: se je v &C4""111'.' v^si flOeova zgodila težka nesreča, katere posledica je bil smrtni slučaj. Šolarja Janeza Koren je namreč brcnil konj tako nesrečno v čelo, da je ta padel na tla in tam obležal popolnoma nezavesten. V naglici poklicani duhovnik mu je pogojno podeli! odvezo in ga mazilil s sv. poslednjim oljem. Ni še preteklo po tej hudi nesreči 24 ur, že našega dobrega Janezka ni bilo več med živimi. Bkoda velika zanj! Bil je namreč mirnega in skromnega značaja ter lepega, prikupljivega Dbnašanja. Bil je tudi pri trojiškem Marijinem vrtcu. In Bogu jer tako dopadlo, da si je ravno njega izbral in ga iz Marijinega vrtca kot prvo cvetko presadil k Mariji v nebeški vrt. In četudi je biio na dan njegovega pogreba slabo vreme, se je vseeno njegovega pogreba udeležilo lepo število naših šolarjev z Marijinimi svetinjicami na prsih. Ob odprtem grobu sta se od pokojnega Janezka z ginljivimi besedami poslovila nadučitelj g. Golež in katehet p. Rupert. Naj uživa rajski mir oad zvezdami pri nebeški Kraljici! Sv. Bolfank v Slov. goricah. Radi nerenta.ilnosti avtobusne vožnje mestnega podjetja Ptuj je z dnem 16. novembrom odpadel tudi ivakratni dnevni prevzem pošte. V naprej bo topet prihajal postiljon s pokritim vozom, in sicer dnevno po enkrat; za nas popoldne ob enih. — Kupčija z jabolki je polagoma preaehala. Naš okraj je letos veliko sadja prodal. Ko bi le bile cene boljše! Tudi gorice so dale ainogo dobrega mošta, tako da se je čutilo ve,iko pomanjkanje posode. Zrnsko letino smo Imeli bolj srednjo. Bog daj, da bi.le bilo dovolj kruha, za žejo je tudi voda dobra. Le žal, la je mnogi več ne poznajo. Z davščinarai in Irugimi bremeni pa smo, kakor menda tudi drugod, zelo obloženi. Izenačenja cen še veddo ni. Cene živim in kmetijskim pridelkom ?e naj dvignejo in __:nalu bo konec krize. — Umrli so zadnje čase: Gomzi Konrad, hlapec 13 Trnovske vasi; Matija Kocmut, po doniače Vršičov, kmet iz Tr-no-ske vasi; v soboto dne 19. novembra dopoldne pa je bila pokopana Marija Požegar, ki je trpela že \efi časa na bolniški postelji, tudi iz Trnovske vasi. Naj v miru poeivajo! Konjice. Zadnjič se je nekdo ob neki priliki obregnil ob tukajšnja razrešena kaleheta g. .rhidiakona Franca Tovornika in kaplana g. Franca Bohanca, kakor da sta utl'.,vicend za- služila razrešitev. Dotičnemu bi povedali samo to: Kn.-šk. ordinarijat je že davno zahteval za oba disciplinarno preiskavo, ki naj dokaže, kaj sta gospoda zakrivila, a še je do danes ni bilo. Razen tega bo menda dotičnimu znano, da je odvetnik dr. Ervtn Mejak kot starešina sokolskega društva v Konjicah podpisal izjavo, v kateri želi, da se prekliče razrešitveni dekret. S tem je sam priznal, da je bila razrešitev neosnovana. Sicer pa o tem že čivkajo vrabci po konjiških strehah in po ostali Sloveniji. ¦— Še enq novico porrjčamo: y celjski bolnici se je ustrelil tukajšnji ufiitelj deške šole g. Alojz Sterguljc. Ob neki priliki se je vozil z motoi-nim kolesom in pri tem je padel ter si poškodoval roko. Prišlo je zraven zastrupljenje, ki pa ni bilo neozdravljivo. Zato je vzrok samomora neznan. — G. urednik! Na mošt vam ni treba več priti. Pošljite nam rajši kupce za vino, sicer se bomo iz obupa zapili. Sv. Jernej pri Ločah. Pri nas je umrl v 51. letu svoje starosti po dolgi in raučni notranji bolezni g. Gašpe. Pavlič, brat našega vlč. g. Petra Pavlič, kateremu je vsa leta zvesto in skromno vodil gospodarstvo. Dne 14. t. m. smo pokopali pokojnega ob lepi udeležbi prebivalstva. Pred župniščem, v cerkvi in ob grobu je žalujoee tolažM z ganljivimi žalostinkami cer_veni pevr" i z{)or. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajn:ga z ganljivJmi besedami naš g. šoL-ki - ¦.avitelj Franc Fried!. Domače naj tolaži dobri Bog! Sv. Tomaž pri Ormožu. Žalostno se je oglasiJ dne 3. novembra veliki zvon in naznanil tužno vest, da mu je umrla v ormoški bolnici njegova kumica gospa Kristina Škerlec. Truplo pokojne je bilo prepeljano v domaeo hišo k Sv. Tomažu, od koder se je dne 5. novembra ob devetih vršil pogreb, katerega se je udeležilo sedem čč. gg. duhovnikov in nešteto prebivalstva. Komaj pa je preteklo teden dni, že ji je sledil dne 11. novembra v grob njen soprog g. Ivan Škerlec, posestnik, poštni upravnik v pokoju, načelnik posojilnice, imetnik reda sv. Save itd. Telesni ostanki pokojnega ir šk?rleea so bili dne 14. t. tn. ob devetih po- loženi k večnemu počitku na domačenk r;"1"« t _-^ • pališcu ob spreiHStvu n—;;. ^ gg duhovni. _"Y -«i .gTomne množice faranov. Rajnemu I sta govorila ob odprtem grobu g. dr. Lašič iz Maribora in g. Bezjak, šolski upravitelj v p. Obema je domači pevski zbor pod vodstvom g. organista Zemljiča zapel kakor pni hiši žalosti, tako tudi na pokopališču ganljive žalo* stinke. Kako priljubljena sta bila pokojna, pričajo nešteti venci in cvetje hvaležnih sorodnikov, znancev in prijateljev. LJutomer. Umrla je pretekli teden v Ljutomeru posestnica gdč. Mima Novakova v 68. letu svoje starosti. Bila je članica naše Marijine družbe od njene ustanovitve leta 1906, do danes, vedno vesela, delavna, vsem prijateljica in svetovalka. Z občudovanja vredno korajžo je prenašala trpljenje zadnjih dni. Ohranimo ji časten spomin! Banovci prl Ljutomeru. Dne 15. t. m. smo shranili k večnemu počitku g. Franca Kardinarja, posestnika v Banovcih pri Veržeju. Še le komaj v 56. letu mu je neizprosna smrt upihnila luč življenja. Ne bom našteval vrlin in zaslug, katere si je pridobil kot dober družinski oče, vzoren gospodar, član krajevnega šolskega odbora v Veržeju, član obč. odbora v Banovcih, odbornik Kola jahača i vozača v Ljutomeru itd. Dolžnost je v prvi vrsti povdariti, da je bil kot soustanovitelj Hranilnice in posojilnice v Veržeju in njen član načelstva od ustanovitve leta 1924. Ni se bal odgovornosti, kljuboval je vsem nasprotsvom z zavestjo, da je delal v obči blagor. Pokojni je bil delaven na vseh poljih in priljubljen pri vseh. Naj počiva v miru!- Braslovče. Čeravno je sedaj kiiza za vse, pa smo le imeli to jesen prece.j porok. Izmed teh naj omenim vrle bralce »Siovenskega gospodarja«, ki so stopili'v zakon: Franc Jošovc, PQsestnik iz Ločice-Pdlželaj z Marijo Marotovo iz Podvrha; F. Povše, mt>zai' iz Orlevasi, z M. Korunovo iz Trnave. Želimo obilo sreče v novem stanu! — Plemeniti čin je izvršil kamnosek Gorgie iz Parižl: napravil je popolnoma brezplačno lep spomenik dvema vdjnima ujetnikoma, ki sta tukaj pokopana. Kamnosek Gorgie je begunec iz Goriškega, želeti je, da bi ga vsi podpirali z naročili iz kamnoseške stroke! Vo]ni_. jv« *Łp^ jZ vojnika o nstanovitvi novega pevskega društva v predzadnji številki »Slovenskega gospodarja« pripominjamo, da ni to društvo istovetno s pevskim društvom izobraževalnega društva, katerega člani so ob enem cerkveni pevci. Kakor čujemo, se je priglasilo zadnji čas precej novih pevcev in so že. pri.eli z rednimi vajami. Upamo, da bodo ob starejših izurjenih pevcih hitro prijeli tudi novi in bo o Veliki noči zadonel s kora mogočni »aleluja«. Za vojniško cerkev je res potreben močen zbor, ki šteje najmanj 50 pevcev. Obenem pa bo zbor kot odsek izobraževalnega društva vadil narodne in umetne pesmi in bo pozneje tudi pokatfal na odru, kaj premorejo vojniški pevci, ki so bili vedno na dobrem glasu. Kostrivnica. Ob obilni udeležbi smo pokopali dne 18. oktobra dobrega in spoštovanega farana Janeza Lah. Daleč na okoli je bil znan >kot dober gospodar in skrben oče svojim otrokom. Zelo bodo pogrešali svojega ljubega očeta. Ako se bodo po njegovih naukih ravnali, bodo imeli najlepši spomin na rajnega očeta. Blag mu spomin! Laško. V soboto dne 19. novembra smo spremili k zadnjemu počitku g. Jurija Krajnca, kmeta v Lahomšeku št. 2. Že nenavadno obilna udeležba pri pogrebu ne le domačih žaranov, temveč tudi iz sosednih župnij je pričala, da je bil rajni mož velike veljave in velikega ugleda. Tako veljavo si je rajni pridobil kot vzgleden gospodar, ki je umel svoje lepo posestvo ne le s pridnostjo obdelovati, temveč tudi z modrostjo .zkoriščati. Ni bil nasproten raznim novim pridobitvan) na gospodarskem polju, pa tudi zaleteti sp ni hotel, temveč je prej opazoval, koliko bi kaka stvar res mogla biti v korist njegovemu posestvu. Vodilo ga je načelo: starega ne zavreči, dokler je še koristno, novo; polagoma preskusiti, kolikor bo boljše od.starega. Rajni se ni le obnesel kot gospodar nsu svojem posestvu, marveč so mu tudi občani poverili važno mesto v občini Marija Gradec. Nad 40 let je bil občinski odbornik, leta 1894 je bil izvoljen za župana, nato je bil podžupan dp razrešitve 1. 1931. Njegova modra beseda, njegova rp_^__ nost je prišla tu.kai cV> ~^mB Vel.aver_nožje ft havadno svoja ugibanja in prevdarjanja končali z izjavo: »Krajnc je govoril, tako bo najboljše.« Posebnih zaslug si je rajni stekel pri tukajšnji Hranilnici in posojilnici. Njo je pomagal ustanoviti v časih, ko je tukaj neomajno vladal nemški kapital, njo je branil proti raznim klevetam, za njo se je žrtvoval z izredno nesebičnostjo, ko so ji neprilike rušile temelje, njo je dvigal in dvignil do velikega procvita. Točno in zvesto od leta 1899 do zadnjega je vršil vsak četrtek svojo posojilniško službo. Takih požrtvovalnib mož je treba pri ljudskih zavodih in njihov napredek je zagotovljen. Jurij Krajnc je bil prava slovenska korenina tudi po svojem kremenitera, verskem prepričanju. Njegovo veliko načelo je bilo: Sveta vera je največja dn najpotrebnejša naša zadeva, najdražja svetinja, ki smo jo od našib očetov podedovali. Tej vsikdar zvest biti, bodi naše pravilo. Tako je rajnd tudi storil, po veri je-živel, z vero sklenil svoje življenje. Zvesto je izpolnjeval verske dolžnosti, bil je eden onih današnje dni že redkih mož, kateremu ni bilo tudi v najhujšem vremenu pretežko an samo zjutraj se udeležiti službe božje, temveč tudi večernic vsako nedeljo. Njegov vzgled je vreden vsega posnemanja. Jurija Krajnca ni več med nami, v četrtek dne 17. novembra ham ga je iztrgala smrt. Dočakal je sicer lepo starost, izpolnil je že 70. leto, a želeli smo, da bi nam bil še nekaj let ohranjen. Pred Bogom pa je že bil zrel za večno plačilo, kakor je to lepo povdarjal preč. g. kanonik Franc Časl iz Maribora, kot dolgoletni sodelavec z rajnim pri posojilnici in njegov iskren prijatelj. Naj dobi njegova duša večno plačilcTza ves trud, za vse žrtve, za vso kristalno čisto značajnost, a njegov duh ostani med nami, njegov vzgled nas uči prejete darove in talente porabljati Bogu v čast, v blagor svojemu bližnjemu in v pravi napredek slovenskemu ljudstvu! Sv. Lenart nad Laškim, V soboto dne 19. t. m. smo spremljali ob obiini. udeležbi ljudstva k večnemu počitku Antona Lapornika, p. d. Marota iz Leskovce. Umrl je v 54. lctu svoje starosti. Prsd letom se je prehladil ter si nakopal sušico, ki je sedaj- stoi_s, ___iiee njegovemu živH°^^ ^ii je skrben gospodar, dober oče svojim otrokom in je stal ob času raznih volitev vedno v krščanskih vrstah. Več let je bil tudi odbornik Hranilnice in posojilnice v Laškem. Za njim žaluje skrbna žena in li otrok. Najstarejša hči se je omožila pred leti v Dol pri Hrstniku, en otrok je umrl, ostali so še doma; najmlajši še izpolni prihodnji mesec komaj štiri leta, Mir in pokoj njegovi duši, zaostalim naše sožalje! — V nedeljo se je bla- goslovila lepa kapela na čast sv. Jožefu, katero je dala postaviti na Površju s pomočjo nekaterih župljanov Marija Šoper, posestnica na Gori. Kapelo je okusno poslikal an kip je naredil g. Anton Paulič, slikar in kipar v Bučah pri Kozjem. Naj izprosi sv. Jožef vsem svojim častilcem obilo božjega blagoslova!