The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKUN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 56 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. MARCA — THURSDAY, MARCH 23, 1933 LETNIK (VOL.) XLII DALEKOSEŽEN NAČRT PREDSEDNIKA ROOSEVELTA O-BETA SPRAVITI DEŽELO V NORMALEN POLOŽAJ. — PIVO ODOBRENO. — PREDSEDNIKOVA POSLANICA ZA ODPRAVO BREZPOSELNOSTI. NEMCI POZDRAVLJAJO PREDSEDNIKA HITLER ZAHTE- VALOBLAS T Nemški parlament dobil predlog, da izroči Hitlerju neomejeno oblast za prihodnja štiri leta. Washington, D. C. — Program predsednika Roosevelta, katerega je obljubil volilcem tekom kampanje, a jim ga ni jasnejše razložil, marveč ga je označil le s tajinstvenim izrazom "new deal", je zdaj že ta-korekoč povsem postavljen pred narod. Je globoko zamišljen in pričakuje se od njega, —o— da bo spravil deželo zopet na ; Berlin, Nemčija. — S sijajem zaj na pravo pot. Ves program in pompom, kakoršnega je bila se lahko- razvrsti v 13 glavnih navajena Nemčija le v prej-točk, ki vsebujejo vse, kar' na- šnjih cesarskih dneh, se je izvr-merava Roosevelt točasno do- šila otvoritev zasedanja novega seči. nemškega parlamenta pretekli Prva točka programa, nam.' torek. Tudi v resnici se je Nem-reč uzakonlitev piva, je že reše.1 čija vrnila v cesarsko dobo, dana. V ponedeljek se je dosegel si začasno še brez cesarja, kajti sporazum med senatsko in po-'s tem dnem je republikanska u-slansko zbornico glede nekate- j stava takorekoč pokopana; rih nasprotij med obema zbor- j ljudstvo nima nobene besede nicama v tem zakonskem pred- več; Hitler in njegov fašizem las Jugoslavtfe. DOLENJSKI KMET PREŽIVLJA HUDO KRIZO: PRI ENEM SAMEM ŽIVINČETU, KI GA JE KUPIL PRED TREMI LETI, IMA ZGUBE TRI TISOČAKE. — STRAHOTNE ŽRTVE LETOŠNJEGA PREDPUSTA,— SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI. Značilen dolenjski sejem j gorčenje in obsodbo, tembolj še Gornja slika kaže nemškega predsednika Hindenburga, ko se je v nedeljo preteklega tedna odpravljal z volišča. Ta dan se je volil novi parlament, v katerem je dosegel pretežno ve- i čir.o fašist Hitler. logu. Poslanska zbornica je zahtevala, da se uzakoni pivo, ki naj vsebuje 3.2 odstotka alkohola, dočim je senat zahteval, je edino, kar nekaj pomeni. Hitler je predložil zbranemu parlamentu zakonski predlog, s katerim s6 naj parlament same- da se ta množina zniža na 3.05 ga sebe razpusti in odda neo-odst. Končno se je senat podal mejeno oblast sedanjemu kabi-in v torek je nato zbornica odo jnetu za prihodnja štiri leta. Ta brila prenovljeni predlog, ki je! predlog sicer ni bil potreben, imel iti takoj isti dan, ali pa j kajti Hitler že več kot teden vsaj dan kasneje v podpis Roo-jdni nastopa kot neomejen vla-seveltu. Na ta način bo dežela , dar. Državni zbor bo seveda dobila svoje pivo 15 dni potem, ko bo Roosevelt zakon podpisal, ki bo vsebovalo 3.2 odst. alko- brez ugovora predlog sprejel kot zakon. Na kak način nameravajo fa- hola po teži ali -1 odst. po vse-išisti v nadalje vladati nad Nem-binfi. joijo, se razvidi iz objave poli- Druga točka programa, nam- j cijskega ravnatelja v Miinche-reč zakon za cdpomoč farmar- mi glede kakega morebitnega jem, je točasno pred kongresom ; v senatu se pričakuje pro ti njemu precejšnja borba. V torek je poslal Roosevelt kongresu posebno poslanico, v kateri ga je pozival, naj mu poveri oblast, da bo izpeljal nadaljnje tri točke programa, namreč nabiranje delavstv a z h takojšnja federalna dela pri Chicago, 111. preosnovi zemlje, k čemer bi neslovesen'način je prišla letoš-spadalo pogozdovanje, obdelo- nja pomiad v deželo. Namesto, vanje zemlje, delo za prepre- da bi priskakljala po rožicah čenje povodnji itd. Drugo, kar in cvetkah) ie pridrsala po sne-je priporočal, je nadaljnja po-!KU in ledu, 2e več dnii je vlada. napada na Hitlerjevo življenje, ko je dejal, da bo prvi strel, ako zadene Hitlerja ali ne, znamenje za pričetek največjega pokolja in preganjanja, kar jih je še videla Nemčija. -o- POMLAD PRISPELA NA --SANEH FRANCIJA NAKLONJENA Z malimi izpremembami sprejema MacDonaldov načrt. Pariz, Francija. — Kakor se je moglo domnevati v torek po konferencah med MacDonal-dom in francoskim mi:n. predsednikom Daladierjem, ne bo francoska vlada nasprotna načrtu, ki je bil preteklo nedeljo izdelan v Rimu. Zahteva lo po-iasnila glede raznih točk, kakor tudi vztraja na tem, da se pritegnejo v evropsko zvezo poleg štirih glavnih velesil tudi manjše drlave, kakor ska in mala antanta. Ves gram pa mora ostati v okviru Lige narodov. -o-- KRIŽEM SVETA — Columbus, O.^— Tukajšnja zakonodaja ]e!v ponedeljek zvečer odobrila zakon, po katerem se sklicuje državna konvencija za preklic 18. o-mendmenta. Zakon je oddan governerju v podpis. — Harbin, Mandžurija. — Kitajske uporniške čete delajo še vedno obilo preglavice Ja- PRED DOGODKI V AVSTRIJI Nevarna napetost med socijali-sti in fašisti. —o— Dunaj, Avstrija. — Avstriji znova grozi civilna vojna, ka- Škocjan, 2j. febr. — Matijev sejem na Bučki pri Škocjanu je bil pri sedanjih slabih gospodarskih razmerah še dosti dobro obiskan. Cene živini so pa bile zelo slabe, ker kupcev iz oddaljenih krajev ni bilo, domačini pa radi denarne krize niso mogli kupovati.1 Kmetje potrebujejo denar za r^kup najpotrebnejših reči in so prignali na sejem živino, da si vsaj 'malo pomagajo. Toda zaman. — Žjivinsko sejmišče je bilo napolnjeno kakor v dobi pred vojno. Cena živini je bila pa v pri-,'meri s prejšnjimi časi zelo nizka in se ni dalo veliko spraviti v denar. Naj bo tukaj naveden samo en prfimer siromaštva. — Neki kmet je v stiski prodal lepo kravo za borih 850 Din. Objokan j<> <)•• igi':" pravil žalostno zgodovino. Kupil je namreč j to krave 1. 1929 za 3800 Din. Denar si je pri nekem radi tega, ker je zadnje dni v teh krajih vse polno sličnih, ža. lostnih in krvavih dogodkov. Smrtna kosa V Kozjem je umrl Fran Stau-fer, šolski upravitelj. — V Zalogu pri Ljubljani je umrla Matilda Mejač, delavka v Vevški papirnici, stara 67 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Lončar, laborant. — V Moškanjcih pri Ptuju je umrl Vid Donaj. ta-mošnji večletni župan, ki je pred par leti praznoval zlato poroko. -o- Prevaral se je Iz Novega me?ta poročajo, da je pred kratkim vlomil tat v župno cerkev v Šmihelu. Vlomil je v tabernakelj na glavnem oltarji »'v-* cerkveno puščico pri stranskem oltarju. Pa se je vlomilec temeljito prevaral, ker sosedu I tabernakelj je našel prazen, . ibo moral ves izkupiček dati na kor se more povzeti iz socijali- Lagun dolga. Drugi razlog prestižnega lista Arbeiter Zeitung. daje je pa tudi ta, ker radi su- M .. ... yr , List namreč poroča, da je vod- |se,'ki je bila lansko poletje prav poncem v Mandžuriji. Kakor ja fasisticne armade Ileinnvehr, |obgutna ni nakosil dovolj kr_ princ Starhemberg, objavil!_ _ g k6nj. je bila kupčija proglas, v katerem je načrt za Lekoliko živahnejša> ker pa ra-razpustitev sooijahsticne arma- d_ pomanjkanja ' krme ni bilo . . , , . , de Schutzbund in za nastavitev tudi y plaz se je utrga nad barako, v federalnega komisarja nad Du- merj s prejšnjimi leti bilo le kateri je spalo 14 moz, od ka-:najeto. Ako bodo fasisti v res-)ma]o ha Istotako je bil izposodil. Na pritisk slednjega ker g. župnik iz previdnosti je moral sedaj kravo prodati in j vsaki večer odnese monštranco in ciborij iz tabernaklja na drugi varen in skrit prostor, v puščici pa tat tudi ni dobil toliko, da bi se mu trud izplačal. govore japonske vesti, je v torek v bitki bilo ubitih 300 takih upornikov. — Pariz, Francija. — Snežni je Polj- terih jih je bilo pet ubitih. Ta- 'mcito skusali izvesti, se jim bo-1 , , , „ , , ,r i, - • . , ,, , .. ,. ... ,. . promet slab na blagov Ves pro- ko se poroča iz francoskih Alp. do sočna isti uprli in pre hvanje T- • r • hn • lo tukaj pusto, oblačno vreme s-sodro in dežjem, ki se je v to-, rek, na prvi pomladanski dan moč posameznim državam pri podpiranju brezposelnih, in tretje bi bilo, da se podvzamejo takoj razna javna dela, katerim se do zdaj ni posvečala po-; ____n_____ sebna pažnja. Predsednik se je VELEIZDAJNIŠKA OBRAV obvezal, ako mu poveri.kon- NAVA V LONDONU EVANSTON SE BOJI PIVA Evanston, 111. — Tukajšnje Na skrajno mesto, ki leži v severnem predmestju Chicage, je še vedno v rokah suhačev, kateri bi najrajši držali proč od mestnih mej pet milj daleč vsak duh po pivu. Ker pa z ozirom na to, da je kongres legaliziral promet s pivom, ne morejo te pijače povsem izločiti iz svojega ozem- izprevrgel v pravi zimski sneg. lja> sku§ajo suhači pritisniti na mestni svet, da bo sicer dovolil, j sploh nikogar drugega preživ-1 gres potrebno moč, bo s tem postavil na začasno delo do prihodnjega poletja najmanj četrt milijona mož. Začasno ne potrebuje, pravi, nikakega posebnega sklada za to. Zadostoval bi denar, ki je že zdaj nakazan za javna dela, ki pa se ni porabil. Teh pet točk bi po cenitvi za. dostovalo, da bi se polagoma pognala v tek proti normalnosti industrija in zaposlenost. O-stale točke programa bodo služile le za nekakšno ureditev razmer. Med to spada ureditev transportac:ijske službe, dalje ureditev bank; glede tega ni v načrtu, da bi se bančni sistem popolnoma predrugačil, marveč le moderniziral in bi se izločila iz njega razna zla, kakor je na pr. špekulirali je z ljudskimi vlogami in dr. Nadaljnje točke London, Anglija.— Cela Anglija je interesirana v proces, ki se vrši pred tukajšnjim vojnim sodiščem, kjer se mora zagovarjati neki poročnik, po imenu N. Bailie-Stewart. Obdol-žen je, da je igral vlogo veleiz-dajalca in je prodajal važne vojaške skrivnosti nemškim vojaškim oblastem. Aretiran je bil 21. januarja potem, ko je napravil več potovanj v inozemstvo. Obtežuje ga tudi par pisem, ki jih je pisal svojim nemškim zaveznikom, ki pa so jih oblasti med potjo prestregle. farmarjem in hišnim posestni kom; končno govore o stališču Amerike glede mednarodnega oboroževanja, svetovnega gospodarstva, mednarodnih dol RAKETIRSKA ŽENA Chicago, 111. — Pred višjim sodiščem je sodnik Kelly odklonil zahtevo neke Mrs. E. Mc-Adams, da bi se ji dovolila raz poroka in bi še nadalje dobivala od svojega moža alimonijev po $300 na mesec, kakor jih dobiva že zdaj od oktobra 1931, odkar živi ločeno od moža. Sodnik je poizvedel o zadev1! in našel, da omenjena svota znaša 60 odstotkov moževe plače, in ženska nima s tem denarjem krvi bo neizogibno. -o-- gov in slednjič o razmerju nase nanašajo na ureditev posojil pram Rusiji, da se skozi mesto prevaža pivo. vendar pa ga ne bo dovoljeno kupovati ali prodajati znotraj mestnih mej. -o- 30 MILJ HODILA DO SODIŠČA Springfield, 111. — Da se zagovarja pred tukajšnjim federalnim sodiščem zaradi kršenja prohibicije, je prispela semkaj 551etna Mrs. Anna Kubelka iz Madison, 111. Ženska pa je tako revna, da ni imela denarja za vožnjo, lin je napravila celo pot, dolgo 30 milj, peš. Sodnik je dal med navzočimi v sodni dvorani zbrati znesek, da si bo ženska lahko plačala pot nazaj domov, kamor se je vrnila po enodnevnem zaporu. Sodniku je izjavila, da nima nobenih drugih sredstev, da bi podpirala svojih šest otrok, kakor samo, da proda tu pa tam nekaj žga nja. ljati kakor samo sebe. PROPADANJE GANGSTER-JEV Chicaigo, 111. — Kako na nič je prišla nekdanja butlegerska trgovina s pivom, se je pokaza. lo pretekli ponedeljek zvečer, nem trgu. Kramarjev je bilo sicer veliko, |a kupovalo se je malo, da so ne. kateri prodajalci tožili, da niiti 'za stroške niso stržili. Povsod se je j^sno izražala slika največje gospodarske krize; pomanjkanje je, kakor vse kaže, doseglo višek. -o-- Žalostna predpustna slika Ptuj, 1. marca. — V noči na pustni torek se je v Selah pri Ptuju začel med fantovsko družbo spor, ki se je končal Chicago, 111. — Tekom nede- smrtjo posestnakovega sina Milje in ponedeljka je vladalo v he Kranjca iz Drnovc in z živ-Chicagi izredno čudno vreme, .ljenjsko nevarnimi poškodbami Neprestano je rosilo in zrnrzo- jposestnikovega sina Franca In-valo, da so bile ceste in stranski , tih ar j a iz Zapač pri Sv. Lovren-hodniki ledeni, kakor bi bili s cu na Dravskem pol ju. Oba sta steklom pokriti, kar je bilo za jv srditem sporu navalila drug pešce na ulicah zelo nevarno, jna drugega. Intiharjevo orožje Večje število, ki so padli na |se je zasadilo Kranjcu v vrat in QUEBEC SI OLEPŠA POTA Montreal, Que. — Minister za promet tukajšnje province je stavil zakonodaji predlog, po katerem bi se morale odstraniti vse reklamne table ob cestah, katere ovirajo razgled in kvarijo lepe naravne pokrajinske slike. ŽRTVE SLABEGA VREMENA opolzkih ulicah, je dobilo zelo nevarne poškodbe. Par jih je že ko je bil zasačen in ubit pri de- jvsled teh poškodb podleglo. — lu navadnega bandita nekdaj Med ponesrečenci sta tudi dva imovliti butleger R. B. Keating. |naša odlična rojaka. Mr. Mar- Z nekim svojim tovarišem je ta mož napadel gasolinsko postajo na 8454 Vincennes Ave., kjer je dobil od lastnika $11 plena. Ko pa sta roparja zapustila garažo, je lastnik pograbil puško in ustrelil za njima. Keating je padel mrtev, dočim se je tovarišu posrečilo pobegniti. Pred par leti se je Keating vozil še v razkošnih avtomobilih, s polnimi žepi bankovcev, zdaj so pa našli v njegovem žepu izkaznico, s katero je bil upravičen do — državne podpore. tin Kremejsec, občeznani Slovenec v Chicagi, je v nedeljo jutro spodrsnil, ko je šel iz hiše in je z glavo s tako silo udaril ob mu presekalo aorto, da je daleč naokolli curljala kri iz rane. Kranjcev nož se je večkrat zasadil v Intiharjevo telo in ga zadel v prsi. Oba sta obležala na bojišču. Kranjčeva poškodba je bila smrtna in mu je v nekaj minutah odteklo življenje iz rane. Za In tih ar ja je dospela cementne stopnice, da so mora- j pomoč še pravočasno. Prepe-li takoj pozvati zdravnika, da Ijali so ga takoj v ptujsko bol- mu je nudil pomoč. Zdravi se doma pod zdravniško oskrbjo. — Drugii je rojak Mr. John Sever, ki je tudi spodrsnil, a ni dobil kake težje poškodbe. O-bema želimo hitrega okrevanja! ŠIRITE AMER. SLOVENCA! nico. Ko je bil na obvezovališču gotov, so ga zaslišali in je izjavil, da je ravnal v silobranu, ker da ga je Kranjc prvi napadel z nožem. Ker ni bilo pri dogodku neposrednih prič, bo pač težko ugotoviti krivdo. — Žalostni dogodek je v vsem ptujskem okraju izzval splošno o- Otroške nesreče V Trzinu je na zmrzli cesti padel 121etni kretnikov sin Fr. Strah in se prav nevarno pobil. — V Sapu pri Šmarju je neki u-čenec v šali pahnil 141etnega posestnikovega sina Ivana Jančarja in sicer tako nerodno, da je moral Jančar radi resnih poškodb na glavi v bolnico. -o- Nevaren konj Andrej Mule, 211etni posestnikov sin iz Loža na Notranjskem se je ravno vrnil domov od vojakov in je gnal domačega konja napajat. Konj je pa Andreja že pozabil in ga ni hotel poslušati. Udaril ga je v nogo s tako silo, da je prišlo do nevarne krvavitve in je moral Andrej v bolnico. -o- Napaden je bil Iz Trebelnega na Dolenjskem poročajo, da se je 281etni Ivan Cečelič, delavec iz Vinskega vrha, napotil v Radoho, da si dobi delo. Med potjo sta ga pa napadla dva neznana Hrvata, ki sta ga toliko časa tolkla po glavi, da se je onesvestil, in ga nato okradla vse gotovine. -o- Nezgoda Konrad Hojs, 161etni mesarski vajenec pri mesarju Ivanu Mirellerju v Ljubljani, se je v zgodnjem jutranjem mraku na kolesu peljal Čez domače dvorišče. V temi ni videl voza in je zadel v oje, ki ga je nevarno poškodovalo v trebuh. Moral je v bolnico. -0- Nesreča 50 letna perica Jera Petelin je pri pranju v celjski pralnici nesrečno padla z odra za drva in se nevarno pobila. Uewiek, 'AH. marca 1988 AMERIKANSKI SLOVENEC The first and the Oldest Slovene Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto .......______________________ Za pol leta _________________ Za četrt leta _______________________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ___________________________$6.00 Za pol leta_______________3.00 Za četrt leta___..________1.75 Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays, Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon CANAL 5544 Prodaja piva bo prfimerno obdavčena in to bo nosilo velike dohodke administracijam. Mr. Roosevelt je s svojim-nastopom jasno pokazal, kako se je treba boriti proti krizi. Republikanci, žal, take inciative niso imeli, ker je niso hoteli imetji. Udinjani so bili suhaški kliki v deželi, katera je povzročila obilico gorja ameriškemu narodu na vseh koncih in krajah. Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ------------------------------ 2.50 For three months ......-..................- 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year __________________________________$6.00 For half a year______________3.00 For three months ______________________ 1-75 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, I llinois, under the Act of March 3, 1879. _ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do Icedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne, i— Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. N.: MacDonald v Rimu Koncem zadnjega tedna, ali kakor bi označili z novo be sedo angleškega izvora, ki se je pa udomačila že tudi v sloven skem tisku, zadnji "Week-end", je prebili angleški premijer MacDonald v Rimu. Šel je tja na razgovor z Mussolinijem. Svetovni ti k je označil ta sestanek s frazo: "Rešimo Evropo!" Fraza "Rešimo Evropo" ni brez pomena. Odkar je v Nemčiji prišel na površje fašist Hitler, odkar je Japonska izstopila iz Društva narodov, in odkar se je utrdila vez med članicami male-antante, je nastalo v Evropi popolnoma novo politično obzorje, na katerem se zbirajo prav čudni in nevarni oblaki, iz katerih se zna prej ali slej vsuti nova svetovna vojna vihra. Anglijo in Francijo prav resno skrbi Hitlerjev uspeh v Nemčiji. Znano je, da nemškU fašisti zahtevajo razveljavlienje mirovne pogodbe in zahtevajo še več,namreč, da se vrnejo Nemčiji Vse njej odvzete kolonije v Afriki in razna otočja. Mussolini dozdevno temu sekundira, prvič ,iz razloga, da bi dobil proste roke za svoje osvojevalne načrte na Balkanu, in drugič,da bi se okrnili, francoski upliv in moč. Italija sama tega nikoli ne bo dosi gla. Z močno Nemčtjo in zraven še z rusko pomočjo je uspeh na vidiku. Resno se govori, da v kratkem Hitler poseti Mussolinija in da mu bo slednji vrnil obisk s posetom Berlina. Francija se oficiijelno zadrži mirno in nepristransko pri teh govoricah. Pri diplomatskih pogovorih pa je potožila svojo bojazen svoji zaveznici Angliji. In pot MacDonalda v Rim ima svoje ozadje-odtod. Gre zato, če mogoče, da se pri ve že Mussolini j š na kak<> medsebojno pogodbo, prodno ta uide v Hitlerjev objem in v kako novo zvezo z Nemčijo. To bo vse ozadje MaeDonaldovega' obiska v Rimu. Anglija in Francija hočeta ostati še za naprej voditeljice na evropskem kontinentu, ako se njima pa politično vodstvo izjalovi, tedaj, prav tedaj, bi nastal začetek konca versaiUske mirovne pogodbe. Tega pa se Francija najbolj boji. MacDonald je šel v Rim, da tamkaj "pošt1,ima" položaj. Kako ga je "poštimal", pa pokaže bližnja prihodnjost. SV. MISIJON V NEW YORKUiTukaj smo obhajali to slavnost New York, N. Y. , dne 4. febr. in sicer s slovesno Farmarji in pivo Naš novi predsednik Mr. Roosevelt je s svojo predlogo »a takojšnjo dovolitev prodajanja piva napravil velik korak v pomoč farmarjem. Obenem tudi velik korak, da se ustvari na ta način l& t ;-oče'in tisoče več dela. S tem, da se upostavi postavno izdelovanje in prodajanje piva, bo veliko pomagano ameriškemu gospodarstvu vobče. Farmarji bodo sedaj prodajali ječmen pivovarnicam, kar pomeni ve; dela za farmarje, ker bo potreba po ječmenu večja. S tem bo prišlo v roke farmarjem več denarja, kateri bodo lažje zmagovali svoje gospodarske težave, ker bo njihova ltupo-valna moč večja in močnejša. Treba bo več raznovrstnega materijala, kakor sodov, stek-Icnjic in drugega, kar pomeni, da bo tozadevna industrija oživela. Tisoči in tisoči bodo prišli do novega zaslužka, ki ga doslej niso imeli. Obenem pa pomeni postavna dovolitev izdelovanja an proti ajanja piva velikanske nove dohodke za zvezno administracijo, kakor tudi za državne in lokalne mestne administracije. Bliža se "zlati čas svet'ga misijona", na katerega opozarjam in vabim vse drage rojake, farane sv. Cirila in sploh vse Slovence v Greater New Yorku ter v bližnji in daljni soseščini. Štiri leta so minila, odkar ste se zadnjikrat v lepem številu zbirali v slovenskPcerkvi k sv. misjijonu. V času od zadnjega misijona do danes se je zopet pokazala potreba, izražala želja po duhovnem obnovljenju fare. Sv. misijon bomo začeli na Tiho nedeljo (2. aprila) zvečer ob 8. uri ter bo trajal ves teden do Cvetne nedelje (sklep ob 8. uri zvečer na Cvetno nedeljo). Natančnejši spored bo še objavljen. — Kdo je naš misijonar ? Po pravici vam povem, dragi farani, da ga je bilo težko dobiti. Gospod župnik sv. Lovrenca v Clevelandu, Rev. J. Oman, se je slednjič odločil, da pride k nam sejat seme božje besede. Gospod misijonar je a-meriški rojak, pa zaveden Slovenec. V potu svojega obraza sfi je služil sredstev za svoje študiranje, da je dosegel duhovniško čast. Njegovi farani v Clevelandu ga spoštujejo in ljubijo kot otroci svojega očeta. Ko je bil pred leti prvikrat v Jugoslaviji, je na prvi postaji (iiz Trsta proti Ljubljani) v Jugoslaviji izstopil iz vlaka ter poljubil tla z vzklikom: "Pozdravljena zemlja mojih očetov!" Ves je naš; bodimo vsi njegovi! Naše duše hoče ogreti za Kristusa; prinesemo mu jih! Pa pripravimo jih, da bodo rodovitna tla za seme božje besede ! Rev. H. Podgoršek, župnik. -o-- IZ DALJNEGA ZAPADA Enumclaw, Wash. Mislila sem, da se bo kateri od tukaj oglasil, pa Vidim, da ni nič. Je menda že tako, da se vsak bolj težko pripravi k pisavi. Eni pravijo, da nimajo časa, drugi pa raje berejo kot pišejo, Mrs. Rihtar, zastopnica lista, je pa bolna. Zdravnik ji je rekel, da mora dati nekaj zob populiti, kar je tudi napravila, a je bila potem še slabša. — Zato sem sklenila, da bom jaz poročala, da smo bili tako srečni, da smo imeli zlato poroko. Z gotovostjo rečem, cla je malo naštih rojakov tako srečnih, ki bi dočakali zlate poroke, katere so še v starem kraju bolj redke, kaj šele tukaj v A-meriki. Zato je pa ta slovesnost v resnici nekaj posebnega. — sv. mašo, ki se je brala za jubilanta, in po sv. mašii je bil blagoslov. Zvečer potem smo se pa zbrali vsi povabljeni Slovenci v Krain dvorano, kamor se nas je precej nabralo, in smo se prav prijetno zabavali. — Zlatopo-ročenca sta še prav krepka in zlasti zlata nevesta se je sukala okoli miz in gostov prav kakor mlada nevesta. — Oba jubilanta, Peter in Frances Ver-hovnik, ženin in nevesta, sta doma iz slovenskega Štajerja in sicer iz Vranskega pri Celju. V zadnjem dopisu' sem poročala, da še ni veliko lačnih tukaj. To je bilo tudi res, ker nekaj mesecev nazaj so imeli nekateri še preveč kruha, ker so ga toliko dobivali, da niso mogli vsega iporabiti, eni pa, kakor je menda že povsod tako, premalo. Sedaj moram pa popolnoma drugače poročati, da jih je namreč prav veliko lačnih. Na tis$ podpori jih je vedno več in tam, kjer dajejo, menda že tudi primanjkuje. — Tudi farmarjem gre trda, zlasti za denar, katerega bi zelo potrebovali, a ga ni od nikoder in ga ni za kaj dobitji. Če ima kateri slučajno kaj za prodati, ne dobi za prodano reč skoro nič. Težko že čakamo, da se kako delo odpre. Veliko upanja ima. mo na sedanjega novega predsednika, da bo vse zasukal na boljšo stran. — Pozdrav rojakom in čjtatbljem Amer. Slovenca. J. Logar. '-o-— TAMBURAŠK.IM ZBOROM V ZDR. DRŽAVAH Chicago, 111. Za nastop na svetovni razstavi v Chjicagi, 111., dne 2. julija na jugoslovanski dan. Dne 2. julija letos bodo Slovenci, Hrvatje in Srbi skupno nastopili na svetovni razstavi v Chicagi s svojim narodnim programom. V tem programu bodo nastopila telovadna, pevska bi tamburaška društva in razne plesne skupine, ki bodo na izvajanje tamburaskega orkestra plesali narodno kolo v narodnih nošah. Program se bo izvajal v velikem Soldiers Stadium na velikem razstavnem prostoru, kjer bo prostora za stotisoče gledalcev. — Ta dan pričakujejo Jugoslovani velikanske udeležbe, tako od strani Jugoslovanov, kakor tudi od strani drugih narodnosti. Ta dan bodo nastopili tam-buraši s svojim velikim orke- strom. Njihov nastop bo ena izmed najlepšiih atrakcij tega dne. Takih trenutkov človek malo doživi v svojem življenju, zato se je nadejati, da se bo za omenjeni dan zglasilo številno naših tamburaških zborov za tako imeniten in slaven skupen nastop. — Zelja tamburaskega odbora je, da število tambura-šev prekoraqi sto. — Za ta na stop se lahko priglasijo vsa ona tamburaška društva, kakor tudi poedinci, ki igrajo na note. — Vsa društva in poedinci, ki bi želeli sodelovati pni tej velikanski in pomenljivi slavnosti, naj se za nadaljna navodila glede tamburaškega nastopa priglasijo na: Franjo Halauš, gl. predsednik za godbeno sekcijo. — Za tamburaški odbor: Sava S. Savič, tajnik, 1808 So. Throop St., Chicago, lil. Josip Rotkovič, predsednik. -o- POPRAVEK Chicago, lil. K zadnjemu mojemu dopisu z dne 18. marca sem pomotoma poročal, da dobi vsak, iki pridobi 10 novih članov, še posebej nagrado $5.00. Pravilno bi se moralo glasitii, da kateri pridobi največ novih članov in ne manj kot 10, dobi še posebej $5 nagrade. Ostalo v zadnjem dopisu ostane kakor je bilo poro-čano. Leo Mladič, preda. ŽUPAN ČERMAK, AMERIK AN SKI SLOVAN ONIM ki želijo poslati za praznike svojim domačim kak dar v staro domovino naznanjamo ,da zdaj to zopet lahko store. Morajo pa se ravnati natančno po predpisali in v soglasju z zveznimi določbami, ki so bile uveljavljene dne 9. oz. 10. marca 1933. V inozemstvo se ne sme pošiljati denarja v svrho špekulacije, niti ne v svrhe investiranja, niti ne v svrho nalaganja v inozemske hranilnice. Kdor želi zdaj poslati kako darilo v stari kraj svojim domačim mora podpisati posebno izjavo. Vzorec te izjave objavljamo v današnji številki v posebnem oglasu, katerega pa-zno prečitajte in se potem v tem zmislu ravnajte, kadar bote pošiljali denar za dovoljene namene v stari kraj. -o- NIČEVA SLAVA Nemški dnevniKi so poročali o zabavnem dogodku s Hitlerjem. Ta se je odpeljal na zborovanje v Stuttgart, a z napačnim vlakom in dospel v mesto za dve uri prezgodaj. Tu je sklenil porabiti prosti čas za ogled novega kraja, poklical je zato pred kolodvorom avtoizvo-ščeka fn mu naročil, naj ga vozi po mestu. "Dobro," je odgovoril šofer, "a imam čas samo do 10 dopoldne. Takrat bo prišel z vlakom naš 'veliki Adolf in ga moram na vsak način videti." Počaščeni Hitler se je nasmehnil: "Že prav! Tudi ja^ moram biti ob tem času na kolodvoru pri sprejemu." Ob tri-,četrt na deset sta se vrnila na kolodvor. "Hvala," je rekel Še nikoli v zgodovini ameriških Slovanov ni bila roka usode tako kruta, kakor s tragično smrtjo chikaškega župana Antona Cermaka. Od generala Kosciuszko, ki se je udeležil revolucijonarne vojske za ameriško neodvisnost, ni bilo tako zgodovinskega dogodka za Slovane v Ameriki, kot je bil dogodek, ko je bil Anton Cermak izvoljen za župana mesta Chicago. Življenje Antona Cermaka je naravnost čudno. Kot reven 8 letni deček je že začel delati, težko delati v najbolj neugodnih okoliščinah in se s tem oropal zlate otroške dobe veselja in u-čenja. S svojim slovanskim temperamentom, sentimentalizmom in idealizmom v deželi, kjer prevladuje praktičnost drugih ras, kot Anglo-Saksonska, nemška in drugi, ki se politično, ekonomično in socijalno zelo udej-stvujejo, je vendar veliko dosegel. Navadno so Slovani kljub svojemu velikemu številu, politično, ekonomsko in socijalno delovali le med seboj v svojih naselbinah, kjer žive. — Pisec teh vrst je večkrat povprašal marsikatere slovanske voditelje, zakaj se ne združijo v tej veliki deželi, v kateri so se ustanovili, in bi se na ta način začeli politično, ekonomsko in socijalno u-dejstvovati in se tako povspeli na višja mesta. Anton Cermak je premagal težke ovire, brez kake tuje pomoči, s svojo naravno slovansko inteligentnostjo, težkim delom, železno energijo in podjetnostjo. Sam se je povspel v zgodovino Amerike tako visoko, da je dosegel Kosciuszka in kjer stoje drugi Slovani v ameriški znanosti kot Tesla, Pupina in Hard-licka. — Življenje župana Antona Cermaka nikakor se ne more popisati v par kolonah časopisa, niti na par straneh. Njegovo življenje spada od sedaj naprej v zgodovino mesta Chicaga, v zgodovino mesta katerega je on ljubil, za katerega je delal in se še zlasti trudil za prihodnjo svetovno razstavo. Njegove besede, katere je izrekel, ko je bil ustreljen: "Vesel sem, da sem (ustreljen) jaz namesto vas", so bile izraz največjega patriotizma, vanskih bratov". Svoj karakter pogumnosti je dokazal v svojem velikem trpljenju, postal je mu-čenik in njegovo ime bo zapisano v zgodovini Amerike poleg drugih velikih ameriških patriotov kot predsednikov Lincolna, Garfielda, McKinleya in župana Harrieona. — Kako je želel videti razstavo "Stoletje napredka" in kako je zagovarjal ugled Chicage, ko je bil v Evropi na obisku. — Znano je, da v vseh večjih mestih v Ameriki, politika uniči dobrega moža in napravi iz njega nekako trdosrčnega, odurnega in kamenitega. Cermak je pa obdržal tudi kot politik svojo slovansko lastnost. BiJ je velik organizator in človekoljuben. Ce je katerikrat trpel, ni tega razglašal, to vedo ti, ki ga že več let poznajo, pač pa vedo povedati od njega marsikatero samaritansko delo. Če je bilo kedaj kaj navdušenja med slovansko mladino, za velika državna in ljudska dela, je sedaj vsled smrti našega velikega voditelja. Ti, kateri so bili v bližini župana A. Cermaka, ki so imeli priliko proučiti njegovo delo, njegovo železno energijo, njegovo veliko organizator-sko moč v velikem, delo kot župana mesta Chicago, ameriški državljan in velik slovanski sin, ki je bil zvest Amerikanec in ponosen na svojo slovansko narodnost. Veliko je mladeničev slovanske narodnosti, ki so rojeni in izšolani v tej deželi in imajo veliko večjo priliko priti na višja mesta, kakor jo je imel Anton Cermak. Na njih je ležeče, se bo li započeto delo velikega moža kot je bil župan A. Cermak nadaljevalo, ali bo zaspalo. Kot pisatelj teh vrstic sem napisal takrat, ko je bil A. Cermak izvoljen za župana mesta Chicago sledeče: "Anton Cermak je za-počel novo stran v zgodovini a-meriške politične zgodovine za Slovane". — Tako je tudi bilo. A Anton Cermak ni pisal s črnilom, pisal je to zgodovino s svojo krvjo kot mučenec, in bo ostal za mesto Chicago kakor tudi za celo Ameriko nekak sacro-santo. Cermak, je kot Slovan zavze- katerega vedno je nosil v svo- mal najvišje mesto vseh Slova jem srcu. — Kruta roka usoda nam je pobrala Antona Cermaka v najbolj kritičnem času, da se mnogi ugledni in vplivni meščani izražajo: "Vzeto nam je življenje enega, ki je delal in upal za izboljšanje Chicage, njenih prebivalcev in svojih slo- nov v zgodovini Amerike, kot patriot in mučenec, ki je povzdignil svoje ime tako visoko, da bo uvršeno poleg Lincolna, Garfielda, McKinleya in župana Harrisona, čigar spominu se v globokem spoštovanju klanjamo. Dr. Theodore Živkovič. Hitler, "vi ste izvrsten vodnik, iveč, kakor je pričakoval. Zopet Žal mi je, da si nisva utegnila ogledati vojni muzej. Koliko moram plačati?" — "14 mark 90 pfenigov." — Hitler je dal šoferju 30 mark. "Le vzemite vse! Zaslužili :;te napitnino."— Šofer je začudeno gledal. Še ni. koli ni dobil tako visoke napitnine. Zaslužil je pač dvakrat je sprožil motor in rekel nepoznanemu bogatašu: "Veste kaj, gospod, le pojdiva v muzej! Saj me prav za prav ta Hitler nič ne zanima. Naj se gre solit . . ." -o-- Požršniki so melanholiki, ki mašijo nenapolnljivo luknjo svojega srca z jedjo. "TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO" ~7a ' (37) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Okrog f-rhajajofce se d.evojke so se silno kro-bo'taie veliki nerodnosti Fulvus Fulpusa, ki se je hotel pred njimi postaviti, da zna tudi tako skočiti kakor uihdi Harben če potreba, pa je Dljusknil ffti plitvo. Ravno isti dan pa je poselil kopališče podcesar Alidus Augustus. Fulpus je radi velike nevoščljivosti ovadil odlični cesarski družbi mladega Harbena, češ, da je špi-jon. Podcesar Validus je obtožbi veroval in ukazal poklicati pred se mladega Harbena, katerega je privedel pred visokega dostojanstvenika Častnik Lopus in z njim v družbi je prišla tudi za!a mladenka Favonia in njen oče. Ti so cesarskemu namestniku predstavili mladega von Harbena kot poglavarja Germanije Pri pogovorih je pravil mladi nemški raziskovalec Va-lidusu zanimive stvari iz rimske zgodovine. To je Valdusa tako zanimalo, da je naprosil Harbena, naj ostane pri njem in mu napiše zgodovino! Harben je, to, z veseljem sprejeli Ko je družba odšla je Validus poklical k sebi pa-tricija Fulvus Fulpusa ter mu povedal, da na tem človeku ni najmanjšega znamenja, da bi bil kak špijon. "Pojdi," je ukazal Validus pa-tricjju Fulpu.su, "bom govoril s teboj pozneje." Z jezo je nevoščljivi Fulpus odšel. . . To je patricija Fulpusa še bolj razkačilo, da je sklenil, da se maščuje nad njim na vsak način. Mladi von Haiben je v družbi visokega do-, stojanstvenika došel iz palače in nato skoro dnevno obiskaval vladno knjižnico, kjer je črpal razne zgodovinske podatke iz Itt dolgo pred Kristusom. Iz zapiskov je zaznal, da je 90 let pred Kristusom rimski prefekt v Afriki zabodel cesarskega poslanca Nerve, potem pa potvoril vest, da je to storil v samobrambi. , . rtKJOOOOOOO-O OOOOOOOO OOOC OOOOOOOO-OOOOOOOO j POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 3—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St.. Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Ima _________________________________________ Naslov _ Mesto _.. ^oooooooooooo<)ooooooooooooooooooooo^r / Četrtek, 28. marca 1933 AMKKi'&ANS&i SLOVENEC Stran 3 JUGOSLAVIJA V ZADNJIH LETIH GOSPODARSKI PREGLED Piše Dr. Černe Ivan, finančni biro, Ljubljana, Jugoslavija Ker beremo v Evropi o težkih razmerah, ki so nastopile v zadnjem letu v Zedinjenih državah ameriških in je možno, da se bo ameriška bančna kriza pričela razvijati tako, kakor je bilo to pri nas v manjšem obsegu, bo zanimalo naše rojake v Ameriki, kako so, se pri nas razmere zasukale, tako da morejo primerjati njihove prilike z našimi. Najbrže bodo opazili gotove sličncrsti in morda tudi iz tega povzamejo kak nauk. Jugoslavija je z 1. 1928 pričela občutiti krizo. Prvi vzroki so bili v tem, da so deželni pridelki pričeli padati v ceni. Pri nas je važen kot jeden največjih izvoznih predmetov pšenica. Povprečno je bila cena stotu pšenice 1. 1927 Din 300, 1. 1928 Din 230 do 240, 1. 1929 Din 200 in 1. 1930, samo še Din 125. Da bi se to katastrofalno nižanje cen žitnim pridelkom ustavilo, je bilo osnovano v Beogradu 1. 1930 privilegirano društvo za trg v državi z gotovim zneskom, ki je odgovarjal približno ceni v 1. 1927 ter je kupovalo žito po tej ceni od producentov, prodajalo ga pa je nekoliko dražje, za izvoz pa seveda ni moglo iti proti svetovni ceni, marveč se je moralo isti prilagoditi. Jasno je bilo v naprej vsem uvidevnim ljudem, da tako gospodarstvo ne bo moglo trajati, vsled česar je bila koncesija tega društva v 1. 1932 ukinjena, društvo samo pa je zaključilo svoje knjige z izgubo preko pol miljarde dinarjev. Podobno se je dogodilo tudi v drugih državah, kjer so hoteli umetno vzdržati ceno proti svetovni ceni in Amerikancem so še dobro v spominu podpore, ki so jih dobili farmarji, ki pa tem tudi niso pomagale, marveč jih je zadela ista kriza, kakor vse druge, ki ne morejo prodati blaga vsled prevelike ponudbe oz. pravilnejše povedano vsled zmanjšanja kupne moči onih, ki bi radi kupili. Blaga ni preveč, je pa onih premalo, ki bi imeli denar za kupčijo, vsled česar so šle cene dol, a se še vkljub temu trg ni odprl. Ker kmet vsled nizkih cen nima denarja, ga tudi nima meščan in je torej z I. 1928 pričela pri nas gospodarska depresija, ki se je polagoma stopnjevala tako, da je 1. 1931 prišlo tudi naše denarništvo v težak položaj. Zanimivo je, kakšen je bil promet na zagrebški borzi v zadnjih 3 letih. Vpoštevane so v številkah, katere bom ravnokar navedel, kupčije z dinarskimi in jugosl. dolarskimi vrednostnimi papirji in sicer obveznice; dalje delnice denarnih zavodov, industrij ter podobne kupčije deviz, t. j. denarnih plačil v inozemstvo in valut, t. j. inozemskih plačilnih sredstev. Promet vseh navedenih vrednot je znašal: v 1. 1930....3.481 milj. din KO JE GOVORIL LJUDSTVU v 1. 1931....3.211 milj. din v 1. 1932.... 556 milj- din t Padel je torej promet za 83% oz. je znašal samo še slabo šestino onega prometa, kakor je bil v 1. 1931. Padel je torej v 1. 1932 na zagrebški borzi proti 1. 1931 na šestino prometa prejšnega leta oziroma točno v procentih povedano za 83%. Zagrebška borza je druga največja v Jugoslaviji, kar se tiče prometa z državnimi vrednostnimi papirji. Beograjska je v tem prometu največja in za njo nimam številk na razpolago, vendar so tudi njeni izkazi o padcu prometa naravnost katastrofalni. Če je položaj na denarnem trgu tak in ni prometa, mora vendar biti nekje denar. Skrb za bodočnost ob razširjajoči se kri-j SHka je bila vzeta> ko je predsednik Roosevelt predzadnjo zi se prične kazati v nezaupanju nedelj0 govoril ljudstvu, da mu je razložil finančni in bančni do denarnih zavodov in v teny položaj ;n ga pozVal, naj ima zaupanje v njegov program. da hoče imeti vsakdo svoje pri- ^_ hranke v rokah, da jih v sluča-1 ju potrebe lahko rabi. Če se ta co" takoj, kakor hitro naznani bojazen poloti množice, postane ministrstvu svojo odločitev, po- sedaj drži okrog 70 din. V no-i preko okvira, v katerem sedaj kar se ne da prikriti niti ?. ne-tranjosti države je dinar obdr-jživimo. V bodočih člankih, ki jih pristno brezbrižnostjo, niti z žal svojo vrednost skoro nespre- nameravam objaviti v Am. Slo- nervozno nemirnostjo. Ta namenjeno, samo predmeti, ki se Vencu, bom podrobnejše opisal paka je lastna vsem ženskam, nabavljajo iz inostranstva so po-;položaj našega gospodarstva, naj si bodo iz "družbe" ali de-stali dražji za toliko, kolikor je danes sem samo v velikih obri- kleta iz ljudstva. Pred vsem ne dinar izgubil na svoji veljavi. |sili podal pregled zadnjih let, da znajo cigarete pokaditi z mi-Vsled zmanjšanih dohodkov je s številkami in podrobnejšim rom in napraviti vtisa, da počc-finančni minister uvedel nove pripovedovanjem ne napravljam njajo s kajenjem nekaj ramo ob slike nepregledne. Nameravam sebi; umevnega. Kar je pri mo-opisati posamezne panoge go- škem naravno, je pri ženski po-spodarstva, seveda v toliko, koli- za ta nenaravnost je nasprot-kor smatram iste za ameriške njca vsake elegantnosti. Sicer bravce zanimive. je pa to. razumljivo, kajti žen- " ska še danes ne more kar tako ŽENSKE KADILKE kaditi povsod in ob vsakem ča- V Par, zu se je vršil nedavno s«> pred vso javnostjo, kakor vsakoletni kongres francoskih moški. Zato ne najde neprisi-kadilcev, in poleg drugih točk ljenosti ,in ne kadi tako rekoč davke, takozvane luksuzne naklade, ti so z poslabšanjem denarne vrednosti dvignili v zadnjem času tudi cene onih predmetov, ki se izdelujejo doma tako, da pričenjamo opažati draginjo, zaenkrat še v malem obsegu, vendar dejstvo je, da do višjih cen prihajamo. To nive-liranje na višje v cenah, se še spravlja v sklad z omejevanjem krize. Jeden naših indu-strijcev je na zboru svojih tovarišev izrekel besedo "da nas je kriza udarila nazadnje še z re-nom". Ne bi soclil tako, kajti viš nevarna za denarne zavode, ki šlje istemu bilanco in se mu pod-ne morejo ustreči vsem, saj ni- vrže\za pregled. Da se doseže majo denarna v blagajnah, am- "poček", traja lahko mesece, do-pak izposojenega na hiše, v pod- čim je "tablica" takoj možna, jetjih in vrednostnih papirjih.'Da gre zavod pod "tablico" po-Naval na banke in hranilnice meni to, da cela uprava denarne-traja od jeseni 1931 dalje tako,1 ga zavoda sklene v seji, izplače-da so le-te prišle v težave; naj- vati vloge po gotovi "tabeli", kijbroimetja na zunanjih trgih po-prvo one z velikimi denarnimi odgovarjajo približno 1 % vlog. kolebal in je izgubil na svoji dnevnega reda, n.pr. poleg raz- zase, temveč za druge. Manjka ;govora o željah in pritožbah V šole. Ko bo imela to za seboj, 'glede kvalitete in cene tobaka bo zadela pravo vedenje in šele iter žigic, poleg tekmovanja za takrat bomo lahko govorili o e-jnaslov najhitrejšega in najpo- 'egantni kadilki. je ce'ne ob rastoči brezposelnosti jasnejšega kadilca "v raznih j ne nnm«nnn knn*r kri™, marveč (kategorijah" (cigareta, smod- i *INU NA KME1IH ka, pipa) so imeli letos na spo-1 Francosko poljedelsko ;nini- lavnost je v zadnjih letih silno oplojila naše gospodarstvo ter je postala intenzivnejša zadm'a leta. Omenil sem, da so vložniki iz strahu, da izgube na vrednosti dinarja dvigali svoje vloge in jih hoteli kam vtakniti. Dinar se je namreč v jeseni 1932 vsled številnih ponudb dinarskega do- vlogami. Prva med temi je bila More določiti tudi višjo ali manj-Prva Hrvatska štedionica v Za- šo kvoto, to je prepuščeno upra-grebu, ki ima dve miljardi vlog j vi zavoda. Moratorij v Jugosla-in okroglo 50 podružnic v drža-|viji torej ni celoten, marveč ve-vi. Kakor so bile te podružnice lja samo za one, ki se hočejo po-preje izvrstno sredstvo za zbira-;služiti obeh teh zakonitih olaj-nje kapitalij, tako so se ob vzne-jšav, dočim je v drugih deželah mirjenju vložnikov pokazale kot bil proglašen moratorij splošno nevarni kanali, po katerih hitro j za vse zavode, odtekajo sredstva banke. Za to Te zakonske 0(n0čbe so prišle je prišla kot drugi velik denar- ,kakor ZVOnenje po toči. Gospo-ni zavod, Ljubljanska kreditna darski položaj Jugoslavije je bil banka in za to še številne druge dobei% ker poljedelsko prebival- tako, da je danes do petdeset bank pod "počekom". "Poček" je srbska beseda in pomeni za vlagatelje čakanje na izplačilo vlog, utemeljeno v odredbah zakona o poljedelskem kreditu. Proti banki, ki gre v "poček" ni mogoča tožba za dvig vlog, banka mora tekoča sredstva držati likvidna, mora nove vloge nalagati samo v takoj izplačljive kredite in sploh nuditi vlagateljem takojšne izplačilo. Stare vloge pri teh bankah pa čakajo odta-janja, ki more priti šele ob toplem solncu boljših časov, za katere pa zaenkrat ni izgleda. Še drugo zakonito sredstvo poznamo v Jugoslaviji, "tablico". Dočim je "poček" stopil v veljavo proti koncu 1. 1931 je leto nato, ko so dvigi pri bankah in hranilnicah postali za te nevarni, se pokazala potreba po zakonitem sredstvu in nekakem moratoriju, katerega je mogoče dobiti ^hitrejše. Dočim namreč "poček" dovoljuje samo ministrstvo trgovine in industrije po pregledu zavoda, ki mora biti aktiven, more iti denarni zavod pod "tabJi- vrednosti istotoliko, kakor angleški funt, t. j. skoro tretjino Dolar je bil pri nas vreden preje Din 56.77 ter je skočil , sep tembra in oktobra meseca višje na črni borzi pa še višje ter se ne pomenijo konec krize, marveč njeno poostritev. Žal, da država ni z umestnimi odredbami storila ničesar, da bi omilila težko stisko prebivalstva. V zahodnih pokrajinah države, je Narodna banka odpovedovala od 1. 1931 dalje kredite in je s tem ustvarila težko nerazpoloženje, ki se je izrazilo v odpuščanju delavstva in zatvoritvah obratov. Slovenija ima sama okroglo stoti-soč brezposelnih. To je težka številka za male dežele, ki je vsled visokih davkov obremenjena bolj, kakor vse druge pokrajine države. Le z največjim naporom se vzdržuje najnujnejše delo, trgovine propadajo, kon-kurzi se množe, dasi je naš človek skromen in ne zahteva mnogo. Če se bodo druga vprašanja v Evropi pojasnila, bode tudi za nas boljša bodočnost, vendar ne redu tudi tekmo pod naslovom sterstvo je sklenilo, da bo pod-"Dama in cigareta '. Šlo je za piralo filmsko in radip-propa-damo, ki je sposobna pokaditi gando tudi v oddaljenih vaseh, svojo cigareto na najelegant- Mlado povojno pokolenjc se nejši način. namreč ne more navaditi pu- Zmagala jo neka gospodična istega življenja pozimi. Moški Suzy Pernin, in njena zmaga v sicer zahajajo v krčme, ženske resnici ni bila lahka. Prvič je pa v resnici nimajo nobenega bilo mnogo konkurent k in str o- razvedrila. Še pozno v noč mo-gih sodnikov, drugič pa nikakor rajo šivati in, plesti. To se zdi ni tako samo ob sebi umevno, sodobnim gospodinjam pretež-da mora kakšna dama tudi tako ko. Vsled tega odhaja vedno elegantno kaditi, kakor se zna 'več mladih kmečkih zakoncev n. pr. elegantno opraviti. ,v mesta, kjer na ta način mno- Način, kako izvleče cigareto že število brezposelnih. Jean iz tulca, kako si jo prižge ali sijAndrieux, ki razpravlja o te.ro jo da prižgati, kako srkne dim!vprašanju v strokovnem oarj- "MISS ITALY 1933' Med posebnimi svečanost je nedavno prejela Miss Juliana Aneri trofejo v New Yorku, ko je bila izbrana za "Miss Italy of 1933". stvo ni tako hitro občutilo kri-j ze, kakor pa industrijsko v drugih državah. Mi imamo preko 90% prebivalstva samo poljedelskega. Vsled tega je kriza prišla tudi kasnejše do .nas in nas bo stiskala tudi dalje časa. Pričelo se je, kakor iem gori omenil že jeseni 1931. Sredi tega leta je bil izglasovan v paidamen-tu zakon o stabilizaciji dinarja z vrednostjo dinarja napram dolarju, en dolar 56.77 Din. ter so ob tej priliki padle tudi takrat veljavne devizne omejitve. Bila je to silna neprevidnost finančnega ministra, ker so tujci po- j rabili priliko in so potegnili iz države svoja denarna sredstva, bodisi, da so jih rabili doma, bodisi, da so zaslutili bližajoče se težke čase ter jih je deloma tudi neprijateljska politična propaganda preplašila. Za poldrugo miljardo dinarjev je takrat odšlo v inozemstvo. To predstavlja več kakor 10% cele budžetne svo-te in torej ni čuda, da se je pomanjkanje tega denarja pričelo hudo občutiti v našem gospodarstvu. Gori sem omenil dvige pri denarnih zavodih, 'ki nam jih statistika navaja z ogromno svoto, preko 2 miljardi dinarjev. Ta denar je poskrit, pohabljen za neproduktivne naložbe, skratka odtegnjen denarnim zavodom, da bi z njim oplojevali narodno gospodarstvo. Začela se je poraba denarja v drugem smislu, t. j. z vlaganjem v hiše, posestva, ne pa v take naložbe, ki že po kratkem času prinašajo obresti. Vsakdo je hotel rešiti le substanco, za obresti mu ni bilo mar. Nekaj dobrega je imela ta sprememba porabe denarja. Stavbena delavnost se je razširila ter je ta razplet gospodarske krize zavlekla. Zdelo se je, kakor da je iste konec. Ge se gradi, ima 38 obrtnikov delo in zaslužek in ti so prišli vsi na svoj račun. Že takoj po ustanovitvi Jugoslavije je oživela gradbena delavnost, ki je razrušene kraje morala obnoviti, hiše, ki tekom vojne niso bile popravljene, zopet v dober-stan postaviti, za tisoče in tisoče novih rodbin postaviti domove itd. Zakonske olajšave za nove stavbe- so prispevale svoje. Ta gradbena de- Naznanilo in zahvala. Potrti globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila in se preselila v večnost naša ljubljena soproga, oziroma mati ary Vidmar (ROJ. CIRINSKI), ki je po daljši, težki bolezni, katero je vdano prenašala, izdihnila svoje blago dušo dne 9. marca 1933, obdana od svojih ljubečih domačih. Pogreb se je vršil dne 13. marca, iz hiše žalosti, 1630 W. 22nd St.. v cerkev sv. Štefana, kjer se je ob 10. uri brala sv. maša zadušnica, in od tam na Resurrection pokopališče. Draga pokojnica je bila rojena 24. febr 1877 v vasi Sela, fara Dobova, pri Brežicah. Bila je članica dveh društev,' namreč dr. Marije Pomagaj, št. 78, KSKJ., in Samoet. društva "Zarja". Naj na tem mestu izrečemo iskreno zanvalo našemu preč. g. župniku, Rev. Aleksandru Urankarju, ki so pokojnico večkrat obiskali med časom njene bolezni, jo tolažili in jo končno previ-deli za pot v večnost. Najlepša hvala tudi preč- 88- Rev Ed-wardu Gabrenja in Rev. Thomas Hoge za izvršitev pogrebnih obredov. Posebno zahvalo smo dolžni tudi obema društvoma, h katerim jc pokojnica spadala, in njih članstvu za izkazovanje ljubezni in naklonjenosti do pokojnice s svojimi obiski za časa bolezni in ua njih spremstvo na aadnji poti na pokopališče. Posebej hvala še člancam društva Marije Pomagaj, ki so hodile tri večere molit k mrtvaškemu odru pokojnice. Zahvaljujemo se tudi članom društva sv. Križ in dr. sv. Alojzija, ki so prišli opravit molitve h krsti. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem tistim, ki so izkazali svojo naklonjenost in prijateljstvo ter darovali za pokojnicb za sv. maše in okrasili s cvetlicami njen mrtvaški oder. Za maše so darovali sledeči: Družina Math Stefanich, Bradley; Mr in Mrs. Louis Novak; Mr. John Kozar in druž.; Mr. in Mrs. Mutz in druž.; druž. Gratchner; Mr. in Mrs, L. Duller; John Grum in druž.; druž. Znidersic; Ant. Bogolin in druž; družina Ant. Zupan-cich; Mrs. Mary Janeck; Mr. in Mrs. Judnich; John Mlaker n druž.; Mr. in Mrs Ant. Tomazin; Mr. in Mrs. Frank Ferenchak; družina Zariau; druž.; Joe Zorko; Mary Skrjanc. Vence in rože so poslali sledeči: Royal Service Station; Mary Ayster; Mary Stefanich; Mr. in Mrs. Joe Zugich; Mrs. Agnes Zupancich; Mr. in Mrs. Ant. Jalovec; Mr. in Mrs. L. Luzer in druž.; Mr. in Mrs. Joe Bevčič; Mr. in Mrs. Golenko in druž.; Mr. in Mrs. Martin Ivansek; Mr. in Mrs. E.tiendson; Mr. in Mrs. Anton Baskovec; Mrs. Mary Pejak; Joseph Gomilar; Mr. :'n Mrs. L. Andrljaalch; uslužbenci Berwyn bolnišnice; uslužbenci So. Chicago garaža; druž. Ant. Kegl; Mr. in Mrs Starr z Ke-ncshe; Mr. in Mrs. Frank Duša, Joliet; Mr. in Mrs. V. Collarich, Argo; Mr. in Mrs. F. Kuncliic'n, Argo; Mr. in Mrs J. Zalar, Ar-go; Mr. in Mrs. Ant. Marasovich, Argo; Mr. in Mrs. Martin Vo-glar, Arga; Mr. in Mrs. Winter, Argo; društvo Marije Pomagaj, |t. 78, KSKJ.; Jugosl Sam. Podp. dr. Zarja; Mr. :;n Mrs. Nich. Vusich in druž.; Mart. Zugel in druž.; Mr. in Mrs. Fr. Potokar; Mr. :n Mrs. Kolman; Mr. in Mrs. Rangus. Najlepšo zahvalo smo dolžni vsem tistim prijateljem in prijateljicam, ki so hodili ppkojnico obiskovat bo času njene bolezni, dalje tudi vsem tistih, ki so jo prišli kropit in ki so se udeležili pogreba, posebno pa tistim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago. Iskreno se zahvaljujemo tudi onim, ki so nam v tem žalostnem času bili v kakoršno koli pomoč, v prvi vrsti smo dolžni zahvalo družina n Martin Ivanšek in P. Mutz. Zahvaljujemo ee tudi pogrebnikoma Glavach in Palacz za skrbno \ircditev mrtvaškega odra in z,", leno ureieni pogreb. Tebi pa, draga pokojnica, soproga in mati, želimo v raju večni mir in pokoi po trudu -n trpjjeniu, ki si ga prestala. Spominjali se te bomo, dokler sc zopet n<- snidemo s teboj tam, kjer-ni ločitve več. Žalujoči ostali: JOHN VIDMAR, soprog; ERNEST, sin; NEŽA ZUGEL, MARY RANGUS. ROSE POTOKAR, JOSEPHINE KOLMAN, ANTOINETTE VUSICH, VERONIKA VIDMAR, hčere; FRANC CIRINSKI, brat v stari dc/novini. Ci:;ca!>o, Iti.. 2!. .marca 1933.. in ga izpuhne, kako si z nohtom otrese pepel s cigarete, kako ravna pri vseh teh opravilih z roko — vse to so stvari, ki jih je mogoče napraviti v lepi obliki, a tudi v zelo nedostatni. V splošnem je videti, pravijo parišk|i listi, da dame še ne znajo kaditi in da se morajo tega šele naučiti. Če se držiš z vsakovrstnimi gibi nad vodo ali če se daš na hrbtu konja prenesti kamorkoli, še ne pomeni, da znaš plavati in jahati, isto je s cigareto. Če jo sesaš med ustnicami, še ni rečeno, da Znaš kaditi. Kajenje je v ženskem svetu še razmeroma nova navada, in odkar ne vzbuja več takšne senzacije kakor nekoč, so imeli mosk'i že dovolj prilike opazovati, da se drži večina žensk pri tem opravilu nekaj iskanega. krčevitega, izumetničenega, škem listu "Cinema", vroče pozdravlja sklep poljedelskega ministerstva. Če hoče država, da bo kmečki stan slejkoprej tvoril temelj njenih moči, mora tudi skrbeti za boljše življenje na kmetih. Pametno razvedrilo je mladini prav tako potrebno kakor elektrovodi in vodovodi. -o- Širite amer. siovenca> i SEMENA - SEMENA Velika izbira čistih, zanesljivih semen za vrtove, trate in cvetličnja-ke, čehulki in travniško seme. — Enako tudi prvovrstna gnojila za vrtove in trate. HENRY STAHL - TRGOVINA S SEMENI - 828 Niagara Avenue, Sheboygan, Wis. Jacob Gercnd Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wia. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J - «80-W. 4^ * 4* 4* 4* 4* 4» 4* 4* 4* 4* 4;* 4'r 4;" Nihče ne ve - - kdaj ravno bodo trgovske razmere dobre ali slabe. Toda vsakdo pa ve, da je ena stvar gotova, namreč — časi se izpreminjajo. Zadnje izkušnje potrjujejo važen izrek "Bodi pripravljen". Bodimo pogumni, pametni, varčni in pričakujmo bodočnost z zaupanjem in odločnostjo. In zapomnimo si — Hranilna vloga donaša redne obresti. Merchants & Miners Bank calumet, mich. |ill!:il!llllllllllllllllll!lll!!!lllllllll>||||||||||||l!l||||||||||||!illiy 1 MAJSKI IZLET V STARI KRAJ sc vrši na slavnem brzoparni&u AQUITANIA od | CUNARD LINIJE NA 10. MAJA. Našim iiotniUom ti-fta skupnega potovanja se nudijo iztli^nc kabini! i mo-lrrntmi H napravami, po naerm okusu pripravljen« hrana ter mnouu drugo ponovile ugmlnftstl. = Karte tli. razreda stanejo: do Cherbourtta $86.30, do ].jubljane S15.34 več, do s Zagrebu $1.7.18 >eč, do Trstu slDI).—. Retuikai te pu sianift: do fhcrltoWrs« $U6.J|, H do Ljubljano ali /ameba SU2., do Trsta $}til.58. Davek posebej. S 1'išitc nam po letak j. vsemi drugimi potrebnimi informacijami in slikami. Prihodnje skupno potovanje na istem pirfiiku S. julija in sicer pod osebnim vodstvom. Visa pisma yletlt'- teh potovanj naslov i tu s>n LEO ZAKRAJŠEK General Travel fjcrvice ^ 1359 Second Avenue - New York, N. Y. CUNARD LINE AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 23. marca 1033 SIvcev vražek RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova. ummunttu nummumil Za vrati so se začuli zamolkli glasovi. Astaf-jev je jasno razločil: "Tako je nemogoče, tovariši! Ljudem se že noge zibljejo in tudi dan je že zunaj." "Že prav, še to poslednje, nato gremo!" Spet udarec in drug glas: "Spijo ko klade, ne zbudimo jih." "Zdaj bodo ko j vrata razbili," si je mislil Astafjev; "treba ga je zbuditi." Za vrati se je zaeno oglasilo več ljudi in besede so bile glasnejše: "Zadosti, tovariš, odložimo to. Takole dve noči zaporedoma. . . ali je to mogoče. . . tudi mi smo ljudje." Zadegavši cigareto v kraj, je pritisnil Astafjev uho na vrata. Mrmranje se je večalo. Slednjič je nekdo rezko, vreščeče in razdraženo za-klical: "No, dobro, pojdite nazaj! Niti ene hiše ne morete dokončati, raznežili ste se ko babe. Jutri ne bo tu nobenega opravka, se bo vse u- redilo." V odgovor je zadonelo: "Nismo stroji, treba je delati, kot smo mi..." A že so se s štorkljanjem valile težke pete po stopnicah navzdoi. isti hip pa, ko je A-stavjev že hotel odmekniti uho od vrat, ga je skoraj omamil drugi udarec s pestjo po lesu. In isti vreščeči glas je viknil razdraženo: "Hej, vi, nate tole za slovo! Kako spijo, ti prekleti buržuji!" Astafjevu so se od razburjenja tresle roke, ko si je jemal cigareto iz škatlice in prisluškoval, kako so zamirali poslednji koraki na stopnicah. Počasi se je okrenil in njegov pogled se je srečal z očmi človeka v rumenih golenicah. "Zdi se, neprijetnost, kaj, Aleksej Dimitro-vič?" Astafjev je v kolobarčkih izpuhnil dim, rekoč: "Nasprotno, vse se je srečno izteklo. Ste se dobro naspali?" "Izvrstno. A tudi vi ste izboren glumač, kakor je videti." "To je moj sedanji poklic. Mislim, da so zdaj zares odšli." Človek v rumenih golenicah je z istim glasom odvrnil: "Upajva. Sicer sem vas pa včeraj pozabil o-pozoriti, Astafjev, da se zaman in živ ne bom vdal. To je brez smisla." "Razumem," je dejal Astafjev. "In vidim. A za zdaj le vteknite tisto svojo giračo spet v žep." Prisrčno in radostno se je zasmejal in dodal: "Pa je vendarle uspelo! Res imate srečo. Kaj menite, ali bi skodelico koren j eve kave? Saj zdaj itak ne morete nikamor. Znate prižgati 'Primus'?" ) 13. Zvesti vitez. Ko je potrkalo in je Tanjuša odprla vrata, je zagledala nekega neznanca z dvema velikima vrečama, ki sta bili na rami zvezani z jermenom. Neznanec je bil oblečen v napol vojaško uniformo in je imel ščipalnik. Taki so bili tedaj "prenostavljeni" inteligenti. "No," je dejal, "tu se ne moreš zmotiti. Saj" ste to vi — Tatjana Mihajlovna?" "Da; sem." "Prosim sprejmite pošiljatev: moko, kašo in tako dalje. To je prva porcija, ostalo prinesem pozneje, zaeno je bilo pretežko. Pooblaščen sem, da vam tole dostavim." "Kdo pošilja?" "Naročeno mi je: 'zvesti vitez'." IZPRED DRŽAVNEGA SODIŠČA V RELGRADU \LI BOLJE: REŽIMSKA KOMEDIJA PROTI SLOVENCEM, KI NOČEJO TROBITI V REŽIMSKI ROG. Tanjuša se je razveselila, nato pa jo je zaskrbelo : "Vasja? Kje pa je Vasja sam? Ali se je pripeljal?" "Pripeljal se je, pripeljal, skupaj sva se pripeljala, le da se je on slabo pripeljal. Bolan je. Po moje — zelo bolan. Nekaj je pač steknil spotoma." "Ljubi Vasja, bolan! Najboljši prijatelj in moj zvesti vitez!" Tanjuša je povabila Vasjinega sopotnika v sobo. Vzel je vreči s pleč in se predstavil: Prota-sov, Peter Pavlovič, in dodal: "Prej sem bil inženjer, zdaj pa večinoma ba-rantam." Pripovedoval ji je, kako je bil Vasja ves čas pri moči, a že na moskovskem kolodvoru se je kar sesedel in ni mogel ' vreč prinesti do iz-vočka, še sam se je komaj privlekel do tja. Pro-tasov ga je spravil domov, mu velel sleči in nekako umiti se, vzel njegovo obleko s seboj in jo poparil in očistil. "V stanovanju imam dobro peč s kotlom. Tudi drva imam. Vse je v redu. Živim ko bur-žuj." "Kje je pa zdaj Vasja?" "Doma. Meni je naročil, naj vam prinesem vreče. Seveda sem preiskal tudi vreče, da ne bi kak mrčes ostal na njih." "Mislite, da ima legar?" "Po pravici povedano, bojim se, da ga ima. Zdravnika je potreben. Na vas mislim, Tatjana Mihajlovna, če vas ni strah nalezljive bolezni. Pegasti legar se seveda ne more prenesti po zraku, vendarle. . ." Inženjer je zaupljivo pogledal Tanjušo in se nasmehnil, češ, ta se ne bo bala, ni take vrste! "Pa seveda, moj Bog, koj pojdem! Poznam tu v bližini, na Arbatu, tudi nekega zdravnika. Ga bom privedla k Vasji. Ta zdravnik je zmeraj zdravil tudi dedka." "Izvrstno. Le brž pojdite. Jaz pa grem medtem domov." Dogovorila sta se, da bo prišel Vasjin tovariš prav kmalu k njim, kar jutri večer. In mnogo zahvale za vreči. "Jutri sam prinesem še ostanek." "Bržkone vas je vožna zelo utrudila?" "Malo. Zdrav sem in vajen tega; nikoli se ne utrudim," Pogovarjala sta se ko dva stara znanca. Pro-tasov je imel pet in trideset let; že zdavnaj se ni obril, precej slabo je bil oblečen, dasi je bilo videti, da se je preoblekel. In veliko moči in dobrote je bilo v licu. S Tanjušo je govoril ko s kako mlajšo deklico, vendar spoštljivo, kot se spodobi moškemu vpričo ženske. "Koj sem vas spoznal, ko sem vas zagledal." "Kako to?" "Dejal mi je: 'Pridete, potrkate in odprla vam bo bržkone ona sama, Tanjuša, Tatjana Mihajlovna'." "No, potem me pa zares ni bilo težko spoznati." "Ne; dodal je še: 'Čudovito dekle je, prav svojsko'. Pa sem vas koj spoznal." Tanjuši je bilo sitno: "Ah, ta Vasja! Tak čudak je!" Pa je bilo Tanjuši vendarle všeč slišati take besede, ki jih je izgovoril neznani človek tako preprosto, naravno, z dobrodušnim smehljajem, "Ste se spotoma z njim sprijaznili?" "Da. Imeniten fant je, prav imeniten. Velik idealist in to je dobro." (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Brušfva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec i 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. (Dalje) Predsednik: "Ce človek pregleda te spise o šenčurskih dogodkih, dobi vtis, kakor da so se odigravali po točnem načrtu, ki ga je vodila ona oseba, ljudje so se orožnikom umikali, pa so jih od strani in zadaj zopet napadali. Enkrat se je množici posrečilo, da je orožništvo spravila v zadrego. Priče pravijo, da ste bili vodja te strategije vi. Priče pravijo, da ste vi imeli zveze s kolesarji, da so vsi kolesarji prihajali k vam, se z vami kratko razgovarjali in nato zopet odhajali. Kaj pravite na to?" Brodar: "Za organizacijo nič ne vem. Nikomur nisem dal nobenega povelja ali naročila. Kolesarje v Šenčurju sploh nisem videl, razen dveh, ki sta se peljala mimo Umnikove hiše. Jaz sem stal ves čas pri vratih na Umnikovo dvorišče." Predsednik: "Priča Kozler pravi, da ste vi nazdravljali množici in da se je vaš hlapec najbolj divje obnašal, da ste hodili od hiše do hiše in da ste z gestikulacijami bodrili ljudi itd." . Brodar: "Niti z besedami niti s kretnjami. Z Dimnikom sva šla med ljudi samo na poziv gospoda okrajnega glavarja, in sicer trikrat." Predsednik: "Obremenjuje vas priča Rakič, češ, da ste vi vodili vse hujskanje, dalje vas obremenjuje priča Srebot, da ste klicali: Živijo Korošec, zmaga je naša.'" Brodar: "Rakič se očitno moti v osebi, ker trdi, da sem imel palico, ki je nisem imel. Vzklika: Zmaga je naša, pa nisem rabil. Zato tudi ne vem povedati, kaj naj bi tak vzklik pomenil." Danes je bilo zaslišanje Brodar j a končano. Po zaslišanju je branilec dr. Adlešič stavil več obrambnih predlogov, ki pa jih je predsednik zavrnil. Branilec je prosil, da sme staviti več vprašanj na obtoženca, ki jih je predsednik tudi deloma dopustil . Nadaljevanje o Brodarjevem zasliševanju Belgrad, 22. febr. — Dodatno k včerajšnjemu poročilu podajamo konec Brodarjevega zasliševanja. Predsednik ^pokaže obtož. Brodaj'ju težke kamne, ki so shranjeni med dokaznim mate-rijalom na sodni mizi ter pravi: "Jaz, vidite, bi rajši videl, da me zadene svinčenka kakor takle kos..." Nato preide pred sednilc na klice "proti ubijalcem slovenske svobode" in klice Mussoliniju, k|i so zaradi njih nekateri obtoženi. Brodar odločno vstane in za-kliče: "To so bili provokaterji in izzivači." V nadaljnjem spraševanju o teh kliciih, Brodar vzdigne roko in pravi: "Pri Jezusu Kristusu prisegam, da ni bilo ne- enih, ne drugih ne tretjih klicev, ki jih nas dolže!" Predsednik: Zakaj vas pa bremene priče? Brodar: To je vse narejeno, da nas pogube, da nas onemogočijo! Vprašanje državnega tožilca o republiki in federaciji Ob ipol 6. pop. zaključi predsednik zasliševanje, nakar prične z vprašanji državni tožilec dr. Cadrov. Na njegova prva vprašanja odgovarja Brodar v čisti srbščini, potem pa nadaljuje zopet po slovensko. Državni tožilec: Ali priznate, da ste rekli, da ste bili prej za avtonomijo, sedaj pa za federacijo ? Brodar: To pa priznam! Državni tožilec: Ali priznate, da zahtevate popolnoma samostojno Slovenijo? Brodar: Tega ne priznam! Drž. tožilec: Kaj pa je po vašem federacija ? Brodar: To je široka zakono- dajna avtonomija. Drž. tožilec: Priče pa trde, da ste kliicali: Živela republika! Brodar: To ni res! Drž. tožilec: Ali ste za republiko ? Brodar: Nisem! Drž. tožilec: Ampak za kaj ? Brodar: Dovolite, da vam to razložim! Iz mojega delovanja je razvidno ravno nekaj nasprotnega. Ko je bil pred leti prešel na Slovensko republikanski val, so se tud|i v SLS javljali glasovi, da mora SLS postati republikanska, sicer bo razpadla. Tedaj sem bil poslanec in sem z vsem svojim vplivom nastopil proti republikanskemu valu. S tem sem se zameni! mnogim prijateljem in somišljenikom, ki so zaradi tega celo izstopili iz SLS. Drž. tožilec: Ali še vedno tako mislite? Brodar: Še vedno. Vedno sem pravil ljudem, da ni glavno to, ali imamo republiko ali monarhijo, ampak da je glavno to, kako je država doma urejena. Za ureditev države gre! Zagovornik dr. Jure Adlešič hoče staviti Brodarju več vprašanj, ki naj razjasne njegov patriotizem ter predlaga, da se prebere več člankov iz Domoljuba, glasila Jugosl. kmetske zveze, kateri je načeloval Brodar. Predsednik pa to ne smatra za umestno ter ne dovoli či-tanja. S tem je bilo Brodarjevo zasliševanje končano. Nastopita Umnik in Grilc Belgrad, 22. febr. — Ob pol 9. dopoldne se je danes nadaljevala razprava pred državnim sodiščem za zaščito države. Predsednik senata je najprej izjavil, da so orožniki privedli obtoženca Grilca Franca. Na predlog njegovega branilca, s katerim je soglašal tudi državni tožilec, je sodišče odredilo, da se tudi proti njemu vrši razprava. Ker obtoženec ni pravočasno prišel na razpravo, je predsednik senata odredil, da mora biti ves čas razprave zaprt v preiskovalnem zaporu. Državni tožilec je nato pre*-čital oni del obtožnice, kfi se nanaša na Grilca. Dr. Lamešič, Grilčev zagovornik, je prosil predsednika senata, da bi smel staviti obtožencu Brodarju več vprašanj glede o-kolnosti, ki se nanašajo na obtoženca Grilca. Predsednfik senata ni dovolil nobenega vprašanja. Ker je končno predsednik zagrozil branilcu, da mu bo sploh odvzel besedo, je dr. Lamešič izjavil, da ne bo ničesar spraševal. Orožniki so potem na zahtevo predsednika senata privedli v sodno dvorano obtoženca Antona Umnlika. Na vprašanje, ali je razumel obtožnico, je Umnik izjavil, da jo je razumel, da se pa ne smatra krivega. Predsednik: Ker izjavljate, da niste krivi, lahko navedete vse, kar mislite, da je potrebno za vaš zagovor! Umnik je podal nato sledeč opis dogodkov v Šenčurju: Ta dan sploh nisem nameraval od doma. Že zjutraj sem ostal doma, ker mi je zbolela žena. Na shod pa nikakor nisem imel namena iti, niti nisem vedel, da se pripravlja kaka demonstracija. Ko sem popoldne ob pol 4 z okna svojega stanovanja videl, da se zbira pred Gašperlinovo hišo večja gruča ljudi, sem opaziil pri oglu svoje hiše Brodarja. Šel sem doli in vprašal Brodarja, kaj je. Pojasnil mi je, da je nameraval iti na Barletov shod in tam govoriti, če bi dobil besedo. Videl sem tudi, da je pr|išel župnik Barle ter vabil množico, naj gre na shod. Ko pa so ljudje mislili to storiti, je žandermerija preprečevala vstop. To je ljudi razburilo in so pričeli vpiti: Dol z Barletom! Videl sem, kako so orožniki pretepavali ljudi s puškinimi kopiti na vse strani, kamor je padlo. Videl sem tudi, kako so izganjali ljudi iz Ga-šperlinovega dvorišča, kako so nekateri civilisti in orožniki te ljudi pretepavali, katere so izrivali skozi vhod. Na Gašperli-novem dvorišču je bilo medtem veliko vpitje. Videl sem, kako je priletelo iz mojega dvorišča poleno, ki je padlo pred orož niškim podporočnikom Raki-čem, ki je ravno s sabljo prete-paval Okorna. Rakič je na to izvlekel revolver ter izstrelil proti mojemu dvorišču. Pred tem strelom ni bilo nobenega streljanja. Iz mojega dvorišča — to dobro vem — ni padel noben strel, ker tam sploh ni bilo ljudi, razen nekoliko žensk otroci. Kmalu nato je pričela streljati tudi žandarmerija ter oddala kakih 30 strelov v raz ne smeh. Ljudje so bežali na župnišče. Ko sem to videl, sem okr. načelniku svetoval, naj Barle čimprej odide, ker bo potepi šele mogoče napraviti red v vasi. Okr. načelnik je bil spočetka protli temu, da bi se Bai"-le posebej odpeljal. Prav v istem času pa je prišel župnik Škrbec z avtomobilom. Umnik je nato prosil Škrbca, naj bi Barle v njegovi družbi odšel, češ, če bo Škrbec poleg Barleta, mu ljudje ne bodo ničesar napravili. Končno je tudi okrajni načelnik na to pristal ter je Škrbec na Umnikovo vprašanje stopil na vzvišen prostor ter povedal množici, da bo župnika Barleta odpeljal, naj se ljudje mirno razidejo in zapustijo prostor. Škrbec je župnika Barleta res odpeljal, Medtem so padali proti župniku Škrbcu vzklliki: Hudič, izdajalec! Farji skupaj držijo! — Kmalu nato se je množica mirno razšla. Na posebno vprašanje predsednika senata pojasnjuje Umnik, da je res svetoval okr. načelniku, naj fantje malo zapo-jo po vasi, da bodo ljudje šli za pesmijo in se razpršili. Zvečer istega dne sem šel v Jamovo go- vse strani. Jaz sem medtem stopil v svoje stanovanje ter sem iz okna dol slišal, kako je okr. načelnik dr. Ogrin vpil: "Ne smete več streljati! Kdo je dal dovoljenje za streljanje?" Videl sem tudi poslanca Brodar-.stilno, kjer so me ljudje napaja, kako je pristopil k okr. na- dali, češ, zakaj sem se toliko čelniku in menda takrat protestiral proti uporabi orožja. Okr. načelnik je nato Brodarja in mene pozval, naj greva med ljudi in jih pomiriva. To sva z Brodarjem tudi storila. Eden izmed demonstrantov me je celo sunil v prsi, češ: Ti se pa z Barletom družiš! Niti ne dovoliš,da vpijemo proti njemu! — Ljudje so se nekoliko umirili, nakar sem stopil nazaj na svoje dvorišče. Z Gašperlinovega dvorišča je prišel nato poslanec Barle. Ko se je pojavil, so ljudje prfičeli brž kričati proti njemu in vpiti: Zakaj nas vabiš na shod, če nas potem ne pustiš na zborovanje. Barle je odšel v trudil, da razženem ljudi, ko jih pa nisem vabil na shod. Le meni, Brodarju in Škrbcu se je zahvaliti, da ni prišlo do večjih izgredov. Vsa krivda za te dogodke pada na orožništvo, ki je uporabljalo strelno orožje brez prave potrebe. O vsem dogodku, ki ga pripoveduje Prešeren, ničesar ne vem in ni res, da bi hujskal ljudi, naj rabijo kole ali da sploh delajo komu silo. Kdor me pozna, ve, da jaz kaj takega sploh nisem zmožen. Nisem bil tam, kjer naj bi se bilo to dogodilo in ne vem ničesar, ne kje, ne kdaj in kako se je to dogodilo. (Dalje prih.) ^CK><>OK>(>O<><>0^00