MURSKA ¿OBOTA nLPAKlČAN ČAKOVJ ^HMU vratno .VARAŽDI IIDf KOVČINA 49098700538,4 geografski obzornik I o iNvnuon A n I V O vnaöu»:< 3 j »2B3AINP O j VSEBINA v liniosdo \izh-. UMA -DOBO Mi '>MA> • 4 HWSjCtë AVCM ivn «i ojojw 0)tel«9W •J*» 3f:OJ3M 3M?^Ara03S AT3J9MOX AO3H0iT XACHC V^TlVAT^aBfW ua3«SAfl .3 V 3UTAfl003£> XUCfl A\ A>«iAfiü03a A*a*3voje AVOU - AJ3Q (*hjT .Í.) AUV3« 3DIVOH 30UAQ H 3H3VT8UAO .OTIJsl tBl>ÍÍ1ÜS Bfßflsl XlSSldCBl fil OtOQSV ,3svoniiß GrtvGlC .gem nodbo Mlinbs-iU 6jn ,>lB3n9ivoJ nneií ib ¿ísX - u«oQ ib ,{naiX OOOid ,o9vonha o>h«ie -fcem ;>ltnbs-tU as svs}is>telM [IsplvS b3o2 ¡m'^l ,5líe¡iBM sJP :*fciv6ií)U ,nlb 000.1 200S sneli s^llvaJ? snzBrnssoq snaO svon6Jeu nl s'wBsn ss ,nlb OCtó atarbuîS bs .nib 008.1 ovJsmssonl as ,nit 005.1 .imB3 HioJvb imovopbo oe vo>)n6l3 onidazv cS 9nlßwsf6idosi o{3ornoq ooincnll a Biartil OO 9¡ ins vol? flsonqu^E AVST-aioo naai uy xinflosao ixe^apoobo prenova Šolskih programov in geografija jugoslavije Zveza geoarafskih društev Slovenije je na svoji redni skupščini 18.12.1986 na osnovi informacije v dnevnem tisku (Delo, 18.12.1986, Usoda šolske reforme še zmeraj ni znana) ugotovila, da so prizadevanja za adekvaten položaj geografije v celotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu ponovno na mrtvi točki. Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je na seji 17.12.1986 odstopil od prvotnega predloga, da se s povečanjem obsega geografije zagotovi v vseh programih srednjeqa izobraževanja tudi vkliučitev geografije SFRJ vsaj v minimalnem obsegu kot logična nadgradnja obstoječih vsebin geografije. Na dosedanji nevzdržen položai smo geografi nenehno opozariali že ob uvajanju srednjega usmerjenega izobraževanja (Pismo Geografskega društva Slovenije RK SZDL leta 1980), saj menimo, da je poznavanje geografije domovine nepogrešljivo za pravilno razumevanje in vrednotenje medsebojnih odnosov in položaia SFRJ v svetu. Strokovnemu svetu SRS za vzgojo in izobraževanje smo v tem smislu naslovili dopis že spomladi lanskeqa leta ob prenovi VIP naravoslovno-matematična dejavnost. Takrat smo bili poučeni, da o obsegu predmeta nad vsebino splošne izohrazbe odloča strokovni svet ustrezne izobraževalne skupnosti. Tokrat, kot razumemo, gre za prenovo obsega in vsebine standarda splošne izobrazbe, o čemer odloča Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. Tako smo prav v njegovi odločitvi, da vsebine geografije Jugoslavije povečajo obseg geografije v programih srednjega usmerjenega izobraževanja, videli uresničitev naše strokovno utemeljene pobude. Nove odločitve si zato ne moremo razlagati druqače, kot da člani sveta niso prepričani v strokovno utemeljenost prvotne odločitve oziroma, da niso dojeli vzaojnih razsežnosti tega predmeta. To nas niti ne preseneča, saj nimajo priložnosti iz svojih vrst slišati ustreznega strokovneqa mnenja. Čeprav v še tako obsežnem strokovnem orqanu ni moqoče zagotoviti zastopanosti sleherne discipline, pa vendarle ne moremo razumeti, da tako pomemben svet lahkn odloča o stroao strokovnih geografskih vprašanjih v naši odsotnosti. Kaj takeqa ie moqoče kvečjemu zaradi oreskromneqa poznavanja vzqojnoizobraževainih razsežnosti vsebin geoarafije SFRJ ali pa enostavnega zametovanja teqa. Ob uvajanju novih interdisciplinarnih predmetov namreč pozabljamo, da je geografija že po svoji zasnovi naravoslovna in družboslovna hkrati, torej kompleksna in sintetična veda. To pa je lastnost, ki bi morala pomeniti prednost, še zlasti sedaj, ko so bile v spremljavi ugotovljene očitne slabosti v ozkosti posameznih usmeritev. Geografija že dolgo ni več tisto, za kar jo imajo morda še nekateri, rla bi bila deskriptivna. Tako lastnost je imel nekoč še marsikateri šolski predmet, katerega posamezni predstavniki v strokovnih svetih bi včasih radi ustvarili nekakšno delitev na več in manj vredne predmete. Bili smo prisotni 3 pri takšnem škandaloznem dokazovanju, ko si je nekdo brez osnove in potrebnega znanja večkrat dovolil deliti nauke kakšen je oziroma kakšen ni pomen geografiie v šoli. Kaj takega se žal lahko dogaja, bi skoraj lahko rekli, le pri nas, kjer si nekateri vplivni posamezniki v strokovnih svetih dovoljujejo sodbe o stvareh, ki jim niso kos. Tako se je v zadnjem času zqodil tudi poskus razvrščanja predmetov po pomenu ali zastopajo nacionalne vede ali ne. Da ne bo pomote, geografija ie po svoji naravi, še zlasti, če govorimo o slovenski geoqrafiji kot znanstveni nadgradnji šolskega predmeta, izrazito nacionalna veda. Ce are za geoqrafijo Slovenije ali Jugoslavije, pa še posebej. O tem ne more biti diskusije, pa naj kdo še tako želi umetno iz tega delati problem. Tako ravnanje doživliamo kot monopol tistih, ki v imenu družbe odločajo o bistvenih zadevah že v fazi priprave takih in podobnih gradiv. Nasprotno pa pričakujemo, da bo kdo kaj hitro naša prizadevanja prooiasil za "imperializem stroke". Vendar tako ni mogoče reševati ključnih problemov vzqoie in izobraževanja, kajti menimo, da ima vsaka veda in predmet v tem procesu svojo zgodovinsko vlogo in naloqe, ki iih ni mogoče po mili volji spreminjati kot trenutno kaže konstelacija. Zato odklanjamo odgovornost za posledice, ki lahko nastanejo zaradi nerazumevanja in nepoznavanja nalog šolske geografje, v tem primeru predvsem geografije Juqoslavije. Nasprotno pa se krepko zavedamo nalog, ki nas še čakaio pri nadaljnjem izboljšanju kvalitete tega pouka. Globoko smo prepričani, da je prvotna odločitev Stroknvneqa sveta za vzgojo in izobraževanje SRS oziroma Zavoda za šolstvo, ki je bil predlagatelj tega gradiva, temeljila na strokovnem izboru vsebine in obsega posameznega predmeta, predvsem z vidika vzgojnih komponent in transfernih vrednot za oblikovanje splošne izobrazbe mladostnika v današnji družbi za potrebe jutrišnjega dne. Ce bi se sedaj zgodilo drugače, bo verjetno Strokovnemu svetu težko pojasniti takšno spremembo. Ob tej priliki ugotavljamo, da se zaradi preozkega pojmovanja prenove programov srednjega usmerjenega izobraževanja z vidika trenutnih potreb združenega dela krčijo naravoslovne dejavnosti, ki so po splošnem mnenju pomenile novo kvaliteto v procesu tega izobraževanja. Z njimi smo interdisciplinarno povezali raziskovalno delo mladih, s tem pa dosegli tudi večjo aktivnost učencev in njihovo objektivnejše spoznavanje problemov domačega okolja. Opuščanje teh vsebin in aktivnosti bi pomenilo korak nazaj in to v trenutku, ko so naše izkušnje in rezultate dela pričele prevzemati kot dobre tudi druge republike. Upravičeno pričakujemo, da bo o zgornjih problemih ponovno stekla razprava, ki naj bi vendarle upoštevala, da se mora mladostnik dovolj dobro zavedati pripadnosti različnim skupnostim, še zlasti pa slovenski in jugoslovanski skupnosti. V tej smeri nas obvezujejo tudi stališča RK SZDL do skupnih programskih jeder, sprejeta 27.11.1986, v katerih je med drugim zapisano: "Nihče pa se v javnih razpravah v naši republiki ni zavzemal za zoževanje obsena informacij in znanja o kulturi in zqodovini (verietno tudi gneqrafiji) drugih jugoslovanskih narodov in rtarodnosti, ki jih vsebujejo naši vzgnjnoizobraževalni proorami in ki po vsestranski presoji že uresničujejo cilie in smntre, dognvnr-jene v skupnih programskih jedrih" (Prosvetni delavec, 15.12.1986). dr Jurij Kunaver predsednik 10 Zveze geografskih društev Slovenije 4 didaktična problematika geografije UDK 911:371.3 GEOGRAFSKE METODE PRI POUKU (Nadaljevanje) Slavko Brinovec * c) Metoda intervjuja in anketiranja Geografsko delo v pokrajini je zelo različno. Včasih se zadovoljimo z opazovanjem, drugič zbiramo podatke, pri tem pa si pomagamo z anketiranjem in inter-vjuvanjem prebivalstva. Pri teh informacijah pa moramo biti previdni. Vsak podatek je potrebno preveriti z večkratnim povpraševanjem različnih oseb in pri tem paziti, kako sprašujemo in kakšen družbenoekonomski status ima oseba, ki nam daje informacije (9-191). Intervju je smotrno spraševanje ene ali več oseb. Posebno pozornost moramo posvetiti izboru oseb za intervju. Osebe naj bi bile dobro seznanjene s problematiko, o kateri jih sprašujemo, hkrati pa naj ne bi bile same vanje neposredno vključene (10-12). Vprašanja, ki jih postavljamo, ne smejo izzvati stereotipnih s odgovorov. Prav tako moramo v večji meri prepustiti vprašanemu prostost pri odgovarjanju in razglabljanju. Spontan odgovor bo pokazal, kako je problem dojel, kako ga presoja in kakšen je njegov odnos do problema. Za vsak intervju se je treba pripraviti in vsaj deloma oblikovati sistem in vsebino vprašanj. Spra-ševalec si mora pridobiti zaupanje ljudi, ki jih sprašuje. Zaradi svoje površnosti je intervju manj zanesljiva oblika zbiranja gradiva. Anketa ali vprašalnik je v bistvu intervju v pismeni obliki, kjer so vprašanja glede na problem proučevanja kar najbolj načrtno oblikovana in razvrščena. Pri oblikovanju vprašalnika moramo biti pozorni na več stvari: moramo si biti povsem na jasnem, kaj želimo izvedeti, vprašanja morajo biti kratka in jasna. Upoštevati moramo psihološke reakcije, ki jih določena vprašanja lahko sprožijo (o višini dohodkov, o raznih osebnih zadevah). Oblika vprašalnika naj bo taka, da bo njegova obdelava kar najlažja (10-12). Uspeh ankete je v precejšnji meri odvisen od spraševalca. Ne sme biti ne dolgovezen in zgovoren, ne molčeč. Vedno mora biti prijazen, vljuden in nevsiljiv. Anketiranje uporabljamo v prvi vrsti pri proučevanju družbenogeografskih razmer (npr. problemi delovne sile, oskrbe). Zbrani podatki so aktualni, ne pa zastareli, kot se s podatki iz statističnih virov pogosto dogaja. £ mag. geog., Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, 64000 Kranj, Koroška cesta 13, glej izvleček na koncu Obzornika 5 Metodo anketiranja lahko npr. uspešno uporabimo, če hočemo ugotoviti preskrbo prebivalstva s potrošnimi predmeti v nekem naselju ali njegovem delu. Naloga takega anketiranja je, ugotoviti, kje se prebivalstvo naselja oskrbuje s splošnimi predmeti, zakaj prav tam, kako pogosto kupuje v drugih krajih. Pri tem pa lahko ugotovimo, kdaj se ljudje tu oskrbujejo, ali gredo drugam samo zaradi nakupovanja, ali opravljajo tam še kakšno drugo dejavnost. Metoda anketiranja je zelo zahtevna in se moramo nanjo dobro pripraviti. Učencem predstavimo problem oskrbe v določenem naselju. Za anketo izberemo učence, ki imajo poseben interes za geografijo. Pregledamo jo in Jo razmnožimo, tako da vsač učenec dobi po nekaj izvodov. Za anketiranje izberemo manjše na-elje ob robu mesta ali manjšo krajevno skupnost, bolj oddaljeno od mestnega središča, kjer niso praviloma najboljši pogoji za oskrbo. Smotri, ki smo jih ob metodi anketiranja zadeli, so predvsem, da učenci: - spoznajo metodo anketiranja, - opravijo priprave za izvedbo ankete, - opravijo anketiranje, - uredijo anketo In napravijo tabelo, - napišejo poročilo o anketiranju, - dajo predloge za spremembo pri preskrbi prebivalstva glede posameznih vrst oskrbe. Učence je potrebno s temi smotri seznaniti. Razložiti jim je potrebno karto naselja, se dogovoriti, kje bo kdo anketiral. Razdeliti jim je potrebno anketne liste in določiti čas anketiranja. Anketirajo tako, da se najprej predstavijo, povedo nekaj o namenu ankete in nato sprašujejo ljudi. Po končanem delu se zberejo, napravijo tabelo z rezultati odgovorov. Nato napišejo skupno poročilo in dajo predloge za izboljšanje oskrbe v naselju. Učenci so se na ta način seznanili z metodo anketiranja. Ugotovili su oskrbo v naselju in dali svoje mnenje, kako bi se dalo oskrbo v naselju izboljšati. Pridobili so si: - funkcionalno znanje in veščine (metoda anketiranja), - ugotovili zakonitosti (odvisnost oskrbe od velikosti naselja, sestave prebivalstva, kupne moči), - znanje o faktorjih in značilnostih oskrbe prebivalstva. Skrbno sestavljeno poročilo je lahko predlog krajevni skupnosti za načrtovanje oskrbe v prihodnosti, ali trgovskim organizacijam za izboljšanje oskrbe. Anketa o oskrbi prebivalcev 11 Smotri anketiranja bodo doseženi, ko: - spoznaš metodo anketiranja, - pripraviš ali sodeluješ pri pripravi ankete, - izvedeš anketiranje, - urediš anketo in napraviš tabelo, - napišeš poročilo o anketiranju, - daš predloge za spremembo pri preskrbi prebivalstva. Materialni pogoji za delo: več anketnih listov, pisalo, karta. Anketa o oskrbi prebivalcev Naselje: 1. Kje se oskrbujete z naslednjimi predmeti: a) živila: ................................................ b) meso: ................................................ c) tekstil: ............................................. d) obutev: ............................................. e) gospodinjski predmeti: ...................... f) gospodarski predmeti: ....................... g) predmeti osebne potrošnje: ....................................... h) pohištvo: ......................................... (cena, izbira, tradicija, bližina, povezano z drugimi opravki, povezano z delovnim mestom) 2. Kako pogosto greste v: hišna št.: Zakaj? (Navedite 6 najbližjih mest!) (Za pogostost navedite: vsak dan, večkrat na teden, enkrat na teden, večkrat na mesec, enkrat na mesec, večkrat na leto) 3. Katere so vaše kritične pripombe o oskrbi v domačem kraju? 7 4. Ali ste se pred leti v drugih krajih oskrbovali s predmeti, ki so našteti v 1.točki, in zakaj? 5. Ali sočasno opravite še kakšno drugo opravilo (obisk sorodnikov Itd.)? 6. Kako pogosto obiskujete naradi nakupov še druge centre SRS In katere? d) Metoda zbiranja podatkov Razumevanje mnogih procesov in njihova interpretacija je velikokrat odvisna od podatkov, ki jih imamo na razpolago. Zlasti v domačem okolju Je take podatke pogosto težko dobiti. Ce hočemo problem razrešiti, moramo zbrati podatke in ga z njihovo pomočjo poskušati reševati. Zbiranje podatkov seže na različna področja. Ena izmed metod zbiranja podatkov je tudi štetje, štejemo število obiskovalcev, število avtomobilov, pogostost različnih vrst prometnih sredstev. Učenci se na tak način neposredno seznanijo s procesom, ki ga ugotavljajo, vrednotijo promet s stališča naselja, tranzita in vrst. Na določen dan se učenci napote na števna mesta in prično šteti tako, kot je bilo dogovorjeno. Na listo za štetje prometa označujejo smer vožnje posameznih prometnih sredstev, njihovo registracijo in zasedenost. Registracijo označujejo s črkami, tujce s črkami simbolov držav. Zasedenost označujejo s kvadratom. Po končanem štetju seštejejo število enot v vsaki kategoriji. Vsak učenec napiše poročilo o svojem števnem mestu. Iz njega je razvidno, kje je štel promet, katera smer je bolj obremenjena, katere vrste prometnih sredstev prevladujejo, kolikšen delež zavzema posamezna kategorija, kakšne so registracije mimo vozečih avtomobilov in motornih koles, kakšna je njihova zasedenost. Celotna skupina napravi skupno poročilo o obremenjenosti prometa v naselju, o vrstah prometa. Ugotovi, zakaj je tak promet in opredeli vlogo prometa v naselju. Učenci so spoznali metodo zbiranja podatkov na primeru štetja prometa. Spoznali so način dela, vrste prometa, prevladujoče smeri, ugotovili razloge za to in ovrednotili so promet s stališča naselja. štetje prometa v naselju seznani učenca na eni strani z metodo zbiranja podatkov, na drugi strani pa z bistvom samega procesa. To je z obremenjenostjo posameznih cest v naselju, z vrstami prometa in njegovo zasedenostjo. Hkrati učenci ugotavljajo možnosti za izboljšanje prometa in spoznajo razloge za sedanji 8 potek prometa. Za spoznavanje take metode je najbolje zbrati naselje, ki ima več cest z različno obremenjenostjo. Učence je potrebno za delo dobro motivirati. Razložiti metodo dela, pripraviti ustrezne karte, določiti mesto štetja, dele enot za štetje. Učence Je potrebno razdeliti v skupine In Jih razporediti na števna mesta. Določiti je potrebno datum In uro štetja ter njegovo trajanje. Oboje pa je potrebno prilagoditi namenu štetja. Ce bomo ugotavljali obremenjenost prometa zaradi odhoda na delo ali z njega, bomo štetje morali prilagoditi url, ko ljudje to počno. Ce bomo ugotavljali turistične prometne tokove, bomo to delali v turistični sezoni In predvsem ob sobotah in nedeljah. Za normalno obremenjenost cest pa bomo lahko zbirali podatke večkrat In jih med seboj primerjali. Smotri, ki jih pri tem zasledujejo, so predvsem, da učenci: - spoznajo metodo zbiranja podatkov, - opravijo štetje prometa, - ugotovijo zasedenost vozil in njihovo smer, - razložijo obremenjenost posameznih poti, - ugotovijo vzroke za tak promet. oallSti štetje prometa 11 Smotri zbiranja podatkov bodo doseženi, ko: - šteješ promet na števnem mestu, - ugotoviš smer vozil in njihovo zasedenost, - razložiš obremenjenost posameznih poti, - ugotoviš vzroke za tak promet Materialni pogoji za delo: karta z označenim števnim mestom, list za štetje prometa, zvezek za poročilo. 3. List za štetje prometa Naselje: ................................................... Kraj štetja: ............................................. Dan: ............................................... Ura: Smer vožnje proti .................................. Število Registracija Zasedenost Kolo Moped Motorno kolo Osebni avto Kombi - osebni Kombi - tovorni Tovorni avto Priklopnik Vlačilec Avtobus Traktor Smer vožnje proti: Število Registracija Zasedenost Kolo Moped Motorno kolo Osebni avto Kombi - osebni Kombi - tovorni Tovorni avto Priklopnik Vlačilec Avtobus Traktor U. Štetje neposredno beleži, število registracij in zasedenost označuj s črtami v kvadratu (ena enota I, dve L, tri U, štiri TU, pet "0. V rubriko "Registracija" vpisuj le tiste, ki nimajo registracije domačega kraja, in sicer 10 vpiši v rubriko črki registracijo in črtico, tuje avtomobile pa označi po državni pripadnosti. Zasedenost označi s črto: če je osebni avto polno zaseden, če ima motorno kolo dva potnika, če je avtobus poln ali tovornjak naložen. Po končanem štetju seštej število enot v vsaki kategoriji. 5. Vsa.k učenec naj napiše poročilo o svojem števnem mestu. Iz njega naj bo razvidno, kje je štel promet, katera smer je bolj obremenjena, katere vrste prometnih sredstev prevladujejo, kolikšen delež med njimi zavzema posamezna kategorija, kakšne so registracije mimo vozečih avtomobilov in motornih koles, kakšna je njihova zasedenost. inssita; ni oiodifmsnsj't-.MTdc ontsbavsl a*1sl elnstim* oboi' 6. Skupina naj obdela celotne rezultate štetja. Primerjajte števna mesta med seboj v vseh elementih. Določite najbolj In najmanj obremenjene ceste. Na karti, ki ste jo narisali že prej, označite različno obremenjenost cest z različno širokimi trakovi (npr. 10 vozil predstavlja 1 mm širok trak v eno smer; če je gostota prometa velika, lahko tudi več). Karti napravite tudi legendo in dodajte naslov. 7. Skupina naj napravi tudi skupno poročilo, v katerem naj bodo rezultati, ter tudi zaključek. Vsak učenec naj poročilo napiše v delovni zvezek. 11 e) Metoda kartiranja Kartiranje je najpopolnejša metoda evidentiranja in prostorskega prikazovanja enega ali več geografskih pojavov. Ker skušamo s kartiranjem zajeti tudi različne oblike (tipe) geografskih elementov (npr. tipe drobnih reliefnih oblik, zemljiških kategorij, trgovin), se moramo nehote poglobiti v njihov razvoj (geneza) ter v odnos do ostalih elementov v pokrajini. Za uspešno kartiranje je torej potrebna temeljita in vsestranska priprava, v katero vnesemo že ugotovljena dejstva In probleme, ki Jih je treba ugotovili na terenu. Preprostejše oblike kartiranja so kartiranje starosti hiš, vrst trgovskih lokalov, lokacij in vrst smetišč itd. (9-13). Metodo kartiranja lahko Izvedemo ob dobro pripravljenem izboru in ustrezni motivaciji učencev. Izbor učnih vsebin nudi pri geografiji celo vrsto možnosti, da uporabimo kartiranje pri proučevanju domače pokrajine. Učence pa lahko motiviramo predvsem z rezultati opravljenega dela. Dobro opravljeno kartiranje prikaže Jasno In plastično pojav, ki ga ugotavljamo. Učenci morajo biti na delo dobro pripravljeni. Najprej je potrebno izbrati vsebino, ki Je prilagojena učnemu načrtu. Kartirali bomo funkcijo mestnega predela. Ugotovili bomo, kakšno funkcijo opravlja. Ali je ta stanovanjska, poslovna, trgovska, gostinska. Ce hočemo to spoznati, morajo učenci ugotoviti, kakšno funkcijo opravljajo posamezne zgradbe. Učitelju mora biti Jasno, kaf hoče z metodo doseči. Ve, da morajo učenci spoznati metodo kartiranja na konkretnem primeru. Za to izbere mestni predel, v katerem so zgradbe, ki opravljajo različne funkcije. Prav po prevladujočih funkcijah naj bi učenci ugotovili prevladujočo funkcijo mestnega predela. Učitelj poišče ustrezne karte ali pa pripravi, morda celo nariše, osnovo za kartiranje. Lahko se zadovoljimo s TTN 1:5 000, morda pomanjša katastrski načrt. Razmnožiti ga moramo tako, da vsak učenec dobi del tega predela za kartiranje. Po opravljenem delu pa te dele sestavimo in dobimo prevladujočo podobo. Za učence pripravimo potrebna navodila o tem, kako kartirajo. Poznati morajo območje, ki jim je določeno za kartiranje, vedeti morajo, s kakšno barvo opredelijo posamezno funkcijo zgradbe v tem predelu. Vsaka skupina učencev ali učenec naj bi ugotavljal funkcijo okoli 20 zgradb. Učenci gredo na kartiranje s karto in barvniki. Po končanem kartiranju napravijo sintezo, ugotovijo prevladujočo funkcijo kartiranega območja. Na koncu opredelijo funkcijo, ki jo predel opravlja za celotno naselje. Na tak način so učenci spoznali: - metodo kartiranja, - spoznali funkcijo naselja, - povezali vlogo, ki jo kartirani predel ima v naselju. 12 Kartiranje mesta Smotri kartiran|a bodo doseženi, ko: - ugotoviš, kakšno funkcijo opravlja pritličje In cela zgradba, - pobarvaš na karti z določeno barvo funkcijo pritličja in cele zgradbe, - primerjaš funkcijo pritličja in cele zgradbe, - ugotoviš prevladujočo funkcijo tega dela mesta, - našteješ razloge za tako stanje. Materialni pogoji za delo: tloris mestnega predela, barvniki, pisala, zvezek. 1. Izberi mestno ulico, ki opravlja različne funkcije. V njej naj bodo stanovanja, poslovni prostori, trgovina, gostinski lokali. V taki ulici boš ugotovil, kakšne funkcije opravljajo posamezne zgradbe. Nariši tloris tega mestnega dela. Za osnovo vzemite Izvleček iz katastrske mape. 2. Določi funkcijo pritličja. Stanovanjske dele pobarvaj rdeče, obrtne zeleno, gostinske modro, banke in zavarovalnice rumeno, javne In upravne zgradbe vijoličasto, trgovine rjavo. Karti uredi legendo in dodaj naslov. 14 Primerjaj karte. - Kaj opaziš, če primerjaš funkcijo pritličja in cele zgradbe? - Kakšna funkcija prevladuje v tem mestnem delu? - Zakaj ? Literatura 9. Vrišer Igor, Uvod v geografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1969 10. Kert B., Klemenčič M., Kunaver J., Pak M., Geografija 3/1, Mladinska knjiga, LJubljana 1981 11. Brinovec Slavko, Geografija 3/1, Delovni zvezek, Mladinska knjiga, Ljubljana 1981 15 UDK 911:371-5 ^šdbSiSii "i «t5Ulhq o(!:»4nu> le*wnhq 93 ,ai i X. u 3 % 100 m [» u. I» ti C O O t~ i' n rt ü ^ B u J J ifl Sc. rr: co - J ^ J (I 31 i* o it u h 50 ' ' ■ VSI PREBIVALCI -OSTALI DOLENJSKO p- NOVO MESTO TUJINA ¡■p™— t* 7 -LJUBLJANA N t— \ 1 K. S. TREBELNO DELEŽ ODDAJE ŽIVINE IN KMETIJSKIH PRDELKOV % 100 i 90- «oh 70- to- 50-Í0-30-20-10-0- U^f MLEKO TELETA KROMPIR GOVEDO LES PŠENICA PRAŠIČI E3 Mm dolinah. Prometne povezave: Nekoč so bile zelo slabe, saj je bila edina boljše speljana cesta iz Trebelnega v Mokronog, vendar tudi danes niso boljše. Asfaltiranih poti je zelo malo. Druge važnejše komunikacije, recimo PTT, pa se tudi ne morejo pohvaliti, saj je napeljava telefona šele v začetnem delu. Skozi glavne predele vozi le delavski in šolski avtobus, ostalih avtobusnih zvez ni. Ugotovitve na podlagi ankete Prebivalstvo in njegovo gibanje KS Trebelno sestavlja 24 vasi (Bitnja vas, Bogneča vas, Brezje pri Tre-belnem, Brezovica pri Trebelnem, Cerovec pri Trebelnem, Cikava, Cešnjice pri Trebelnem, Čilpah, Čužnja vas, Dolenje Zabukovje, Drečji vrh, Gorenje Zabukovje, Jelševec, Maline, Mirna vas, Ornuška vas, Podturn, Radna vas, Roje pri Trebelnem, Štatenberk, Jagodnik, Trebelno, Velika Strmica, Vrh pri Trebelnem). Moji anketi sta zajeli kar 150 od 346 gospodinjstev in od 1409 kar 645 ljudi. Izračunala sem, da imajo družine povprečno 4,3 člane, kar je po mojem mnenju nizka številka - to kaže tudi na vsesplošen padec rasti slovenske populacije, tudi v ruralnih naseljih. V KS Trebelno je 29% šolskih in predšolskih otrok od vsega prebivalstva. Otroci so zelo oddaljeni od šol, predvsem zaradi slabe cestne povezave. Je pa tudi res, da je na Trebelnem kljub novi šoli samo 1. in 2. razred OŠ, v KS je še 3- in 4. razred na Jelševcu, 5-, 6., 7. in 8. razred OŠ pa je v sosednji KS, v Mokronogu. Čemu je potrebno voziti otroke tako daleč v šolo, mi ni jasno. Je pa res, da se je odhajanje mladih s tem še povečalo, ker pač ne čutijo več nobenega zaledja. KS nima tudi nobenega industrijskega obrata. Zaposleni so večidel mladi, na kmetijah pa so predvsem ženske in moški, starejši od 40 let. Izobrazbena struktura je zelo nizka. Še vse preveč je mladih s končano ali še celo nedokončano OŠ, sicer pa prevladujejo ljudje s poklicnimi šolami. Naletela sem tudi na tri nepismene krajane. Vendar vsi trije niso bili zmožni normalno obiskovati in končati šole (duševno prizadeti, invalidi že od rojstva___). Z višjo ali visoko šolo ni skoraj nobenega. Če pa že je kdo, je na koncu odšel in se zaposlil v Novem mestu ali Ljubljani, doma seveda zanj ni službe, zelo malo možnosti nudi tudi sama občina Trebnje, ki spada med manj razvite v Sloveniji. Največ mladih se šola za poklic (frizerka, kovinar, gostinec, vodovodar, šofer,železničar ___) in to kar 63% v Novem mestu, slede Ljubljana, Brežice in drugi kraji. Mladi so odločajo bolj za poklice v kovinarstvu, poklic avtomehanika, kot pa poklic kmetijca. Kar zopet kaže, da mladi ne ostajajo radi doma, ker je ponekod otežkočeno delo s stroji, gotovo pa temu botruje tudi prometna odmaknjenost in vsestranska zaostalost. 32 DELEŽ MLADIH, KI SE ŠOLAJO K. S. TREBELNO IZVEN i • • • • • NOVO MESTO LJUBLJANA BREŽICE OSTALI KRAJI DNEVNA MIGRACIJA - DELEŽ ZAPOSLENIH KRAJANOV V BLIŽNJIH INDUSTRIJSKIH SREDIŠČIH N0V0 MEST0 LJUBLJANA OSTALI KRAJI MOKRONOG flM TREBNJE 33 Zaposlitev si je največ ljudi poiskalo v Novem mestu - 52,4%, v Trebnjem, v Ljubljani in v Mokronogu. V novomeški industriji je zaposlenih kar 62,6% v IMV, v Trebnjem pa največ v Trimu. Tudi tu se čuti slaba prometna povezava, saj se večina delavcev vsak dan vozi na delo v več km oddaljeno industrijsko središče (Novo mesto, Ljubljano, Trebnje). S tem izgubijo veliko časa, ki bi ga lahko koristno porabili drugače. Zaposleni so pretežno moški, ženske pa so doma na kmetijah. Sedaj, ko se je možnost zaposlitve (tovarniški avtobus IMV) le izboljšala, se tudi mladi manj izseljujejo. V letih od 1966-1986 se je izselilo kar_37,9% mladih, saj je njihova današnja povprečna starost 31 let. Največ se jih je izselilo v Ljubljano (14%), potem v Trebnje, Novo mesto in kar 5,5% v tujino, v zahodnoevropske države. Ti ljudje so si tam ustvarili družine in večina se jih ne misli vrniti nazaj, sem prihajajo le še na počitnice in za praznike. Med izseljenimi so večinoma delavci, nekaj pa jih ima končano tudi poklicno ali srednjo šolo. Po svetu so šli predvsem zaradi dela, ker pač vsi niso mogli ostati doma na revnih kmetijah. Parcele, obdelovalne površine Povprečna velikost ene posesti je 10,09 ha. Ker pa je hribovit svet, pride povprečna velikost obdelovalnih površin na kmetijo le 3,2 ha. Poleg tega je zemlja zelo razdrobljena, kar še otežuje kmetijsko obdelavo s stroji in slej ko prej bi bilo potrebno razmišljati o komasaciji, saj je povprečna oddaljenost parcel od domačije 34 minut. Ljudje so usmerjeni v pridelavo za dom in za prodajo. Nekako 30,4% jih še vedno živi izključno od kmetijstva, veliko pa je tudi polkmetov. Usmerjenost kmetij Ljudje se ukvarjajo predvsem z živinorejo, prašičerejo in pridelavo krompirja. Kar 94,6% kmetij pa oddaja mleko, 67,8% jih oddaja teleta in 50% kmetij oddaja krompir. Oddajajo še les, prašiče, jajca, ajdo, fižol, vendar v majhnih količinah. Na kmetijo pripadejo povprečno 4 glave goveje živine, 2 prašiča in 9 kokoši. Na 150 kmetijah sem naštela kar 78 konj, kar je znatno več, kot pa v popisu iz leta 1981. Uporaba gnojil je nekoliko upadla, vsaj tako so zatrjevali ljudje, ker so pač predraga, pravijo. V povprečju pride približno 913 kg na kmetijo, to je 18,3 vreče. Žalostno je dejstvo, da bo vse manjši nakup povzročil slabše letine. Starost hiš Z anketo sem tudi ugotovila, da je povprečna starost hiš 77,34 let in da so večinoma že vse adaptirane. 25% hiš pa je mlajših od 25 let. Je pa razvidno, da vse več mladih hoče zgraditi novo hišo. Hiš s slamnatimi strehami, črnimi kuhinjami skorajda ni več. Ena redkih 34 stoji v Jagodniku, zgrajena je bila leta 1926-27. Lastnik Anton Ljubi pravi, da je slamnato streho treba prekriti vsakih 25 let. Zadnji krovec, ki Jo je prekril, je že umrl in tako postaja počasi obsojena na propad. Zaključek in glavne ugotovitve KS Trebelno je imela že pred dvajsetimi leti nizko povprečno gostoto prebivalstva. Sedaj pa je povprečna gostota nazadovala še za 1/3 in znaša le 28 prebivalcev na km2. Ljudje, ki so se izselili, to so bili predvsem mladi, niso imeli tu več nobene perspektive, niti močnosti za boljše življenje. Doma so ostajali starejši ljudje in mogoče Je tudi to eden od vzrokov, da se KS ni tako hitro razvijala kot ostale v Sloveniji. Na sam gospodarski razvoj se nanaša tudi izobrazbena struktura. Ugotovila sem, da je še vedno veliko ljudi, ki imajo končano samo osnovno šolo, ki so mnenja, da je za kmetijo to dovolj. Nekaj, predvsem fantov, ima končano tudi poklicno šolo (kovinarsko, avtomehanično). Večji interes šolanja mladih za poklice se je pokazal, ko so dobili možnost zaposlitve v tovarni IMV v Novem mestu in v Trimu v Trebnjem. Po KS je začel voziti delavski avtobus, kar omogoča dnevno migracijo. Tako je veliko ljudi dobilo zaposlitev in za mnoge se je življenje naenkrat izboljšalo. Ljudje so začeli ostajati doma, začeli so graditi tudi nove hiše. Toda za ljudi, ki so vztrajno ostajali še naprej na zemlji in jo obdelovali, se življenje v teh letih ni kaj dosti spremenilo. Res je, da je veliko kmetov kupilo traktorje, vendar obdelava s stroji ni možna na vseh parcelah, kajti tu je hribovit svet in poleg tega je tu še en vzrok - velika razparcelira-nost površin, ki dodatno omejuje strojno obdelavo. Zato se ljudje več ukvarjajo z živinorejo. Priznam, da me je malce presenetila velika oddaja mleka, živine in krompirja. Kljub povprečnim 3,3 ha obdelovalne zemlje veliko pridelajo in prav zato me zelo moti zapostavljenost, kot da si ti ljudje ne zaslužijo boljših ceatnih povezav z ostalimi kraji, pa ene večje trgovine, pošte in telefona - ki ga imajo sedaj šele v načrtu. Po vsem tem pa: a) Zakaj ne bi na Trebelnem zopet zaživela osemletka? b) Kaj pa turizem? Od polhov, na katere je prišel v Statenbersko dolino sam tov. Tito, do spomenika Gubčeve brigade na Trebelnem, bi lahko ponudili turistom, in konec koncev tudi kmečki turizem bi tu lahko našel svoj prostor, saj tudi odmaknjenost od mestnega hrupa nekaj velja. 35 Literatura in viri A. Literatura 1. Anton Melik: Posavska Slovenija, Ljubljana 1959 2. Dolenjska zemlja in ljudje, Novo mesto 1962 B. Viri J. Krajevni leksikon SR Slovenije, LJubljana 1971 2. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji, 31-3.1981 C. 1. Občina Trebnje - Geodetska uprava 2. Zapiski na terenu 3. Anketiranje D. 1. Karta občine Trebnje 2. Priloženi diagrami, strukturni krogi 36 UDK 911-3:796.5(497.12 "Mariborsko Pohorje") TURISTIČNE ZMOGLJIVOSTI MARIBORSKEGA POHORJA Breda Kolar-Sluga* Barbara Vajd* Namen naloge je celcvit oris dejavnikov, s katerim lahko temeljiteje ugotovimo (ovrednotimo) zgodovinske trende Mariborskega Pohorja, zlasti pa lahko na podlagi ugotovljenih dejavnikov analiziramo razvoj in načrte turizma na tem področju. V nalogi sva ugotovili slabosti in uspehe turizma Mariborskega Fohorja. Poiskali sva tudi možnosti za njegov nadaljnji razvoj.Upoštevali sva naravne, kulturne in ekološke danosti in zakonitosti. Naloga temelji na statističnih podatkih in anketah. Upoštevali sva vso možno literaturo, ankete pa sc sestavljene tsko, da upoštevajo strukturo starosti in spola. Pohorje je pomemben razvit turistični center. Dejstva pa dokazujejo, da turizem Mariborskega Pohorja nima vec tistih prednosti, kot Jih je imel pred tridesetimi leti. Takrat je bil vzgled aktivnosti (raznovrstne dejavnosti). Turizem Mariborskega Pohorja petdesetih let dokazuje, da se dajo naravne lepote skoraj idealno vključiti v turistične dejavnost. Mariborsko Pohorje je bilo poseljeno že v prazgodovinskih obdobjih. Iz tega časa je ohranjenih nekaj arheoloških ostankov. V srednjem veku so tukajšnji prebivalci živeli predvserr od živinoreje. Življenje se spremeni, ko les začne dobivati vse večjo veljavo in ko nekateri pohorski kmetje kupijo žage. V 18. stoletju so se uveljavile glažute, kmalu za glažutami pa rs Pchcrju delajo že plavži in fužine. Le ti pa so pomembno vplivali na razporeditev mariborske irdustrije. Turizem pa se začne razvijati, ko propadejo glažute in ko začne kmetijstvo nazadovati. Na Pohorju so prve planinske koče zgradili planinci, veliko pa so jih zgradili sindikati za oddih delavcev. Silno se razvije izletniški turizem. Leto 1955 imamo lahko za rojstvo stacioniranega turizma. Na Pohorju je preživljalo oddih vse več tujih gestov. V naslednjih dvajsetih letih razvoj turizma stagnira. Tudi z gradnje planinskih koč je enako. Danes je podoba Mariborskega Pohorja nekoliko drugačna. Stacionirani turizem izgublja veljavo. Nosilci turizma so predvsem zimski enodnevni obiskovalci (smučarji). * učenki, mentor prof. Borut Drobnjak, Srednja družboslovna šola, 62000 Maribor, Krekova 1, glej izvleček na koncu Obzornika 37 Danes sta na Mariborskem Pohorju dva hotela, ob njiju pa zimska rekreacijska centra s sedemnajstimi vlečnicami in osemnajstimi progami. V zimski sezoni so rekreacijski objekti prenasičeni, čeprav sta organizacija in oskrba slabi. Drugačen položaj ima hotel Habakuk. Namenjen je poslovnim gostom, zato nima tako pomembne rekreacijske vloge. Poleg hctelov je moč prenočiti še v sedemnajstih dcmovih in kočah. Razlikujejo se po stilni izgradnji in so različnih tipov (odprtega, zaprtega tipa). Le te so na različnih nadmorskih višinah. Razlikujejo se tudi po kapacitetah. Večina koč in domov propada. Notranja oprema je slaba in dotrajana. Ckclje objektov ni urejeno. Veliko je novih počitniških naselij, ki so, vsaj večina, črnogradnje. Pohorskih kmetij ni - z izjemo ene - zato kmečki turizem ni razvit. l'gctovili sva, da so sredstva, ki jih dobi Mariborsko Pohorje, porabljena ze zimske sezeno, saj je zasedenost zmogljivosti največja prav v tej sezoni. Zasedenost je v ostalih sezonah minimalna, oziroma nekoliko višja v poletni sezoni, zato sc možnosti skorajda neizkoriščene. Posledice so vidne, saj zaradi premajhne zasedenosti primanjkuje sredstev za vzdrževanje objektov, primanjkuje pa tudi denar za rekreacijske cer.tre in pripadajoče objekte. Vse to bi izboljšalo penudbo ter privabilo več turistov. Več gmotne pomoči bi morali nameniti za letno in prehodni sezoni, v katerih je manj obiskovalcev, medtem ko je zimska sezona prenasičena, objekti in naprave pa so preobremenjeni, kar vpliva na počutje turistov (čakanje pred vzpenjačo, čakarje na vlečnicah, pomanjkanje mest za počitek ...). Ker ljudje oziroma družba potrebujejo rekreacijo, jim jo je treba omogočiti. Zato je potrebno najprej izbrati primerna in ustrezna območja, jih opremljati in vključevati v celoten sistem organizirane rekreacije. Ker na Mariborskem Pohorju vsega tega ni, oz. ni dovolj, bo treba storiti še mnogo. Dejansko stanje turizma r.e ustreza pričakovanjem družbe. Mariborsko Pohorje je razvilo specifičnc rekreativno dejavnost - smučanje, ki je skorajda izrinilo prvetno nastali planinski turizem in dosega vedno večji razmah, kar je posledica večjega standarda. Poskušajmo razbremeniti zimsko sezono z izgradnjo ir. razvojem r.cvih rekreativnih objektov, ki bi razširili dejavnosti, vendar v skladu z ekološkimi in naravnimi zakonitostmi. Na Mariborskem Pchorju bi se lahko uveljavila vsakodnevna rekreacija, saj je povezava z mestom Maribor in njegevo okolico zadostna in dobro speljana. Večje možnosti so za razvoj izletniškega turizma oziroma rekreacije ob sobotah, nedeljah ir. praznikih, saj je področje primerne za daljše pohode, sprehode, izlete ___ Dopustniška oziroma počitniška rekreacija, ki vezana na počitnice in na večje število prazničnih dr.i, se je silno razvila v času izgradnje objektov na Pohorju, medtem ko sedaj zaostaja. Za organizacijo je pomembno, da lahko rekreacija na prostem poteka v okviru različnih skupin: - šolska rekreacija, za katero je naše območje zelo primerne (iz)eti, sprehodi s poučnimi cilji); - vrhunski špert, ki ga organizirajo telesno-kulturne organizacije in društva in ga je na našem področju mogeče uresničevati (smučanje, zmajarstvo); - množične rekreativne dejavnosti, ki jih organizirajo razna društva in 38 r i .laniitski dck hctzl vlscljica — vzfzhjaCa keja cbt'.t a skupnosti, so na Mariborskem Pchcrju redke, kljub zelo ugodnim možnostim (spomladanski in jesenski trimi, hoja, kolesarstvo ...); - spontano neformalna rekreativna dejavnost, ki poteka v družinskem ali prijateljskem krogu in je v današnjih razmerah kar pogosta. Na Maritorskem Pohorju sc se r£2Vile aktivnosti, ki so odvisne od naravnih razmer, od privlačnosti pokrajine, vendar te niso vezane na specifične pogoje v pokrajini in zato Mariborsko Pohorje spada v II. tip rekreativnih dejavnosti na osnovi odvisnosti prostorskih predpogojev. Območje je vezano na hribovite predele, kjer so se razvil^ družabne aktivnosti (smučanje, sankanje), na hribovita območja, kjer so se razvile manj družabne aktivnosti (lov, hoja, pikniki, planinarstvo), ter hribovita območja, ki so vezana na nedružabne aktivnosti (opazovanje narave). Na Mariborskem Pohorju ne najdemo rekreativne dejavnosti III. tipa zaradi neprimernosti potokov za plavanje, sončenje in čolnarjenje. Tudi ni območij, ki bi bila primerna za vožnjo z avtom, zabavo ___ Na Mariborskem Pohorju se zaradi same oblike prostora ni razvila rekreativna dejavnost I. stopnje, kot so npr. golf, igre na urejenih igriščih, jahanje ... Na podlagi anket sva prišli do že ugotovljenih pomanjkljivosti v organi-zacii turističnih ponudb (hoteli, trgovine, zabava ...), rekreacijskih objektov, kulturi, zadovoljivi postrežbi, trgovin, objektov in vlečnic, sanitarij, klopi, smerokazov, prijaznosti, čistoče, turističnih informacij ... Z obstoječimi rekreacijskimi objekti je zadovoljna le manjšina, večina je opazila številne pomanjkljivosti predvsem v zimski sezoni, ker za ostale sezone rekreacijskih objektov ni. Navajajo nesteptane proge, slabo vzdrževane terene in objekte, ipd. Starejši obiskovalci so do urejenosti okolla bolj kritični kakor mlajši, ki so opazili le pomanjkanje košev. Največ je obiskovalcev iz Slovenije. Tukaj ostajajo dan ali dva (2,1), redko pa sva naleteli na hrvaške turiste oz. obiskovalce, ki ostajajo tukaj dalj časa. V zimski sezoni je tukaj največ smučarjev iz Maribora, ki ostajajo čez dan zaradi dobre povezave Mariborskega Pohorja z zaledjem. Ti so dajali najbolj kritične izjave, kar pa je tudi razumljivo zaradi večkratnega obiska Mariborskega Pohorja. 40 drobne novice ENERGFTSKI VIRI Mnogo let je bilo potrebnih, da so se ustvarili energetski viri, ki jih danes izkorišča človek. Premog, nafto in zemeljski plin bomo nekoč izčrpali in zato veliko razpravljamo, koliko fosilne energije je še na voljo človeštvu. Crnl premog. Zaloge črnega premoga znašajo 770 milijard ton, od tega imajo ZDA 214, bovjetska zveza 173, Kitajska 100, Zahodna Evropa 91, Južna Afrika 52, Vzhodna Evropa 46 in Avstralija 42 milijard ton zalog. Pridobivanje črnega premoga v 000 tonah: pridobivanje 1983 pridobivanje 1984 izvoz 1984 Kitajska 687 636 ZDA 660 504 SZ 486 191 768 064 Poljska Indija 134 832 JAR 136 908 Avstralija 109 080 ZRN 89 616 Velika Britanija 119 220 Kanada 22 560 CSSR 26 916 Koreja 18 948 Japonska(z rjavim) 17 064 Francija 17 004 Španija 15 288 Romunija 7 188 Brazilija 6 732 Svet 2 829 000 24,30 23,35 17,21 6,75 4,77 4,84 3,86 3,17 4,21 0,80 0,95 0,67 0,60 0,60 0,54 0,25 0,24 PRIDOBIVANJE ČRNEGA PREMOGA L. 1984 2.977 000liioi Ion. 100•/. V« FIS04ER-WCII &LMANACH «7 763 260 750 264 484 320 191 592 144 708 139 008 124 548 84 036 51 252 32 064 26 424 20 640 16 644 16 596 15 132 7 788 7 464 2 977 000 25,47 25,03 16,16 6,39 4,73 4,64 4,16 2,80 1,71 1,07 0,88 0,69 0,55 0,55 0,50 0,26 0,25 75 25 45 000 000 000 23,36 7,79 14,02 37 76 19 000 000 000 11,53 23,68 5,91 25 000 7,79 321 000 PRIDOBIVANJE RJAVEGA PREMOGA LETA 1984 1126 000 lisoi Ion .100V. VIR FtSCHCR- WELI AlUAMACH 17 JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA AVSTRALIJA Z R NEMČIJA VELIKA BRITANIJA KANADA TURČIJA---;-- ŠPANIJA KANADA GRČIJA -AVSTRALIJA -ROMUNIJA -POLJSKA -JUGOSLAVIJA Svetovna trgovina Je 1984. leta zajela 321 milijonov ton črnega premoga, vključno s koksom. Največji kupci so bili Japonska - 88, Evropska gospodarska skupnost -82 (iz držav v razvoju) In vzhodnoevropske socialistične države - 42 milijonov ton. Pridobivanje premoga narašča v izvenevropskih državah, in sicer zaradi vedno večje potrebe po energiji (Kitajska, Indija, JAR) ter zaradi izvoza (Avstralija, JAR). V EGS so pridobivanje črnega premoga povečali zaradi stavk v britanskih premogovnikih. Kljub temu Je to območje vezano na uvoz premoga iz držav v razvoju, potrebujejo ga veliko zaradi potreb termoelektrarn. Delež črnega premoga v celotni energiji je 21,1%, delež pri svetovni proizvodnji električne energije pa je 31%. Rjavi premog. Svetovne zaloge rjavega premoga cenijo na 2 900 milijard ton, od tega v Sovjetski zvezi 1 800, ZDA 650, Avstraliji 90, ZR Nemčiji 55 in NDR 28 milijard ton. Pridobivanje rjavega premoga v 000 tonah: pridobivanje % pridobivanje % 1983 1984 NDR 277 968 25,48 296 340 26,32 SZ 154 764 14,18 153 000 13,59 ZRN 124 284 11,39 127 296 11,30 CSSR 102 408 9,39 104 712 9,30 ZDA 51 516 4,72 57 264 5,09 Jugoslavija 58 188 5,33 54 540 4,84 Poljska 45 528 4,17 50 376 4,47 3,20 Romunija 36 732 3,37 36 000 Avstralija 34 092 3,12 35 112 3,19 Grčija 30 336 2,78 32 376 2,87 Bolgarija 32 124 2,94 32 124 2,85 Kanada 22 224 2,04 25 344 2,25 Španija 24 300 2,23 24 420 2,17 Turčija 22 788 2,09 24 276 2,16 Svet 1 091 000 1 126 000 Nafta. Pridobivanje nafte se je zmanjšalo za 1,7%, hkrati se je tudi prestrukturiralo njeno pridobivanje. V Evropi, Severni Ameriki in Afriki se je črpanje nafte povečevalo, upadalo pa Je na Bližnjem vzhodu. Tu se je črpanje nafte zmanjšalo za okoli 10%, to Je na 506,2 milijonov ton (1975 še 968,9 milijonov ton). Na Bližnji vzhod je odpadlo samo še 18,2% svetovnega pridobivanja nafte proti 40% sredi 1970. leta. Vzrok za to Je v zmanjšanih možnostih zaradi vojne in dogovorjenega zmanjšanja črpanja v okviru OPEC. Močno se je 1985. leta zmanjšalo pridobivanje nafte Saudske Arabije In sicer za 28% na samo 165 milijonov ton (1980 še 496,4 milijonov ton). ZDA In Zahodna Evropa (v Severnem morju) sta močno povečali pridobivanje nafte. 42 Pridobivanje nafte v 000 tonah: pridobivanje 1983 SZ 616 000 ZDA 480 100 Saudska Arabija 249 200 Mehika 1*7 300 Velika Britanija 114 900 Kitajska 106 000 Iran 122 900 Venezuela 95 300 Kanada 76 800 Nigerija 61 000 Irak 46 800 Združeni ar.emirati 56 100 Indonezija 64 100 Kuvajt 53 400 Libija 53 300 Egipt 36 300 Norveška 30 500 Indija 25 100 Alžirija 30 700 Brazilija 16 900 Avstralija 19 600 Omen 18 600 Argentina 24 900 Malezija 18 500 Kotar 13 000 Ekvador 12 100 Angola 8 300 Romunija 11 600 Svet 2 754 000 pridobivanje 1984 22,37 613 000 21,68 17,43 488 500 17,28 9,05 228 700 8,09 5,35 151 100 5,34 4,17 125 900 4,45 3,85 115 200 4,07 4,46 109 100 3,86 3,46 95 900 3,39 2,79 83 300 2,95 2,21 68 000 2,40 1,70 58 700 2,08 2,04 56 400 1,99 2,33 71 900 2,54 1,94 57 300 2,03 1,93 51 700 1.83 1,32 41 800 1,48 1,11 35 000 1,24 0,91 28 000 0,99 1,11 29 700 10,5 0,61 22 800 0,81 0,71 23 400 0,83 0,67 20 000 0,71 0,90 22 800 0,81 0,67 21 000 0,74 0,47 18 200 0,64 0,44 13 100 0,46 0,30 11 200 0,40 0,42 12 000 0,42 2 827 000 Delež članic OPEC (13 držav) pri pridobivanju nafte se je zmanjšal na 29% (1973 še 54%). Črpajo z manj kot polovičnimi možnostmi. To delajo, da bi ustavili padanje cene nafte na svetovnem trgu. Leta 1985 je prišlo na svetovni trg čez 60% nafte iz držav članic OPEC. Nafta pokriva kljub zmanjšanju deleža okoli 42% svetovne porabe energije. Svetovne zaloge nafte brez oljnih Skrilavcev cenijo na 95,475 milijard ton. Nova nahajališča so odkrili predvsem v Severnem morju, Severni Afriki in Mehiki, medtem ko na Bližnjem vzhodu zaradi viškov na svetovnem trgu ne iščejo več novih nahajališč. Zaloge bi ob sedanji porabi zadostovale za 34 let. Zaloge nafte so največje na Bližnjem vzohdu - 54,153 milijarde ton (od tega v Saudski Arabiji 23, Kuvajtu 12, Iranu 6 in Iraku 5 milijard ton), v Srednji in Južni Ameriki - 11,869 (od tega v Mehiki 6,9, Venezueli 3,6) v vzhodnoevropskih socialističnih državah - 8,629 (od tega SZ 8,3) in Afriki - 7,565 (od tega Libija 43 2,7, Nigerija 2,2, Alžirija 1,1). Južna in Vzhodna Azija in Avstralija imajo 5 milijard ton zalog (od tega Kitajska 2,5, Indonezija 1,1), Severna Amerika A,645 (od teag ZDA 3,7) in Zahodna Evropa 3,581 milijard ton (od tega Velika Britanija 1,7, Norveška 1,4). Zemeljski plin. Pridobivanje zemeljskega plina narašča zaradi energetskih potreb za 4,8% letno. Največja stopnja rasti je v Južni in Vzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu ter v Sovjetski zvezi, medtem ko pridobivanje zemeljskega plina v ZDA upada. Sovjetska zveza je največji proizvajalec. Pridobivanje zemeljskega plina v 000 m': pridobivanje 1983 % pridobivanje 19B4 % SZ 535 911 34,16 587 000 34,69 ZDA 464 500 29,61 490 500 28,99 Nizozemska 80 800 5,15 81 500 4,82 Kanada 68 500 4,37 76 000 4,49 Velika Britanija 39 700 2,53 40 400 2,39 Indonezija 20 800 1,33 30 100 1,78 Romunija 3 960 2,52 37 900 2,24 Alžirija 35 600 2,27 38 500 2,27 Mehika 31 100 1,98 29 400 1,74 Norveška 25 300 1,61 27 200 1,61 Kitajska 19 800 1,26 18 000 1,06 Iran 8 900 0,97 13 500 0,80 Venezuela 16 200 1,03 17 300 1,02 ZR Nemčija 17 700 1,13 18 500 1,09 Argentina 12 600 0,80 14 000 0,83 Italija 13 100 0,83 13 800 0,81 Avstralija 11 900 0,76 12 600 0,74 Svet 1 568 600 1 691 900 Veliko zemeljskega plina vsako leto zažgejo. Podatki za 1984. leto govore o 120 milijardah m' požganega plina. Gre za tisti plin, ki ga pridobivajo pri nafti, pa ga zaradi slabih prometnih pogojev še ne morejo izkoristiti. Države OPEC tako uničijo čez 50% zemeljskega plina. Dokazane zaloge so v letu 1985 čez 98 795 milijard m'. Povečale so se zaradi novo odkritih nahajališč v Severnem morju, Sibiriji in v Vzhodni Aziji. Poznane zaloge zadoščajo ob sedanji porabi še za 56 let. Približno 43% zalog zemeljskega plina ima Sovjetska zveza (42 475 milijard m'), Bližnji vzhod ima 24 845 milijard m' (od tega Iran 13 310 in Saudska Arabija 3 425), Severna Amerika 8 405 milijard m' (od tega ZDA 5 580 In Kanada 2 825), Zahodna Evropa 6 485, Južna Azija, Daljnji vzhod in Avstralija 5 765 milijard m', Afrika 5 610, Srednja in Južna Amerika 5 355 milijard m'. Delež zemeljskega plina v svetovni proizvodnji energije raste od 1970. leta, ko je bil 19,5%, na 22% 1985. leta. Poraba zemeljskega plina je močno koncentrirana. 70% porabe odpade na Severno Ameriko in Sovjetsko zvezo. Trgovina z ostalim svetom je zaradi težav s prevozom slabo razvita. Omejena je na nekaj večjih porabnikov. Od celotne proizvodnje pride na svetovno tržišče 13% zemeljskega plina. 44 PRIDOBIVANJE NAFTE LETA 19&4 2.827.000 tisol ton • 100 7. vm: FISOCK-VCIT 4u.mamach ti PRIDOBIVANJE ZEMELJSKEGA PLMA LETA 198« 1690,900 mrd. m3" 100 V. nt Fisocu-mit jlmmum r? britanija ROMUNIJA MOONEZIJA MEHIKA NORVEŠKA Z.R.NEMČIJA kanada indonezija Najpomembnejši izvozniki so SZ 30%, Nizozemska 17%, Norveška 14%, Kanada 10%, Alžirija 10% in Indonezija 8% svetovnega izvoza. Najpomembnejši uvozniki so Japonska 19%, ZR Nemčija 18%, ZDA 15%, Francija 12% in Italija 8% svetovnega uvoza. VllIiOTt iu .UJltn? : Zbral Slavko Brinovec 45 ocene in poročila PREDSTAVITEV DIDAKTIČNEGA KOMPLETA ZA POUK GEOGRAFIJE V 6. RAZREDU Didaktični komplet za pouk geografije v 6. razredu obsega učbenik, komplet prosojnlc, album diapozitivov in delovne liste. Učbenik za 6. razred avtorjev Brinovec - Fortun - Košak - Rus ustreza novemu učnemu načrtu in vzgojnoizobraževalnim smotrom pouka geografije ter je v skladu s težnjami sodobne didaktike in metodike. Učence spodbuja k čim večji aktivnosti. pbravnava poglavja obče geografije In regionalne geografije Evrope. Avtorji so upoštevali sodobno pojmovanje geografije, katere predmet proučevanja so geografsko okolje v celoti in njegovi elementi. Po kompleksni obravnavi skupnih potez širše regije učenci spoznajo manjše število pokrajin, ki so značilne predstavnice širše regije. Jezik je primeren, jasen in berljiv. Učbenik Je zasnovan operativno - delavno. Gradivo je pisano tako, da je težišče osvajanja snovi preneseno od spominskega k razumskemu osvajanju. Po analitski poti pridobljena spoznanja učenci pod učiteljevim vodstvom ob zaključku regije sintetizirajo. Učitelj prevzame v glavnem vlogo organizatorja pouka, ki pa je v tem zelo pomembna in zahtevna. Učenec v učbeniku dobi poleg besednega sporočila enakovredne odgovore tudi v slikovnem gradivu, tematskih kartah in grafičnih prikazih. Opazovalne naloge in didaktično premišljeno postavljena vprašanja učence usmerjajo k samostojnemu opazovanju geografskih komponent, k usmerjenemu miselnemu sklepanju in iskanju vodilnih sestavin. S pomočjo informacij In dejstev mora učenec sam priti do posploši tev. Posebej izpostavljeni so pojmi, ki so razloženi tako, da jih učenec razumsko sprejme. Ob zaključku poglavij pa so poudarjene temeljne vsebine. Poleg učbenika so v didaktičnem kompletu še: a) album diapozitivov, kjer so slike vsebinsko prilagojene razporeditvi učne snovi v učbeniku. Diapozitivi učbenik dopolnjujejo In omogočajo utemeljitev nekaterih informacij. Slike so uporabne pri pridobivanju novega znanja, ponavljanju, utrjevanju določenega pojma ali kot izhodišče za razgovor ali diskusijo. Navodila in spremni tekst je bogat in učitelju omogoča, da bo učencem tudi vizuelno dobro predstavil določeno pokrajino ali kraj kot dopolnilo obravnavane teme. Torej nadomesti neposredno opazovanje, ki v veliki večini primerov ni mogoče; b) komplet prosojnlc je sestavljen iz treh delov: neme karte Evrope, naravno-geografski in družbenogeografski elementi ter evropske regije. Prosojnice se neposredno navezujejo na učbenik in zemljevide, ki so v njem. Učencem omogočajo spoznavanje In primerjanje medsebojnih zvez in odvisnosti med posameznimi elementi in dejavniki. 46 Metodična navodila vsebujejo kratko vsebino prosojnice, zgradbo, metodo za uporabo ter naloge In vaje za aktivno dejavnost učencev; c) delovni listi, ki predstavljajo sistem nemih kart, omogočajo samostojno delo učencev, razvijajo sposobnost orientacije In prostorske predstave. Poleg delovnega didaktičnega kompleta za pouk geografije Je nujno potreben Atlas za osnovne in srednje šole, na katerega se navezujejo določena vprašanja In naloge za učence. Atlas dobro dopolnjuje učbenik, škoda je le, da se nekatere karte ne ujemajo z regionalizacijo v učbeniku. Mislim pa, da je Atlas v določenih pogledih za to stopnjo prezahteven. Menim, da bomo z uporabo vseh pripomočkov dosegli smotre pouka geografije v osnovni šoli. Jelka Simčič 47 DELA - NOVA SLOVENSKA GEOGRAFSKA REVIJA Leta 1985 je Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani pričel izdajati periodično publikacijo "Dela". Dela bodo domačim in tujim geografom posredovala izsledke znanstveno-razisko-valnega dela, zlasti aktualnih tem članov Oddelka za geografijo. Nova revija bo omogočila pretok informacij najširšemu krogu geografov tudi preko izmenjave te revije z jugoslovanskimi in svetovnimi geografskimi revijami. Knjižnica Oddelka za geografijo pošilja dela že 95 geografskim ustanovam in na ta način širi in bogati lastni knjižni fond. V prvi številki je objavljena Bibliografija v tujini objavljenih del članov Oddelka za geografijo 1945-1981, ki jo je pripravila Janja Turk. Bibliografija zajema geografska dela, ki so bila objavljena v tujem ali slovenskem jeziku v tujini. V bibliografiji je 195 bibliografskih enot, ki so bile objavljene v 22 državah. Obsega 25 strani uvodnih in metodoloških pojasnil dopolnjenih s tabelami in grafikoni ter zemljevidoma. Na 62 straneh so bibliografske enote razvrščene v tri kazala: vsebinsko, avtorsko in kazalo držav, v katerih so objavljena dela članov Oddelka za geografijo. V vsebinskem kazalu se odraža pestrost raziskovalnega dela. Najštevilnejši so prispevki geografije krasa, agrarne geografije, problematike narodnih manjšin in turistične geografije. Število objav v tujini je naraščalo iz leta v leto in doseglo višek leta 1984 z 22 objavljenimi prispevki. V avtorskem kazalu so po abecednem vrstnem redu zbrani prispevki 15 avtorjev. V kazalu držav so bibliografske enote razvrščene po posameznih državah. Najpogostejše so objave v ZRN, Italiji in Avstriji. Veliko število držav, v katerih so objavili dela, je v tesni povezavi z geografskimi prireditvami (svetovni geografski kongresi ___), kot tudi z rednimi stiki Oddelka za geografijo s sorodnimi ustanovami v Miinchnu, Frankfurtu, krepijo se stiki s Celovcem in Dunajem. V letu je izšla druga številka revije Dela z naslovom "Geografsko proučevanje uvajanja celične proizvodnje na Koroškem. Uredil jo je Mirko Pak. Na 91 straneh so zbrani rezultati enoletnega raziskovalnega dela o prostorskih pogojih za lokacijo prostorsko dislociranih proizvodnih celicah na Koroškem. Pobuda za raziskavo je prišla iz Železarne Ravne na Koroškem. Prve raziskave so stekle že v letu 1984, nadaljevale se bodo v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Raziskovalni projekt vodi Vladimir Klemenčič. V drugi številki Dela so objavljeni prispevki članov Oddelka za geografijo, ki sodelujejo v tem projektu. Vladimir Klemenčič v svojem prispevku "Prostorski dejavniki za lokacijo proizvodnih celic na območju KS Črna na Koroškem" predstavi teoretično in metodološko zasnovanost raziskave v krajevni skupnosti Črna na Koroškem. Rezultati prvih demogeografskih analiz in anket zaposlenih v Železarni Ravne, brezposelnih in delavcev na začasnem delu v tujini ter analize stavbnega fonda anketiranih, so pokazale sorazmerno veliko število lokacij, ki so primerne za celično proizvodnjo. S prihodnjimi raziskavami želijo oblikovati celoten sistem lokacij, primernih za proizvodne celice. Nova oblika proizvodnje po mnenju avtorja lahko v prihodnosti zaustavi praznjenje hribovskih območij KS Črna in zagotovi enakomernejšo poselitev in raz- 48 poreditev gospodarskih dejavnosti. Igor Vrišer v svojem prispevku "Industrializacija koroške regije" ugotavlja, da se je koroška regija (občine Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec) industrializirala že v 19. stoletju. Industrija se Je koncentrirala v Mežiški dolini ter manjših krajih - Dravograd, Slovenj Gradec, Muta, Mislinja. Največji razmah je v novi Jugoslaviji doživljala lesna industrija, rudnik svinca, v povojnem obdobju pa se je okrepilo železarstvo, lesna industrija ter nekatere druge panoge. Energijo so zagotovile štiri nove hidroelektrarne na Dravi. Koroška regija se po deležu zaposlenega prebivalstva v industriji s 14,5% uvršča med 12 slovenskimi regijami na tretje mesto. V regiji je najbolj industrializirana občina Ravne, na zadnjem mestu pa je radeljska občina. To stanje potrjuje tudi lokacijski koeficient, ki kaže, da je ravenska občina po industrializaciji nad slovenskim povprečjem. Koroška industrija se je po vojni prestrukturirala. Poleg tradicionalnih panog - črne, barvaste metalurgije in lesne industrije, so se razvile nove dejavnosti (kovinska, strojna ...), ki so zaposlile tudi žensko delovno silo. Industrializacija je povzročila tudi socioekonomske spremembe prebivalstva. Število prebivalstva zmerno narašča, krepi se deagrari-zacija — na kmetih je le še 8,3% prebivalcev. Avtor ugotavlja, da je delež aktivnega v industriji zaposlenega prebivalstva z nad 50% dosegel stopnjo, ko je možno predvideti relativen padec deleža industrijskega prebivalstva na račun razvoja ostalih dejavnosti. Pričakovati Je prestrukturiranje industrije k tehnološko intenzivnim panogam. Na zaključku prispevka je predstavljen model prostorske razmestitve industrije. Anton Gosar v prispevku "Opredelitev dnevne migracije v občini Ravne na Koroškem s posebnim ozirom na možnost celične proizvodnje" na osnovi števila vseh dnevnih migrantov Železarne Ravne v koroški regiji in prepletenostjo dnevne migracije Železarne z migracijami v druge ustanove in obrate v občini Ravne, opredeli naselja, najprimernejša za celično proizvodnjo. V desetletnem obdobju med popisoma prebivalstva 1971-1981 se je v občini Ravne na Koroškem povečalo število in delež dnevnih migrantov. V letu 1981 je migriralo 52% aktivnih orebivalcev oziroma od 43 naselij vsa razen enega. Dnevna migracija je kar v 11 krajih izključna oblika zaposlitve -to so kraji,od koder se dnevno vozi na delo več kot 60% aktivnega prebivalstva. Analiza dnevne migracije je pokazala, da je celična proizvodnja najprimernejša oblika zaposlitve tam, kjer dnevna migracija pomeni časovno preobremenitev, prostorsko oddaljenost in ekonomsko neutemeljen izdatek. Celična proizvodnja je umestna v krajih, ki so oddaljeni 10 km od primarnega in 5 km od sekundarnega zaposlitvenega centra, delež dnevnih migrantov presega 80% aktivnega prebivalstva in na lokacijah, od koder že sedaj dnevno migrira na delo v druge kraje več kot 50 delavcev. Kot primerna naselja za celično proizvodnjo predlaga naselja Koprivna, Ludranski vrh, Topla, Podpeca, Črna, Strojna, Zg. Jamnica in Belšak. Marijan Klemenčič v prispevku "Socialnoekonomska in prostorska problematika samotnih kmetij v KS Črna" proučuje samotne kmetije kot posebno obliko poselitve v tem delu Koroške. Samotne kmetije so posebna oblika poselitve, ki sloni na bolj ali manj gospodarsko samostojnih in prostorsko izoliranih ali vsaj med seboj povezanih enotah. V KS Črna se poleg samotnih kmetij pojavljata še dva naselbinska tipa: sklenjena poselitev v dnu dolin ter poselitveno žarišče (jedro) Črna. Avtor analizira starostno in poklicno sestavo prebivalstva, starostno sestavo in socialno strukturo gospodinjstev. Glede možnosti vključitve gospodinjstev v celično proizvodnjo je analiza 49 izluščila štiri skupine gospodinjstev: delovno potencialna gospodinjstva - aktiven vsaj en član gospodinjstva, ugodne demogeografske značilnosti. V tej skupini je 70% vseh gospodinjstev KS Črna. Drugi tip so delovno pogojna gospodinjstva - na voljo je delovna sila, vendar s slabšimi demografskimi potezami, v tej skupini je 11% gospodinjstev. Delovno neprimerna so tista gospodinjstva, v katerih živi le ostarela delovna sila ali neaktivni člani. V to skupino sodi 16% gospodinjstev. Delovno perspektivna gospodinjstva so v KS Črna le tri, karakterizlra jih to, da nimajo aktivnega prebivalstva, otryci pa so perspektiven kader za celično proizvodnjo. Prometnogeografski položaj posameznih krajev je eden od pomembnih faktorjev za lokacijo proizvodnih celic. Andrej Černe v prispevku "Prometnogeografski položaj krajev v KS Črna" je na osnovi tipološkega grafikona cestnega omrečja določil medsebojno cestno povezanost posameznih krajev ter njihovo medsebojno prometno dostopnost v obstoječem cestnem omrečju KS Črna. Medsebojna primerjava prometne dostopnosti na osnovi števila cestnih zvez s prometno dostopnostjo na osnovi cestne razdalje med kraji izloči pet krajev Boštel, Črna, Pristava, Skrubi in Smele, ki so s prometnogeografskega vidika primernejši za lokacijo proizvodnih celic v KS črna. Prispevek Mirka Paka "Prostorska organizacija družbene infrastrukture v občini Ravne s posebnim ozirom na KS Črna" prikaže osnovne značilnosti družbene infrastrukture v tem območju. Družbena infrastruktura, ki zajema trgovino, obrt, upravo, zdravstvo, šolstvo, pošto in še druge družbene ustanove, je v tesni povezavi z načinom poselitve. Koncentrirana je na majhnem prostoru v dolini reke Meže. 93% vseh prodajaln je v dolini, Črna in Ravne na Koroškem sta najpomembnejša centra. Obe naselji imata široko gravitacijsko zaledje, saj je v okolici veliko naselij brez obratov oskrbe. V Črni, po anketi prebivalcev, pogrešajo obrate kratkoročne oskrbe, 52% prebivalcev pa je nezadovoljnih s kvaliteto preskrbe. Črna je usmerjena v kratkoročno oskrbo prebivalstva. Ustvarjeni promet ne kaže potrebe po novih trgovinah, potrebna je le izboljšava obstoječe oskrbe (večja izbira blaga, rednejša dobava ___). Dušan Plut, Darko Radinja in Marcel Kompare v prispevku "Naravne in tehnič-no-ekonomske osnove za male HE v Zgornji Mežiški dolini" predstavijo rezultate projektne študije, v kateri so proučili pokrajinske (geografske) in osnovne tehnično-ekonomske dejavnike za izbor lokacij za male hidroelektrarne. Zgornje Pomežje ima bogat hidroenergetski potencial, ki je v celoti še neizkoriščen. Izkoriščanje tega energetskega vira bi prineslo dodatno energijo za potrebe gospodinjstev in načrtovane celične proizvodnje. Izgradnja MHE bi izkoristila nekdanje energetske vire (mline, žage na Zg. Meži) ter ugodne pokrajinske poteze (gostota mreže vodotokov, veliko reliefho energijo, rečne režime ...). Glede na pretok, ekonomsko-tehnične in naravovarstvene omejitve so vodne tokove Zgornjega Pomežja razdelili v štiri skupine. Najprimernejše so lokacije v prvi skupini, kamor so uvrstili Zg. Mežo, srednjo Koprivno in spodnji Repov potok. Na teh vodotokih je možna izgradnja MHE z močjo 15 do 50 kW. Avtorji so tudi določili pet najprimernejših lokacij za MHE. Kmečki turizem postaja vse pomembnejša gospodarska panoga na gorskih kmetijah po Sloveniji in tudi v občini Ravne na Koroškem. Turizem je ena izmed dodatnih možnosti za zaslužek v kmečkih gospodinjstvih, pripomore lahko k izboljšanju gospodarskega položaja in posodabljanja bivalnih pogojev kmečkih gospodarstev. Matjaž Jeršič v prispevku "Kompatibilnost turizma 50 na kmetiji in proizvodnje v celičnih obratih" proučuje možnosti za usklajen razvoj kmečkega turizma in celične proizvodnje v občini Ravne na Koroškem. V tej občini se s kmečkim turizmom ukvarja 10 kmetij, del kmetij nudi turistom in izletnikom le "domačo hrano in pijačo", drugi del nudi gostu večdnevno bivanje s polnim penzionom. Kmečki turizem se lahko razvija tam, kjer so za to dani posebni pogoji - dovolj delovne sile za to dejavnost, rekreacijske naprave, zanimivi naravni objekti ..., ki privlačijo in izpolnjujejo njihove fizične ali psihične nagibe. Uvajanje celične proizvodnje lahko pride v navzkrižje s turistično dejavnostjo na kmetijah. Interesi so si lahko v medsebojnem nasprotju - hrup, smrad, neprimerni objekti, urejenost okolice pri objektih celične proizvodnje. Avtor meni, da je za uspešen razvoj obeh dejavnosti potrebno proučiti vse elemente součinkovanja med kmečkim turizmom in proizvodnjo v celičnih obratih. Franc Lovrenčak v prispevku "Geografske značilnosti gozdne vegetacije v KS Črna" predstavi gozd v vsej funkciji. Z gozdom je preraščen večji del KS Črna. Gozd nudi dodaten zaslužek gospodinjstvom, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom. Degradacijski učinki onesnaženega zraka se kažejo tudi v gozdovih krajevne skupnosti Črna. Anketa lastnikov gozdov je pokazala, da so manj prizadeti gozdovi v Koprivni, Bistri in Ludranskem vrhu, kjer gozd izkoriščajo za les. Na drevju pa še ni opaznih sledov onesnaženja zraka oziroma erozije prsti v gozdu. Erozija in poškodbe na drevju so opazne v večjem obsegu v Javorju, Podpeci in Črni. Dodatni vir zaslužka lahko gozd nudi prebivalcem Koprivne, Bistre in deloma v Ludranskem vrhu. V Črni, Javorju in Podpeci pa bi se ekonomska vloga gozda povečala z odstranitvijo onesnaževalcev zraka z žveplovim dioksidom. V tretji številki revije Dela so objavljeni referati s posvetovanja 0 razmerju med geografijo in etnologijo, ki je bil aprila 1986 v Ljubljani. Posvetovanje sta na Oddelku za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani organizirala Zveza geografskih društev Slovenije in Slovensko etnološko društvo. Za posvetovanje so pripravili dvanajst referatov, od tega sedem s področja geografije. V reviji so objavljeni tudi diskusijski prispevki udeležencev posvetovanja. Igor Vrišer je v referatu "Geografija in etnologija" prikazal genezo odnosa med geografijo in etnologijo s teoretičnega vidika. Slavko Kremenšek govori v referatu "H genezi razmerja med etnologijo in geografijo" o razvojni poti etnologije in geografije skozi stoletja. Milan Natek v referatu "Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje in geografija" primerja etnološko topografijo z geografijo. Vladimir KLemenčič v referatu "Problemi narodnosti in narodnih manjšin v procesu urbanizacije z vidika geografije predstavi dosedanja proučevanja narodnosti in narodnih manjšin na obeh straneh meje in posebej na narodnostno mešanih območjih. Zmago Smitek v referatu "Geografski determinizem in raziskovanje neevropskih kultur" razmišlja o pojavu geografskega determinizma (ideje o človekovi biološki in kulturni odvisnosti od naravnega okolja) v geografiji in etnologiji. Mirko Pak je v članku "Elementi geografije in etnologije v proučevanju urbanega prostora" ovrednotil najnovejše etnološke in geografske raziskave urbanega prostora. "Multidisciplinarni pomen zbiranja ljudskega znanja o lokalnem okolju" je referat Ivana Gamsa. V prvem delu navede primere vrednotenja in posredovanja ljudskega znanja o lokalnem okolju, v drugem pa predstavi primere najbolj razširjenih ostankov dolgoletnega človekovega posega v okolje. Mojca Ravnik v referatu "Izsledki geografskih raziskav in kulturna dediščina v zaledju koprske občine" pri- 51 kaže pojave, ki jih proučuje geografija in so v tesni povezavi z varstvom kulturne dediščine. Izsledke dolgoletnih raziskav hribovskih kmetij z vidika geografskega proučevanja in vrednotenja je Drago Meze strnil v referatu "Spremembe v hribovski kmečki kulturni pokrajini". Jurij Sene-gačnik v referatu "Planinsko gospodarstvo naših Alp v luči dosedanjih etnoloških in geografskih raziskav" opozarja na nujnost multidisciplinar-nega pristopa pri proučevanju planinskega pašništva. Andrej Dular v referatu "Geografija in etnologija na mladinskih raziskovalnih taborih v Beli krajini" predstavi etnološko in geografsko delo mladih raziskovalcev na mladinskih taborih v Beli krajini od 1979 do 1985. Krnel-Umek Duša v prispevku "Domoznanska dokumentacija med etnologijo in geografijo" predstavi ustanove, ki hranijo geografske in etnološke podatke. Janja Turk 52 GEOGRAFSKI VESTNIK, Ljubljana: LVIII (1986) Geografsko društvo Slovenije oziroma od leta 1986 Zveza geografskih društev Slovenije že od leta 1920 izdaja revijo Geografski vestnik. V letu 1986 je izšel že 58. letnik. Zadnji letnik Je uredil Darko Radinja. Na 177 straneh so prispevki razvrščeni v naslednje tematske skupine: razprave, razgledi, književnost in kronika. Prispevki so v razpravah in razgledih opremljeni s povzetki v angleškem Jeziku. V tematski skupini "razprave" je zbranih šest prispevkov slovenskih geografov. Danilo Furlan Je že v zadnjih dveh letnikih Geografskega vestnika pisal o kliraatogeografiji Jugoslavije - jakosti vetra in oceni njegove energetske vrednosti ter skladnosti padavinskih singularitet v Jugoslaviji. V Geografskem vesntiku 1986 pa je njegova študija "Okvirna podoba o toči in sodri v Jugoslaviji". Študija obravnava letno pogostost dni s sodro in točo, deloma pa tudi mesečno in dnevno razporeditev. Točo imenujemo padavine - ledena zrna, najčešče nepravilnih oblik, če je premer zrn manjši od 5 mm, govorimo o sodri. Toča in sodra se najpogosteje pojavljata nad kopnim zmernih geografskih širin. Bolj pogosti sta nad golimi površinami kot nad gozdovi. Na osnovi opazovanj na 143 postajah za obdobje 1951-1970 avtor ugotavlja, da imajo obala-in zaledje ter nekateri predeli v Julijskih Alpah povprečno frekvenco toče in sodre višjo od 5 dni, na Triglavu celo 10 dni. Najnižja frekvenca pod 1,5 dni na leto pa se pojavlja v pasu od Maribora do Gevgelije. V Sloveniji se toča in sodra pojavljata kar v 89% vseh pojavov v juniju in juliju. Preko dneva pa so najpogostejši pričetki obeh pojavov med 14. in 16. uro. Migracije prebivalstva so značilnost današnjega sveta. Prisotne so tudi v Jugoslaviji. SR Slovenija ima izrazit pozitiven migracijski saldo. Slovenija je priselitveno območje, največ je mladih migrantov. Zaradi migracij prebivalstva pa se je deloma spremenila starostna struktura in narodnostna struktura prebivalstva. Do teh ugotovitev je prišel Vladimir Kokole v študiji "Migracije v SR Slovenijo iz drugih republik in narodnostna sestava njenega prebivalstva". V tem prispevku analizira migracije s pomočjo etnične sestave prebivalstva po občinah in regijah po popisu prebivalstva za leto 1971 in 1981. Ob popisu prebivalstva je bilo v Sloveniji največ migrantov Hrvatov - 2,9% vsega prebivalstva Slovenije. Visok delež Hrvatov je v obmejnih občinah s SR Hrvatsko ter v industrializiranih in urbaniziranih regijah. Srbov je bilo v SR Sloveniji leta 1981 42 181, v primerjavi z letom 1971 je njihovo število naraslo - indeks 206. Največja koncentracija srbskega prebivalstva je v osrednjeslovenski regiji ter v petih ljubljanskih občinah. Muslimanskega prebivalstva je v Sloveniji 0,71% vsega prebivalstva. Indeks med zadnjima popisoma prebivalstva je 416. Avtor ugotavlja, da je ogromna večina priseljenih muslimanov iz Bosne in Hercegovine. Največja koncentracija tega prebivalstva je v občinah Jesenice in Titovo Velenje. Število Črnogorcev in Makedoncev je največje v osrednjeslovenski regiji. Delež Makedoncev je nadpovprečno visok v obalno-kraški regiji. Priseljencev albanske narodnosti je pri nas 0,1%, najpogosteje se naseljujejo v urbanih aglomeracijah. Milan Natek v prispevku "Prebivalstvo hribovskih kmetij v zgornjem Pomežju leta 1985 in njihova razporeditev po višinskih pasovih" analizira demo-geografske značilnosti hribovskih kmetij. Na osnovi metodologije za proučevanje hribovskih kmetij v Sloveniji je obdelal 81 kmetij, ki so imele 53 vse nad 10 ha zemljiške posesti, kmetije pa so ležale nad 600 m nadmorske višine. Avtor ugotavlja, da se gospodarska in prebivalstvena podoba hribovskih kmetij menja. Kljub temu, da so kmečka gospodarstva med največjimi v Sloveniji, ne morejo nuditi zadovoljivih pogojev za življenje. Veliko mladih ljudi se je zaposlilo v neagrarnih dejavnostih, le maloštevilni nameravajo nadaljevati s kmetovanjem. Nekoč je velikost kmetije opredeljevala trdnost kmetije, danes pa imajo odločilno vlogo ljudje. Prebivalci zgornjega Pomežja so že v preteklosti našli kruh v neagrarnih dejavnostih - rudniki, fužine. Prestrukturiranje prebivalstva se nadaljuje in vpliva tudi na pokrajino (propadanje kmetij, spremembe v Venetijski usmerjenosti BPJlnJeav BBioJB*1/^ rfbtin^sl riivb rfi^nbES v sš Sft nsin/l olxnsQ .voltis Mirko Pak in Valentin Trilar v prispevku "Problematika trgovine na Gorenjskem" obravnavata omrežje in strukturo trgovin na Gorenjskem. Trgovine analizirata s pomočjo naslednjih kazalcev: površina trgovin na prebivalca, vrednost ustvarjenega prometa na površino trgovine in vrednost prometa na prebivalca. Trgovine za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno oskrbo sta proučila po občinah, krajevnih skupnostih ter regionalnih in lokalnih oskrbnih centrih. Ugotovila sta, da je na Gorenjskem trgovina skoncentrira-na v občinskih in regionalnih središčih. Občinska središča so pomanjkljivo opremljena s trgovinami za srednjeročno in dolgoročno oskrbo prebivalstva, do izraza pa prihaja tudi neskladje med naglo urbanizacijo okolice občinskih središč in njihovo oskrbno funkcijo. Na Pokljuki, visoki kraški planoti na vzhodnem obrobju Julijskih Alp, se prepletata dve dejavnosti: planinsko pašništvo ter počitniški turizem. Prva nudi pašniško zaledje vasem v Zgornji Bohinjski dolini in Blejskem kotu. Druga dejavnost pa nudi možnost za rekreacijo in turizem prebivalstvu Gorenjske ter Ljubljanske kotline. Nasprotja so toliko bolj pereča, ker je Pokljuka postala robni del Triglavskega narodnega parka in velja zanjo nekoliko omiljen varstveni režim. Maja Plemelj v študiji "Analiza razvojnih možnosti za planinsko pašništvo in počitniška bivališča na Pokljuki" obravnava dileme razvoja teh dveh dejavnosti. Planinsko pašništvo je stara oblika gospodarjenja na Pokljuki. Neskladja med planinskim pašništvom in gozdarstvom so bila že v preteklosti, v zadnjem času pa so se nasprotja poglobila še zaradi turistične dejavnosti - gradnje počitniških bivališč. Avtorica je na osnovi 11 zbranih kazalcev (velikost planine, način oskrbe z vodo, trajanje pašne sezone, opremljenost planine, dostopnost, stalež živine ___) ovrednotila planine na Pokljuki in jih razvrstila v štiri kategorije. Prednost pri razvoju naj bi imele bohinjske planine - Uskovnica, Goreljek in Praprotnica. Manj primerne kmetije pa bi popestrili s turizmom, neperspektivne planine pa bi opustili oziroma pogozdili. Vikendaštvo na Pokljuki je ovrednotila in analizirala s pomočjo literature in terenskega dela. Opredelila je značilnosti počitniških bivališč in njihove fiziognom-ske, funkcijske, ekonomske in socialne učinke. Lojze Gosar je pripravil prispevek "Socialni indikatorji v regionalnem planiranju na primeru Gvajane". Študija predstavi glavne ugotovitve raziskave v Gvajani leta 1983- Izoblikovan je predlog za spremljanje socialnih kazalcev, ki postajajo vse pomembnejši v regionalnem planiranju. V študiji je predstavljeno 22 ukrepov, potrebnih za pospeševanje celovitega razvoja dežele. V "razgledih" Geografskega vestnika Ivan Gams v terminološkem članku "Za kvantitativno razmejitev med pojmi gričevje, hribovje in gorovje" raz- 54 jasni te tri pojme s pomočjo literature ter da predlog za njihovo uporabo. Gričevje in hribovje v naši deželi loči nadmorska višina 200 m, računana od dna bližnje doline. Visokogorje je gorovje z mnogimi vrhovi nad klimatsko gozdno mejo. Nižja gorstva so sredogorja. Fluvialno razčlenjeno sredogorje pa imenuje hribovje. Igor Vrišer v prispevku "Geografija - humanistična veda" predstavi geografijo tudi kot humanistično vedo. Zavzema se, da bi geografija kljub čedalje večji aplikativnosti ohranila pomen kulturne, humanistične in izobraževalne ved. Dušan Plut v prispevku "Geografija in humana ekologija" predstavi razmerje med geografijo in ekologijo. Geografijo in sodobno ekologijo povezuje široko zasnovan predmet proučevanja - okolje in človek. Po mnenju avtorja je nujna obogatitev geografskega načina proučevanja z ekološkim pristopom. Jiri Matyašek, geograf iz Brna, v prvem prispevku predstavi problematiko geografskih raziskav na področju geografije turizma, zlasti z definicijo pojma turizem. Avtor predlaga naslednjo formulacijo turizma: turizem je družbena aktivnost, ki izhaja iz premeščanja ljudi in izhaja iz njihovega zanimanja za bivanje izven stalnega oziroma začasnega bivališča ter mesta zaposlitve. Aktivnost je usmerjena v tiste dele geosfere, za katere so značilne soodvisnosti med pokrajinskimi prvinami, ki so sposobne pritegniti ljudi k spremembi bivalnega okolja. Obisk ljudi ni motiviran s trajno naselitno ali s pridobitno dejavnostjo. V svojem drugem prispevku pa nas seznani z novejšimi geografskimi raziskavami turizma v ČSSR. Vsak letnik Geografskega vestnika v poglavju "književnost" bralce seznani z novostmi na področju slovenske, jugoslovanske in tuje geografske književnosti. V "kroniki" so obeleženi življenjski jubileji vidnih slovenskih geografov - šestdesetletnica Draga Mezeta in Vladimirja Klemenčiča ter spomin na pokojna geografa Ivana Rakovca in Branislava Bukurova. Geografski vestnik bralce seznani tudi z geografskimi prireditvami ter dejavnostjo Zveze geografskih društev Slovenije. Janja Turk 55 društvene in druge vesti ZVEZA GEOGRAFSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA, Aškerčeva 12/11 Komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje Ljubljana, 11.3.1987 RAZPIS Komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje pri Zvezi geografskih društev Slovenije razpisuje v okviru zborovanja slovenskih geografov od 15. do 17. oktobra 1987 v Postojni, naslednjo tematiko 1. Vloga geografije v vzgojno-izobraževalnem procesu (položaj geografije v vzgojno-izobraževalnem procesu; odmevnost geografije v družbi) 2. Specifične geografske metode dela pri pouku geografije (pomen neposrednega opazovanja in dela na terenu) 3. Teme za razpravo na okrogli mizi: 1. Računalnik pri pouku geografije 2. Metodična obravnava krasa na različnih stopnjah šolanja Komisija bo upoštevala tudi druge predloge oz. tematiko. Referente prosimo, da prijavijo sodelovanje (naslov in napoved vsebine referata) do 15. aprila. Rok za oddajo referatov je 30. junij 1987. Obsegajo lahko največ 7 tipkanih strani. Prosimo, da pripravite kratke povzetke vsebin. Prijave in referate oddajte ali pošljite na naslov: Maja Umek, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Aškerčeva 12/11. Predolgih ali prepozno prispelih prispevkov ne bomo mogli upoštevati pri pripravi Geografskega obzornika. 56 INSTITUT ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI Jugoslovansko posvetovanje z mednarodno udeležbo Pokrajinski učinki človekovih dejavnosti na življenjsko okolje Spoštovani, Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja bo naslednje leto organiziral jugoslovansko posvetovanje z mednarodno udeležbo: Pokrajinski učinki človekovih dejavnosti na življenjsko okolje. Posvetovanje bo med 22. in 26. septembrom 1987 na Bledu. Osnovna tema in predlagana vsebina posvetovanja, kjer želimo osvetliti predvsem vrsto negativnih (pa tudi pozitivnih) učinkov človekovih dejavnosti (industrija, kmetijstvo, rekreacija, transport, bivanje) v različnih pokrajinskih enotah, je prav gotovo dovolj zanimiva za širok krog geografov in strokovnjakov sorodnih strok ter da ima tudi aplikativno vrednost, zato vas pozivamo, da se posvetovanja (z referatom ali brez) udeležite tudi vi oziroma sodelavci vaše inštitucije. Posvetovanje sodi tudi med aktivnosti jugoslovanskih geografov v komisiji za okolje 1.3. pri SEV-u, zato upravičeno pričakujemo, da bo aktivno sodelovala tudi vrsta najvidnejših geografov iz vzhodno-evropskih držav. Nedvomno je nadvse koristno, da jugoslovanski geografi izmenjamo s tujimi strokovnjaki raziskovalne izkušnje, da medsebojno obogatimo svoje znanje ter da preverimo primernost uporabe nekaterih metod glede na specifične geografske karakteristike posameznih območij. Vljudno prosimo referente, da nam do konca januarja 1987 sporočite naslove referatov, vaše referate (v obsegu cca 10 strani in povzetek 1 stran -v enem od svetovnih jezikov) pa pričakujemo do 15. aprila 1987, ker želimo publikacijo z vsemi materiali tiskati že pred posvetovanjem. Ker bodo na posvetovanju aktivno sodelovali tuji udeleženci, bo poskrbljeno tudi za simultano prevajanje. Predlagamo naslednji program posvetovanja: - 22.9. in 23-9- posvetovanje oziroma predstavitev referatov jugoslovanskih udeležencev in predstavnikov komisije za okolje pri SEV (iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Poljske, Vzhodne Nemčije, Madžarske in Bolgarije) - 21.9. predlagamo 2 ekskurziji: 1. terensko predstavitvijo negativnih učinkov raznovrstnih dejavnosti na primeru Gorenjske z ogledom tovarne športne opreme Elan 2. ob sodelovanju italijanskih in avstrijskih strokovnjakov za varstvo okolja predstavitev te problematike na obmejnih območjih Italije in Avstrije 57 - 25-9. delovni sestanki in diskusija v manjših skupinah - 26.9. okrogla miza in zaključek posvetovanja "030 AS Še enkrat, pričakujemo številno udeležbo ter vas vabimo na posvetovanje na Bled in vas lepo pozdravljamo. Za organizacijski odbor: mag. Metka Spes OÍ' 'iti 1 ,6t lovol .»tltóu »r/iEv £SSi M srn-. s otlMDUJ jtni>voJs\ vo)4niDu fl frrvljFj Unoqé smevoJ aobs 'Sfi j OVJJ1 e nixa .na «nq f 58 POROČILO O DELU LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V LETU 1985 Ljubljansko geografsko društvo je bilo ustanovljeno na Ustanovnem občnem zboru 17.5.1981. Na zboru so bila sprejeta Pravila društva. V skladu z njimi je društvo pristopilo k Zvezi geografskih društev Slovenije. V društvo je včlanjenih (plačuje članarino) 190 članov. Uradno posluje društvo od 1.1.1986, ko je bilo vpisano v Register društev in je pri SDK dobilo lasten žiro račun. Poročilo zajema delo društva v letu 1985. V navedenem obdobju je bilo težišče dejavnosti ljubljanskega geografskega društva (LGD) na organizaciji strokovno-poljudnih predavanj in strokovnih ekskurzij. V letu 1985 je bilo 7 ekskurzij. V spomladanskem času so bile izvedene ekskurzije v notranjost Koprskega primorja (23-3-, strokovno vodstvo prof. V. Drobnjak), v Zgornje Pokolpje (13.1.■ strokovno vodstvo prof. A. Štimec, dr. D. Plut in prof. M. Gabrovec) in na Bloško planoto (26.5., strokovno vodstvo prof.dr. J. Kunaver in prof. P. Skoberne). Med prvomajskimi prazniki smo organizirali sedemdnevno potovanje z ladjo, avtobusom in vlakom na Krf, v Epir in v Grški del Makedonije (28.1.-5.5., strokovno vodstvo prof. M. Gabrovec). Ob koncu junija je bila enodnevna avtobusna ekskurzija po Ziljski dolini (23-6., strokovno vodstvo prof. L. Peterle). Ekskurziji v Bovško kotlino in na Kanin (strokovno vodstvo prof.dr. J. Kunaver) ter na manj znano Dobroveljsko planoto (strokovno vodstvo prof. M. Natek) sta bili izvedeni v jesenskem času (7.9. in 5.10). Ekskurzij se je udeleževalo od 20-30 članov (in drugih prijavljenih); ekskurzije v Grčijo pa se je udeležilo 52 prijavljenih. Za organizacijo in izvedbo obsežnega programa ekskurzij je skrbel prof. M. Gabrovec. V letu 1985 je društvo pripravilo 5 predavanj. Dva predavatelja sta poročala o vtisih s potovanj v druge dežele: prof.dr. M. Vojvoda o Izraelu (19-11.) ter prof. S. Peterlin o nekaterih naravnih parkih v Evropi (30.5.). 0 lepotah in problematiki energetske izrabe Tare je predaval arhitekt M. Debelak. Strokovni predavanji gosta iz Zagreba prof.dr. A. Bognarja o tektoniki plošč in reliefu sveta (7-5.) in geografov-planerjev prof.dr. I. Gosarja in prof. P. Mihevca o predvidenem razvoju Ljubljane do leta 2000 (21.2.), smo organizirali v sodelovanju z Znanstveno sekcijo Zveze GDS. Učiteljem geografije in ostalim članom je bil namenjen enodnevni tečaj o uporabi mikroračunalnika pri pouku geografije. Ob sodelovanju prof. T. Ogrinc, ga je vodil mag. M. Orožen-Adamič. Poleg navedene dejavnosti društva naj omenimo še stalno aktivnost naših članov v okviru sekcij Zveze GDS. 59 < :. M T ■o T 7 o «-i a c/> k 1 ff £ rt c- o ft) o N« C-, rt T C/H H- o< S "8 3= 5? T C* 3 B) M-3 X tO n- o S? N M < rt rt c* .. N C T) D. TJ C-., rt 1 0> O C ct .se N Oq D) 3uS ^ STF m » - O • < o. rt ^ 0» tu (11 CJ-TJ CD 0.3 O T OS CJ. < p. CT H* 2 £1 F O 3 B> O ct 3 < P- ct cr rt B 0> o. rt J N< 3 3 T O K O C cr o. o I o h- c/>< t fT M J rt rt N O a (jO tu < rt uj i-*-^ -.T) I T o « < r\j p. tu fj u a- < w < T tu ct <» M< 3 rt žu < N rt rt H u - tfl o. < • t—i. O ffi o C U t-J. JC « • kji x"o m rt oo o t <-t p. rt < t E> ■ to m 3 tu O C iN a a h a rt o. o m c cr <» cr o. N< c rt 3 3 rt n< o tj rt rt T t—' < rt g- rt 5 Si? u TJ X" rt T C 3 UDK 911:371.3 Brinovec S. 64000 Kranj, VU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška c. 13 GEOGRAFSKE METODE PRI POUKU V nizu metod neposrednega opazovanja In terenskega dela so predstavljene metode Intervjuja in anketiranja, metoda zbiranja podatkov In metoda kartiranja. Ob vsaki metodi je prikazan tudi primer. UDK 911:371.5:373.5(075) Ferjan T. 61000 Ljubljana, VU, Srednja šola za trgovinsko dejavnost, Poljanska 28A • PRIMER IZVEDBE UČNE ENOTE LEDENIŠKI RELIEF V I. LETNIKU V USMERJENEM' IZOBRAŽEVANJU Prikazana je učna ura z uporabo miselnih vzorcev. Podana je priprava na to uro in miselni vzorec obravnavane vsebine. j|qmsz IsJnsm nsri.v ,Jlno pnirtoi» UDK 911:371.5 Umek M. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 PROBLEMSKI POUK-UCENJE PO POTI REŠEVANJA PROBLEMOV TER PROBLEMSKI IZBOR UČNE VSEBINE Učenje po poti reševanja problemov je najvišja oblika učenja. Učenec mora problem doživeti kot svoj problem. Glavne prednosti učenja po poti reševanja problemov so razvijanje umskih sposobnosti, samostojnosti, motivacije za učenje, novih Interesov in zaupanje v lastne sposobnosti. UDK 911:378:001.891-053.7 špes M. 61000 LJubljana, VU, Inštitut za geografijo, Univerza Edvarda Kardelja, Trg francoske revolucije 7 OS ICC:.'. 119 RAZISKOVALNO DELO MLADIH GEOGRAFOV V OKVIRU GIBANJA ZNANOST MLADINI (V LETU 1986) Predstavljeno Je osem novih geografskih raziskovalnih nalog, ki so jih pripravili učenci slovenskih srednjih šol za 20. republiško srečanje mladih raziskovalcev. V te oblike dejavnosti se vključuje premalo slovenskih srednjih Sol. o!iquq aloortoa \isbnc3se snsvolč yd baifcosio »how r>3floi6S29i n6oilduq9T pnuov iiJ9iJnswJ 9«1J 10) •qeja>(ue uj qwiBpod mujijsijejs eu |[|auu -31 '¡oazbj ¡|u(|epeu ez ijsoujjouu a|nze>)eu ut eljoqod b6 -a>(SJoqiJB^ nwzun} a agadsn uj nsoqe|s 3[nze>i|jd b6o|bn WHOHOd VDB^syoeiyvw usoAinoowz 3N3iisiuni I eAO^aj* 'eiog BUAoisoqjnjp efupajs 'fla 'Joqjje^ 00039 •g P[ba •g e6n|s Jeio>H (1(a(joqod o^sjoqjje^i,, 3iy6t7)s'96£:£m 16 mod disb^c 9uq 30C]9{]X-ds0dLst>p|c ¡eami« o< rpc ¡oc9| ?sursq tu (¡js scciAifX u?c|succ jo Aor,fPu" kuizacsii^ •e>(|eAo>(s!zej euues b|Bjqz a( qil |>| 'aAi|a0}06n os ed auquiauuod nse|z 'nsoudn>|s 3uas{ -bj>) azaiod a>(s;ejBoa6ouaqjnjp uj a>)s;ej6oa6ouAeJ -eu os 3ueze>)|jd •¡ujpeiuj ijsoubuz nfueq!6 eu e[|a -b^spajd a[ o( j>) 'ačoisu ^ajaiazj 3[nzb>njd boijoja\/ ON"i3a3yi isoNdnxs vnascvh» won 02 eaajjjpi^ 'efispjb^ epjbap3 aa^jauisn 3>(sjbu|ao>( u| aua0|s0qjnjp eiog bjupsjs 'na 'fiaaiouj^ 00089 •f Je6e£ („ouiaqajx sx„ ZVLb^)C\\b )HQn UDC 911:371.5:373.5(075) = 20 Ferjan T. 61000 Ljubljana, VU, Srednja Sola za trgovinsko dejavnost, Poljanska 28A THE CASE OF THE TEACHING UNIT PERFORMANCE "GLACIAL RELIEF" IN THE FIRST YEAR OF SECONDARY SCHOOL Teaching unit, where mental samples are used, is demonstrated. Preparation for this lesson and mental sample are treated in the article. 1 .3 6>til gvjp.smau snSilsmajem onvoieoveisn ni UDC 911:371.3 = 20 Brinovec S. 64000 Kranj, YU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška cesta 13 GEOGRAPHIC METHODS AT TEACHING In a series of direct observation methods and terrain work, methods of interview, inquiry, data collecting and mapping are presented. Each method is also demonstrated by an appropriate case. UDC 911:378:001.891-053.7 = 20 špes M. 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geografijo, Univerza Edvarda Kardelja, Trg francoske revolucije 7 YOUNG GEOGRAPHERS RESEARCH WORK WITHIN THE ACTIVITY "SCIENCE TO YOUTH (IN 1986) The article presents eight new geographic research works prepared by Slovene secondary schools pupils for the twentieth young republican researchers meeting. This activity includes too few Slovene secondary schools. CM vO SI svsŠi3X3A ,^ns'.yo»p SI UDC 911:371.5 = 20 Umek M. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 PROBLEM SOLVING TEACHING-LEARNING BY MEANS OF PROBLEM SOLVING AND PROBLEM SELECTION OF TEACHING CONTENTS Learning by means of problem solving is the highest possible form of learning. The pupil must experience the problem as his own one. The main advantages of problem solving learning are the development of mental skills, independence, motivation for learning, new interests and confidence in his own capabilities. UDC 911.3(497.12 "KS Trebelno") = 20 2agar J. 68000 Črnomelj, YU, Srednja Sola družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja, Kidričeva 20 MY LOCAL COMMUNITY TREBELNO The author shows the abstract of her work which was presented In the activity "Science to Youth". Phisycally-geo-graphic and socially-geographic features of the local community are being demonstrated. The results, which the researcher herself found, are especially important. .B bqu'2 icloX >cXdi>I ,bIoš 6nv0li0»l< 15 a Mlini; 58 rč.h.: ZAGORJE OB SAVI štori"1 o 8 ia4ko 62 .1" » un ■ Mali (on i» lofl .. ^^ ^V' MU tpM» \ H **>V <"+l 5 /V o*«^' '■t 6S <0bu«llt|»^"' Mrjlo >1 LoT M'lK >"'"M,0 P i -to-i