Iilasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva o lesto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZ DL Novo mesto — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriška dolarje. — Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 80-KB-16-Z-24 Stev. 41 (395) LETO VIII N0VO MESTO, 3. OKTOBRA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone GoSnik, Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Cesta komandan ta Staneta 30. Pošt pred. Novo mesto 83 Telefon uredništva Jo upravei ftt. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-taiožnlSko podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani Za tlak odgovarja F. ~'eve) »Predstavimo našemu človeku hotenja in napore umetnikov...« »Društvo slovenskih likovnih umetnikov spremlja z velikimi simpatijami prizadevanje organizatorjev Dolenjskega kulturnega festivala, da našemu preprostemu človeku na podeželju posreduje kar najkvalitetnejše stvaritve s področja sodobnega slovenskega likovnega snovanja in s tem prispeva znaten delež k likovni vzgoji našega naroda. Razstava, ki jo danes odpiramo dolenjskim ljudem, daje obiskovalcem možnost, da se svoznajo z umetninami lepega števila naših likovnih tvorcev, ki živijo in delajo po vsej naši ožji domovini ... Na razstavi so zastopane vse generacije od starejših do najmlajših, ki delajo v slovenski umetniški sredini; med njimi so tudi nekateri, ki sodijo med vi l:is}$e tvorce sodobnega jugoslovanskega likovnega obraza. Odločnost, s katero izpovedujemo svoja opazovanja in notranja dogajanja, nas naravno vodijo k uporabljanju najrazličnejših oblik. Vedno pa čutimo v teh prizadevanjih iskreno željo za dosego ustreznega oblikovnega organizma, ki naj v tesnem soglasju z umetnikovim občutjem reagira, izpoveduje in oblikuje domači svet. Pobuda, ki jo je dal Dolenjski kulturni festival s io razstavo, ne bi smela ostati edinstveni primer take umetniške manifestacije. Vsi, ki delamo na tem področju, bi želeli, da bi prišlo do podobnih pobud tvdi v drugih središčih našega podeželja. Samo na ta način lahko nredstavimo našemu človeku hotenja in napore, ki jih vlagamo v naše delo. ■V tem pa tudi hkrati čutimo s svoje strani moralno obvezo našega kulturnega poslanstva...« Ive Subic na otvoritvi razstave slovenskih slikarjev v Kostanjevici na Krki OBIŠČITE KOSTANJEVICO 1 V soboto, 12. oktobra: L. Smrekar, KL08TRSK1 20LNIR, Prirede domači igralci. V nedeljo, 13. oktobra, ob 15. uri: DNEVNIK ANE FRANK. -Gostuje Celjsko gledališče. Obiščite razstavo slovenskih slikarjev in kiparjev! Priprave za volitve občinskih ljudskih odborov 144 odbornikov Zbori volivcev so povsod zaključeni, kandidati za nove odbornike občinskih ljudskih odborov predlagani. Izbira na volitvah v nedeljo 20. oktobra bo lahka, saj so ljudje predlagali v vodstva svojih občm najde-lavnejše tovariše in tovanši-ce, katerim bodo zaupali na-naljnji razvoj gospodarstva, kulture, prosvete in vseh ostalih področij našega družbenega življenja. V političnih pripravah na volitve te dni organizacije še posebej poudarjajo, kako važno je vedeti, da bomo na bližnjih volitvah prepustili odločanje o bodočnosti naših občin novim odbornikom za prihodnja štiri leta. In prav gotovo nikomur ni vseeno, kako bo občinski ljudski odbor ta leta delal in gospodaril. To delo pa bo novim odborom olajšano. Izvolili bomo namreč precej več odbornikov, kot smo jih imeli v odborih doslej. Medtem ko je bilo v 11 občinskih ljudskih odborih zdaj 273 odbornikov, jih bo v novih odborih 417 ali 144 več. S povečanjem števila odbornikov bo odpadla tudi njihova dosedanja prezaposlenost. Ne sme se več ponavljati, da bi bil en odbornik hkrati član kar treh ali celo štirih komisij. — Razširjene pristojnosti občinskega zbora in občinskega zbora proizvajalcev, ki ga bomo zdaj volili prvikrat, prinašajo občinam nove pravice, a z njimi tudi več dela in še večjo odgovornost za nadaljnji razvoj komunalnega sistema. Vse to opozarja, da dolžnost ljudskega odbornika ni lahka. Prav gotovo volivci ne bodo nikjer več zadovoljni z nedelavnim odbornikom. Zdaj, kar priznajmo, nekaterim odbornikom ljudje povsod niso mogli biti hvaležni za njihovo »delo«. V nekaterih krajih zadnja 'S, 4 leta ni bilo takega napredka in razvoja kot v sosednji občini. — Nezanimanje, odtrganost od množice in vase zaverovana »zaplankanost« posameznih odbornikov je največkrat vzrok za gospodarsko mrtvilo v takih krajih. Volivci pa so le uvideli, da ni vseeno, kdo jih zastopa v občinskem odboru, kot tudi ne, kako ta odbor dela. Zato upravičeno pričakujemo zdaj tudi poglobljeno sodelovanje volivcev. VEC ODBORNIKOV — LAŽJE DELO Poglejmo, koliko odbornikov bodo imeli novi občinski ljudski odbori po volitvah 20. oktobra. V občini Črnomelj bo 52 odbornikov, od teh 29 v občinskem zboru in 28 v zboru proizvajalcev; Kostanjevica-Pod-bočje 28 odbornikov (15 + 13); Metlika 34 odbornikov (19+15); Mirna 27 odbornikov (15 + 12); Mokronog 28 odbornikov (15 + 13); Novo mesto 70 odbornikov (40+30); Semič 27 odbornikov (15+12); Straža-TopJice 34 odbornikov (19 + 15); Šentjernej 43 odbornikov (23+2.0); Treb- nje 42 odbornikov (23 + 19) in Žužemberk 32 odbornikov ($7+ 15). Od skupnega števila novih odbornikov bo potemtakem 230 odbornikov v občinskih zborih, 187 pa v občinskih zborih proizvajalcev. Le-ti bodo imeli 95 odbornikov v industrijskih skupinah in 92 odbornikov*v kmetijskih skupinah. Na enega odbornika odpade po tej razdelitvi naslednje število prebivalcev: v občini Črnomelj 465 prebivalcev, v Ko-stanjcvici-Podbočju 342, v Metliki 391, v Mirni 294, v Mokronogu 336, v občini Novo mesto 574, v Semiču 247, v Straži -Toplicah 306, v Šentjerneju 383, v Trebnjem 427 in v občini Žužemberk 388. V novi okrajni ljudski odbor, ki bo imel 70 odbornikov (do- (Nadaljevaud« na 3, strani) Z gostovanja ljubljanske Opere v Kostanjevici na Krki: Marinka — Vilma Bukovčeva — in Janko — Miro Brajnik — pojeta duet v prvem dejanju Smetanove Prodane neveste. Gradnja športnega bazena v Dol. Toplicah Za večje uspehe v kmetijstvu (Iz razgovora s kmetijskim tehnikom Zvonkom Gusti nom v Metliki) Priprave za Športni bazen v velikosti 50 krat 25 metrov že teko. Bazen bo polnila termalna voda, ki zdaj brez vsake koristi odteka. Ko bo plavalni bafcen odprt, računajo, da bo to v dveh letih, bodo Toplice postale privlačna športno-turistič-na zanimivost Dolenjske, saj bo bazen odprt, za nastope, tekmovanja, tečaje \n pod. tudi v času, ko se kopalci rekam Že umikajo. Nacrti za novi bazen so izdelani; gradbena komisija, ki jo vodi priznani strokovnjak Ing. Stanko Bloudek, si je teren že ogledala in določila smernice za začetna dela. Zdaj preiskujejo teren i vrtanjem v zemljo do globine 5 metrov. Teren je za bazen prav primeren, saj so le malokje naleteli v večji globini na skale. Prst je v različnih' plasteh različna, od navadne rjave ilovica do črne zemlje, ki tona tudi kremenčaste vložke. Posamezne vzorce ta vrtin posebej shranjujejo, ker jih bodo v laboratoriju pn-ei stkala. Dogovor s posestniki zemljišč Je že sklenjen. Ko bodo pospravljeni poljski pridelki, bodo pričeli kopati zemljo z buldožerjem, d. G. Med tremi kmetijskimi tehniki, ki delajo na področju Bele krajine, je tov. Zvonko Guštin komaj dobro leto zaposlen pri metliški kmetijski zadrugi. Njegovo sistematično delo pa že kaže prve sadove. Ne samo v vzgoji mladih zadružnikov, tudi v sodelovanju s starejšimi kmetovalci, ki so voljni sprejemali nasvete in najnovejše izkušnje kmetijske znanosti. Obiskali smo tov. Guština, da nam kaj več pove o perspektivah kmetijstva v metliški občini. »Kot je v zadnjih povojnih letih vsepovsod opaziti velik naipredek,« je rekel tov. Guštin, »se mi zdi, da gremo v kmeti J-i'ti'U še najpoča'ho pat. Težko je včasih prepričati nase kmetovalce, zlasti starejše, da so novi načini kmetovanja boljši, uspešnejši in donosnejši kot tisti, ki so jih poznali naši stari očetje. Besedam ti ljudje dosti- krat ne verjamejo,, šele ko vidijo resnične uspehe, se mnogi lotijo novega načina dela. Z mladimi je delo seveda lažje. Praiv žito .*;mo v okviru metliške kmetijske zadruge ustanovili aktiv mladih zadružnikov, o katerih je pred meseci že pisal vaš list. Mladi zadružniki vneto tekmujejo, malo teže pa je bilo pridobiti za tekmo- Zadeva s krompirjem Takole je letos grozdje Pleterjah Letos je krompir dobro obrodil. Po približnih računih je v našem okraju okoli 500 vagonov krompirja za trg. Na večji pridelek je nedvomno vplivalo dobro seme, ki so ga priskrbele kmetijske zadruge, ter znatna večja poraba umetnih gnojil in škropljenje proti plesni in drugim škodljivcem. Zadruge so letos prodale pridelovalcem blizu 7o vagonov prvovrstnega semenskega krompirja sorte Merkur. Samo te količine zadostujejo za posaditev 240 hektarov. Po zaslugi dobrega semena in večje uporabe agrotehničnih pripomočkov so nekateri zadružniki, ki so se pridružili tekmovanju za večje hektarske donose, pridelali celo 44.000 kg na hektari Take donose so dosegli pridelovalci iz tekmovalnih »kaipin v Veliki Loki in Dragatušu. Pogodbeni pridelovalci semenskega krompirja so dosegli pridelek od 30.000 do 42.000 kg na hektar, povprečni donos pa je bil letos od 25.000 kg naprej. Ce računamo, da se je pridelek krompirja letos povečal zaradi posaditve navedenih 70 vagonov semenskega krompirja, le za 8.000 kg po hektaru, je to samo pri teh 240 hektarih nad 190 vagonov krompirja več. Po ceni 8 din za kilogram pomeni to nad 15 milijonov din več dohodka samo pri navedenih površinah Čeprav je torej krompirja Notranjepolitični te'densTi'i pregletl OCENA: PRAV DOBRO Na nedavni seji je Zvezni izvrlni svet ocenil gospodarjenje v prvih sedmih mesecih tega leta. Zato bo prav, da bralce seznanimo vsaj z nekaterimi podatki, ki kažejo,^ da smo letos dosegli prav lepe uspehe, mimo tega pa opozorimo na tiste težave, ki preprečujejo, da uspehi niso še boljši. Proizvodnja v industriji se je povečala v tem času za 19 %. Od tega največ v elektroindustriji za 37 H/o, v proizvodnji nafte za 36 °/o itd. Edino proizvodnja tobačne industrije je pod predvidenim planom, toda treba je upoštevati, da bo ta šele začela predelovati tobak iz letošnje letine. Industrija je dosegla take uspehe predvsem zaradi tega, ker je dobro pre-skrbljent s surovinami in polizdelki za predelavo. Vendar tu je prvo vprašanje, na katerega bomo m.orali biti v prihodnjih letih pozorni. Večino surovin moramo uvažati in pokazalo se je, da se naša industrija premalo prizadeva, da bi si oskrbela domače surovine tudi takrat, ko bi bilo to možno. Že nekaj primerov poznamo, ko domače tovarne težko prodajo svoje izdelke, predvsem polizdelke, drugim tovarnam, ki naj bi jih uporabile za proizvodnjo končnih izdelkov. Te tovarne so se usmerile edinole na nakup v tujini, čeprav bi bili domači polizdelki in surovine povaem. dobre. Glede na to, da je naš izvoz po-rastel, hkrati pa tudi uvoz, bomo morali zato veliko bolj uporabljati domače surovine tam, kjer je to možno. K tako visoki proizvodnji v industriji so pripomogle tudi zadovoljive količine električne energije, predvsem pa dejstvo, da so lahko tovarne svoje blago prodale. Zaloge se namreč niso povečale, marveč narobe, marsikje so celo manjše kot lansko leto ob istem času. Prodaja industrijskega blaga je bila možna zaradi dveh razlogov: v občinskih in okrajnih investicijskih skladih se je nabralo letos za okoli 60 milijard dinarjev več sredstev kot lani. Zato po občinah več grade in seveda več pokupijo. Drug razlog za uspešno prodajo industrijskega predvsem potrošnoga blaga pa so povečani plačni skladi. V prvih sedmih mesecih so se znatno povečale plače nameščencev in delavcev. Vrednost realne plače je za 9°/o uečja. Potemtakem lahko trdimo, da se (je za toliko povečalo tudi nakupovanje industrijskih proizvodov, kajti hrane v tem času nismo prodali kaj več kot v preteklih letih. K doseženim uspehom v industriji pa je prispeval svoje tudi drugačen način delitve dohodka. Čeprav ta način še ni bil najboljši, je vendarle spodbujal mnoge kolektive k temu, da povečujejo proizvodnjo. V istem času ni bilo zaposlenih veliko novih delavcev in po prvih podatkih se je produktivnost dela povečala za 12 °/o. V letošnji gospodarski dejavnosti sta povzročali težave dve ozki grli kot pravimo: gradbeništvo in promet. Niti prvi in niti drugi ne zmagujeta vseh nalog, ki jih od njiju zahteva velika industrijska proizvodnja. Zato govorimo o ozkih grlih, češ skoznje ne moremo spraviti vsega, kar bi bilo treba. Gradbeništvo je še vedno tako zaostalo in slabo opremljeno s stroji, da ne more dohitevati vseh gradenj. Za gradnjo stanovanj je letos na razpolago okoli 60 milijard dinarjev, toda prav zaradi pomanjkanja gradbenega materiala in gradbenih podjetij, ki bi gradila hitreje, vsega tega denarja brščas ne bomo mogli uporabiti. Tako smo prišli v čudno zagato.- stanovanj nam primanjkuje, denar je na razpolago, stanovanj pa vendarle ne bo. Zato bomo morali že v prihodnjih letih porabiti večja sredstva za mehanizacijo gradbenih podjetij. Podobno je s prometom. Čeprav je promet na železnici za 24*/o večji kot v lanskih prvih sedmih mesecih, železnica ne bo zmogla prevoziti vsega blaga zaradi večje industrijske proizvodnje. Ker pa je letos še izredno dobra letina, bodo težave s prevozom pšenice in sladkorne pese od proizvajalca do tovarn za predelavo in potrošnika prao4 resen problem. Ze v prihodnjem letu bomo morali zato tudi za železnico določiti več sredstev. K temu pregledu uspehov dodajmo še podatke o izvozu. V letošnjih prvih sedmih mesecih smo izvozili za 11 milijard dinarjev več blaga kot lani. Toda obenem je še bolj porastel uvoz in si bomo morali prizadevati, da zmanjšamo razliko med izvozom in uvozom. dovolj in je Gospodarska poslovna zveza tudi pravočasuo sklenila pogodbe za prodajo nad 300 vagonov krompirja, je kupčija s krompirjem zastala, odnosno ne gre, kot bi morala. Zakaj? Pri odkupu krompirja se Je pojavila spet stara napaka Posamezni upravniki kmetijskih zadrug od pričetka niso upoštevali dogovorjenih odkupnih cen, čeprav so nanje pristali na posvetu v Novem mestu. Dogovorjena cena, ki tudi popolnoma ustreza proizvajalnim stroškom, je bila din 9 za kilogram franko vagon. Nekateri upravniki pa so napravili zmedo, ker so pričeli plačevati dražje zato, ker so tu in tam prodali kake minimalne količine po ugodnejši ceni. Nekateri, kot na primer (Nadaljevanje na 2, strani) vanje starejše napredne tekmovalce. Vendar je tudi tu led že prebit. Med mlade zadružnike — teh je sedaj v naši občini 60 — pa bomo mogoče že to jesen skušali vključiti tudi dekleta, ki maj bi se seznanila predvsem z gojenjem povrtnin, z vkuha-vanjem in seveda z drugimi gospodinjskimi deli.« AH so naši ljudje dovzetni za nasvete? »Nekateri so, drugi spet ne. Trudimo pa se, da je naše delo kolikor mogoče nevsiljivo. Nič nočemo ukazovati; ljudem samo svetujemo in priporočamo. Mnogo seveda pomagajo s svojim zgledom napredni kmetovalci. Z njimi smo na primer konec meseca sklenili pogodba za semensko pridelovanje pšenice Salto. V ta namen bomo uvozili novo, čisto seme in da u pogodbenikom kredite za gnojila, seme in strojno obdelavo, v kolikor denarnih sredstev nimajo sami. Komisijsko pre- gledana pšenica bo seveda drugo leto imela svoji kvaldteti primerno ceno. 2e letos sinu odkupili 21.000 kg semenska pšenice, drugo jesen pa bo ta (Nadaljevanje na 2. strani) Slovo priljubljenega tovariša Pretekli teden se je poslovil cd številnih prijateljev in znancev v Novem mestu tovariš Leon Perhavee, doseda-nji okrožni javni tožilec, ki je s 1. oktobrom prevzel mesto javnega tožilca v Kopru. Priljubljenega in spoštovanega tovariša, ki smo ga cenili zaradi njegovega neutrudnega, požrtvovalnega dela v novomeškem občinskem odboru SZDL in v organih družbenega upravljanja, se ,bomo toplo spominjali, na novem delovnem mestu pa mu želimo kar največ uspehov. Njegov namestnik v okrožnem javnem tožilstvu je postal tov. Srečko Skrt. Tudi najmlajši novomeški taborniki — zmagovalci na republiškem tekmovanju V čast Tedna otroka je Združenje tabornikov Slovenije priredilo v nedeljo dopoldne v ljubljanskem Tivoliju prvo republiško -pryenstvo taborniškega naraščaja. Iz 14 slovenskih taborniških enot se ,je tekmovanja udeležilo 222 medvedkov ln čebelic, najmlajših članov te priljubljene organizacije. Med njimi je bilo tudi 35 medvedkov in čebelic, članov Rodu goranskih tabornikov iz Novega mesta. V mikavnih tekmovalnih igrah so si mladi Novomeščani priborili v vseh 4 igrah prvo mesto in postali republiški prvaki. Razen šotora in diplome so dobili vsi tudi spominske kartice. Drugo mesto na tekmovanju so dobili taborniki Veselega vetra iz Murske Sobote, tretje pa naraščajniki Temnega hrasta jz Hrastnika. Tako so se svojim odraslim tovarišem, ki so letos junija že v drugo postali republiški prvaki v taborniškem mnogoboju LRS za leto 1957, pridružili zdaj še najmlajši, medvedki in čebelice, učenci novomeške osnovne šole. Filmski dogodek v Novem mestu Prva svečana premiera domačega filma Uprava Doma -TLA v Novem mestu je preteklo soboto pripravila pravo presenečenje za ljubitelje filmske umetnosti v Novem mestu. Skupaj s producentom Jadran filmom i/. Zagreba in distribucijo Croatla filmom je pripravila prvo svečano premiero domačega filma v Novem mestu. Ze nekaj dni pred premiero novega hrvatskega filma »NASE POTI SE RAZHAJAJO« je bilo za vstopnice veliko povpraševanje, posebno ko se je /.vedelo, da bodo premieri prisostvovali tudi nekateri ustvarjalci omenjenega filma, kot reiiser Sime Simatovič in skoraj vsi glavni igralci. Vstopnice, ki so bile v prodaji Že v četrtek, so bile hitro razprodane, povpraševanje po njih pa kljub temu ni in ni prenehalo. Upravnik Doma JLA kapetan Bojanlč, ki ima največ zaslug za pripravo te premiere v Novem mestu, je izjavil, da tudi dvorana s tisoč sedeži ne bi mogla ustreči povpraševanju po vstopnicah. Mira Nikolič ia Boris lližic v lihuu »Naša Pota se razhajajo«. Svečana premiera se Je pričela t uvodno besedo upravnika Doma JLA, prisotne glavne Igralce Borisa Hržlča, Miro Nikolič, Rudolfa Kukica in Jožo Gregorina pa Je v imenu kulturnih delavcev in No-vomeščanov pozdravila Mira Ko-be. Po predstavi filma, ki ga lahko ocenimo kot prav dobrega, so se predstavili glavni Igralci, ki jih je prisotno občinstvo toplo pozdravilo, mladinke pa so Jim izročile Šopke cvetja. Svečane premiere filmov, katerim prisostvujejo tudi glavni ustvarjalci, so velikega propagandnega pomena. Tudi v Novem mestu, kjer Je zanimanje za domače filme precej slabo, Je ta svečana premiera dosegla svoj namen. To je bil prvi poizkus, da se tudi v manjših mestih dvigne zanimanje za domačo filmsko proizvodnjo, zato to pobudo uprave Doma JLA — ki nas Je že večkrat ugodno presenetila — toplo pozdravljamo. Upamo, da bomo kaj po« dobnega spet kmalu doživeli. F. M. VREME ZA CAS OD 11. DO 20. OKT. Okrog 11. ali okrog 14. oktobra (morda tudi obakrat) padavine 7. neurji in modnimi ohladitvami, sneg skoraj do nižin. Zatem suho, večinoma jasno vreme z jutranjimi meglami Sprva, hladna jutra s slano, pozneje postopno topleje. v.tvl Stran 2 »dolenjski list« Stev. 41 (395) Občni zbor v težkem vzdušju Kako dela Vodna skupnost Stična-Trebnje — Sam ovolji posameznikov je treba narediti konec — Škodljivo samoljubje zavira večji de-lovni polet pri napeljevanju tako potrebnega vodovoda Dolgo nI bilo letošnjega občnega zbora Vodne skupnosti Etična. Bil je Sele 29 septembra v Trebnjem. Čeprav nimamo vesti o zaključku zbora, vendar lahko trdimo, da ni razčistil nekaterih stvari lz poslovanja Vodno skupnosti, zlasti pa ni odstranil škodljivega trenja in nezaupanja. Kako se ljudje zanimajo za gradnjo tega vodovoda, Je po kazala udeležba na občnem zbo ru. IJdeležHI so se ga prav vsi izvoljeni delegati, prav tako po tudi predstavniki obeh okrajev in republiške Vodne skupnosti- Občni zbor se je zataknil že pri pretllaRanJu dnevnega reda. Javni pravobranilec OLO Novo mesto se ni strinjal, da bi sprejeli nova pravila Vodne skupnosti, ker delegati njso bili z njimi dovolj seznanjeni. Pozneje v razpravi se je pokazalo, da sta v novih ora-vllih sporni dve točki, to Je kie naj bo sedež skupnosti ;n če nai bodo podjetja tudi člani Vodne skupnosti ali ne. Izvolili bo posebno komisijo, ki bo podrobno proučila nova pravila in lih predložila v odobritev prihodnjemu občnemu zboru. Revizija poslovanja vodne skupnosti, ki jo je napravil financ, inšpektor OLO Novo mesto, ni dala odgovora na tista vprašanja, ki najbolj zanimajo Mane Vodne skupnosti v občini Trebnje. NI razčistila vprašanj«. aH so (in v koliki meri) Sla sredstva, namenjena gradnji glavnega cevovoda, za stranske odcepe aJl ne. Revizija je hotela ugotoviti, ali 1e bi. 10 finančno poslovanle pravilno ali ne. v kar ni nihče dvomil, nt pa odgovorila glede vprašanja na. menskega trošenja sredstev. Revizor je na kraju poročila zapel slavo tajniku Štefanu' Klavsu. čeprav je bilo iz poročila revizije in iz poudarka predsednika ter članov upravnega odbora razvidno, da je delal precej po svoji glavi In ni upo*tevai sklepov upravnega odbora / Do konca lanskega leta 1e bilo porabljeno za gradnlo vodovoda 109.477.000 dinarjev. Od tega 1e 4« milijonov dala republika iz sklada pomoči Primorski, Dolenjski in Kočevski. Ker blv4i okral Ljubljana okolica nI bil zalet v tej pomoči, 1e lasno, da 1e bilo danih teh 49 milijonov dinariev kot pomoč o-krnju Novo mesto. Ta sredstva so bila porabljena za gradnjo glavnega cevovoda na obmoeiu občine Stična, zato b1 morala občina Stična ali okral Ljubljana dati enak znesek za gradnjo davnega cevovoda na območju občine Trebnje. To zadevo morata urediti okraja med seboj. Dogovor o tem Se ni podpisan Letos je bilo malo del na vodovodu V glavnem so le zameni a- 11 po pomoti v tovarne vgrajene neustrezne cevi proti zbiralniku na Medvedjeku NadaUevanje gradnje proti Veliki Loki je zavrlo tlstn. o čemer smo že Disali v našem Hitu, fo 1e — nedelavnost upravnega oriboia; saj pet mesecev sploh ni imel seie. nerazčiščeno vpra.šan.1e koliko sredstev le ali ni imela skupnost za le- tošnja dela ter neizdelan načrt. Brex vednosti upravnega odbora je tajnik Klavs dovolil gradnjo odcepa vodovoda za Radohovo vas. čeprav upravni odbor ne nasprotuje, da ai posamezne vasi s svojimi sredstvi zgradijo oriključ ke — prebivalci Radohove vasi so pri giaanji odcepa naprav:li za 750 usoč dinarjev prostovoljnih del- — sme vendar edinole upravni odbor dajati privoljenja za priključke. Na ebenem zboru je bilo ves čas očitno težko vzdušje nezaupanja med dvema skupinama; stisko ln trebanjsko. V stiski občini imajo vodovod zgrajen m tud; že koristijo vodo iz nlega, za občino Trebnje pa še niti načrt; niso izdelani, prav tako nI sredstev. Zato je bojazen Trebanjcev, da bodo v bodoče pri gradnji vodovoda prepuščeni sami sebi ln da ne bodo dobili pomoči tistih članov, ki že imajo vodovod, upravičena. Predsednik upravnega odbora Stane Keber iz Stične je poudaril, da morajo biti vsi člani Vodne skupnosti enako odgovorni za zgraditev vsega glavnega cevovoda Predlagal je tudi. da bi morali več prispevati za gradnjo prebivalci. V kolikor ne bo mogoče dobiti družbenih sredstev za nadaljevanje del. naj bi Vodna skupnost najela kredit. Olede tistih 48 milijonov dinarjev, ki »o bili porabljeni kot pomoč novomeškemu okraju na območju občine Ivančna gorica, pa Stičanl menijo, da je bila ta pomoč tudi zanle. Predsednik upravnega odbora Je v imenu stiske »skupine« Se predlagal, naj bi bila član Vodne skupnosti tudi podletja in u-stanove. To Je gotovo umesten predlog, potrebno pa bi bilo prej določiti pod kakšnimi pogoji lahko postane podiet.le ali ustanova član. T0 bt morala med drugim vsebovati nova pravila. Iz tega razloga so imeli Trebanld pomisleke proti temu predlogu. Sti-čant pa so sumili, da se Trebanl-ci boje preglasovanja, ker bi v tem primeru Stičanl. ki Imajo več podjetij kot Trebanjci. imeli več delegatov. To Hubosumle je bilo zlasti očitno pri razpravi, kie naj bo v bodoče sedež Vodne skupnosti. Trebanlcl menl'o. da bi morali Oalejte si pomembno bogastvo na razstavi slovenskih slikarjev ln kiparjev v Kostanjevici na Krkil sedež premestiti v Trebnje, kler bo v bodoče središče gradbenih del; Stičanl sodijo, da bi bila to moralna kloiuta Stični, kjer je zrasla pobuda za ta vodovod ln kjer so glavne vodovodne naprave ter tudi remontna delavnica.. Ker se njso mogli zedtnitt, bo tudi to vpraSanJe prepustili posebni komisiji v rešitev. Ce kaj, potem Je ROtovo povsem odveč in škodljiva razprava o kraju, kjer naj bo sedež ustanove. Vsekakor je pravilno, da Je vodstvo gradbenih del čimblizje gradbišču. Torej bi vodstvo gradnje moralo ostati sedaj v občini Trebnje. Bolj kot to pa bi bilo treba — in morda samo to! — rešiti vprašanje odstranitve posameznikov iz operativnega vodstva gradnje, to Je ljudi, ki nc upoštevajo sklepov upravnega cdbo-ra ln ostalih forumov Vodne skup nosti, pač pa delajo po svoje, ne glede na njihove sposobnosti. Taki ljudje ne bi smeli vnaprej sami odločati. Glede -mena Vodne skupnosti pa so se sporazumeli, da se bo v bodoče imenovala »Vodna skupnost Stična-Trebnje*. Na dnevnem redu občnega zbora so bile še volitve upravnega odbora, sprejetje gradbenega programa za prihodnje leto. sprejetje proračuna vzdrževalnih stroškov, določitev vodarine. odSkodnlna mlinarju Okornu v Drmožniku, sklep o plačevanju pristopnine, pritožbe in predlogi ter razno. O tem bomo še poročali. Zal so zastopniki OLO Novo mesto predčasno odšli, z občnega zbora. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Več srčne kulture Jescimko deževje Je pridno moči In blati naše ceste, ki mnoge v kotanjah, polne deževnice, te tako zelo kličejo ji« cestarjev! negi. Ca so na njih pojavi ubogi kolesar in pešec, po s»- uvtomubil, potem si Inhko predstavljamo kakšen beg, tekanje ln direndaj povzroči vse to na cesti. Žaganje, kletvine in težke besede It i te za drvečim nvtomnhiloni, /p katerim se kadi. kot bi vozil motorni čoln po vodi. Večkrat ne potnnga skok v jarrk. v bre« ali M vogal hiše. ker V TEM TEDNU NABIRAMO: List volčje češnje-beladone (180 din), hribske rese brez pec-ljev (500 din), maline (40 din). Rastlino materine dušice (45 dinarjev), hribske rese (260 din), gladišnika (40 din), ptičjega dresna-moravka (40 din), vodne kre.se (140 din). Korenine krvavega mlečka (100 din), beladone (140 din), malega divjega janeža (350 din), velikega divjega janeža (250 dinarjev), baldrijana (260 din). Plodove bezga (100 din). Sipka celega (50 din). šipkove luščine (200 din), gloga ali belega trna (33 din) črnega trna ali oparnf-ce (30 din), punčkovina (800 dinariev). OBVESTILO: Nabirajte samo navedena zdravilna zelišča! Korenine velikega in malega divjega Janeza naj nabirajo ln odkupujejo samo tisti, ki ga dobro poznajo; nepravilno nabranih korenin n« bomo prevzeli. Četrti oktober 1957 bo najbrž ostal zapisan v zgodovini kot prvi korak človeka v vsemirje. Na ta dan so namreč izstrelili v Moskvi tako imenovani satelit, ki se zdaj že nekaj dni giblje okoli zemlje z brzino kakih 28.800 kilometrov na uro, taka da v devetdesetih minutah obkroži naš planet. Novica o izstrelitvi umetnega planeta je presenetila skoraj ves svet. Zahodni znanstveniki so sicer slutili, da so sovjetski znanstveniki dosegli zelo velik napredek v raketni tehniki, niso pa •pričakovali, da bodo Rusi tako kmalu poslali satelit v prostor. Se bolj jih je presenetila teža umetnega satelita — 83,5 kilogramov, medtem ko mislijo Američani izstreliti umetni satelit šele spomladi, tehtal pa bo samo kakih deset kilogramov. Ta na videz majhna razlika v teži pa v resnici pomeni velikanko razliko v raketni tehniki, zakaj Rusi so morali — po ocenah zahodnih znanstvenikov — uporabiti več ton težko, trodelno raketo, da so pognali 83,5 kilogramov tako daleč v prostor — 800 do 1.000 kilometrov nad zemeljsko povrSino. Zahodni znanstveniki so čestitali svojim sovjetskim kolegom nad tem velikim tehničnim uspehom, ki pa nI samo tehnični uspeh. Da ne gre samo za tehnični uspeh, dokazuje razpoloženje v političnih in vojaških krogih na Zahodu, kjer s težavo prikrivajo razočaranje in nekakšen strah. Čeprav so zahodni znanstveniki Se dolgo govorili in pisali, da Sovjetske zveze ne gre podcenjevati in da je treba ravnati z njo kot /. enakopravnim družabnikom na področju tehnike in znanosti, se jc vendarle marsikdo na Zahodu, posebno v Ameriki, tolažil, da je Zahod predaleč izpred Sovjetske zveze, da bi ga mogla kdaj dohiteti ali celo prehiteti. Dandanes sta tehnika in politika tako tesno povezani, da bo umetni satelit vplival tudi na razorožitvena pogajanja. Upajmo, da v dobrem smislu. UMETNI SATELIT Znanstveniki sicer lahko v celoti ocenijo, kaj vse si lahko obetajo od umetnega satelita, toda tudi laik ve, da bo satelit izrednega pomena za vre-menoslovje ln vremenske napovedi, ker Je doslej vremenoslovska služba na svetu pokrivala samo kakih pet odstotkov zemeljske površine. Satelit in drugi sateliti, ki mu bodo sledili, bodo najbrž zrevolucioniruli brezžične zveze in televizijske prenose. Toda sa človeka najbolj mikavno in razburljivo je dejstvo, da je bil storjen prvi korak na poti v vsemirje, trenutno na poti do Meseca. Sovjetski znanstveniki že izjavljajo, da izpopolnjujejo vsevnlrsko raketo, ki bo potovala na Mesec. Profesor Ceba-ta-ev meni, da je možno odpotovati na Mesec in se čez deset dni vrniti. Seveda pomeni vrnitev na zemljo še najhujšo prepreko. Jasno je tudi, da v prvih raketah ne bodo ljudje, ampak kvečjemu živali in rastlinstvo. Pri vseh teh uspehih sovjetskih znanstvenikov pa je treba poudariti — kar tudi sami poudarjajo — da je izstrelitev umetnega satelita plod naporov in dela vseh znanstvenikov sveta, da je vsak znanstvenik, ki se Je s tem ukvarjal, ne. glede na narodnost, prispeval k temu zmagoslavju človeške tehnike in človeških sanj. In tako zdaj kroži nad našimi glavami kakih 900 kilometrov visoko majhen predmet, ki pošilja signale na zetnljo in sporoča ljudem nadvse pomembne podatke o gostoti zraka v teh višinah, o temperaturi, brzini in drugem. Za ljudi je ta občutek nekoliko nenavaden, ker živijo v dobi, ko se uresničujejo najbolj drzne napovedi ljudi, ki so jih v preteklih dobah imeli v najboljšem primeru za fantaste, v najslabšem pa za norce. Toda brez domišljije ni napredka. Počasi tudi umetni satelit ne bo veo senzacija. Človeški rod se bo navadil nanj, kot se je navadil na letala, televizijo, radio in druge plodove človeškega duha in človeških rok. Gotovo bo zelo slovesen tisti trenutek, ko bo človek dosegel Mesec. Toda tudi takrat ne bo varen pred samim seboj. Zakaj če ne bo znal v družbi ustvariti trdnih pogojev za mir, je njegovo delo zaman. Upajmo, da ga bodo tehnični uspehi napravili rnodrejšega. Za večje uspehe v kmetijstvu Mehanizacija kmetijstva, obnova vinogradov in sadovnjakov, skrb za večji in boljši pridelek (Prenos s 1. strani) odkup seveda še mnogo večji. Hkrati bomo skušali drugo leto na posebni parceli dobiti in vzgojiti kvalitetno semensko koruzo, tako imenovano »metliško trdinko«, ki naj bi se potem razširila po naših krajih,t Te dni smo videli, da se je spet v večjih množinah pojavil koloradski hrošč. Kaj je temu vzrok? »Res se je zadnji teden v velikih množinah pokazal na naših njivah ta škodljivec. Tudi ceste in pota so ga bile polna. Nafti ljudje so sicer poleti enkrat ali dvakrat Škropili, ko pa je po poletni suši prišel izdaten te obrisa blato od nog do glave Večkrat tudi lahko opaziš kako 1».. junaški ioler še bolj požene in ** povmeje, ko vidi »voje žrtve. kal.o se umikajo. Re- pa je, da niso vsi taki, da nekateri po/najo bonton in vozijo počasi ali celo ustavijo lem velja vsa pohvala. Ali ne bi bilo umestno, da na raznih teiiujili za šoferje povore inštruktorji tudi D tej pinti srčne kulture, skratka a šofer skem boutoiiul Tudi pri notranji upravi 11 aj bi o leni razmislili in toklra brezvestnim šoferjem povedali nekaj pravil o lepem vedenju. Vsak voznik se mora zavedati, tla mora vladati tudi na cestah tovarištvo. Mnogi brezobzirni šoferji smatrajo tudi zo posebno »junaštvo«, ce zvečer ali ponoči ne zasenčijo močnih luči ob srečanju s kolesarjem, voznikom, motoristom ali skupino pešcev. Ob takih srečanjih kaj rodo prid* do nesreče, konji se »plašijo, divjaški šoferji pa drvijo v noč, ne da bi pomislili, kuj lahko povzroči ii jI bova brezobzirnost ali neumnost. Ne morem pozabili nekaj trenutkov Iz letošnje avtobusne vožnje lin relaciji Dubrovnik — Kotor — Cetinje. kjer sem občudoval vestnega šoferja, ki je res z vsem srcem in človeškim odnosom do vsakega potnika ali vozila na c-sti pravilno ravnal, ran Pomagal, vozilo ustavil ali z lepo besedo opozoril kolesarja ali pešca, da ne dela prav. Kljub večkrat slabi cesti je vožnja lepo tekla. I»rnv prijetno je- bilo tudi videti, kako so si šoferji med sehoj pomagali in se s kratkim algRaiOtt znhvalili za uslugo... Da, marsikaj koristnegn bi se lahko naši šoTerjI naučili v ("mi gori. Zato res: tovariši šoferji — več srčne kulture pri vožnji! -tj- Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo In tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo Ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka 12. černo doseči resnične uspeha. Občina in kmetijska zadruga naj bi škropljenje nadzorovali, nemarne kmetovalce pa bi bilo treba primerno kaznovati. Ls teko bi bil boj proti koloradskemu hrošču uspešen.« , Letos in lani so pri nas začeli obnavljati vinograde. Kako napreduje to delo? . »V naši občini in vsej Beli krajini je kajpak nujna obnova vinogradov in sadovnjakov. V Metliki bo kmalu dograjena velika vinska klet. ki bo sprejela velikanske kolj.čine vina oziroma grozdje. Tega pa morejo dati le načrtno obnovljeni vinogradi. Letos je 15 gospodarjev na Grabroveu prerigolalo za vinograde 2 ha celine. Toda tu obnova ni bila načrtno izvedena in je vsak delal nekako po svoje. Bolrje je bilo to izvedeno na Boldražu, kjer/ sta dva gospo- darja prerigolala 1 ha ornics, nekoč posajene s trto. Tu ao rigolall tudi v terasah, kar mnogim ispočetka ni bilo všeč, pa so kmalu spoznali prednosti takega obdelovanja zemlje. Na tem kosu so zasadili predvsem črne trtne sorte, to je Portugalko, modro frankinjo in žametno črnino, ki dajejo na naših tleh znamenito, tudi v tujini cenjeno metliško črnino. Prav tako Je letos na Grabroveu 20 gospodarjev izkrčilo 7 ha steljnikov. Te so zrigolali 40 cm globoko, že letos in drugo leto bodo v nižjih legah posadili višnje, v višjih pa hruške. To pao bi bil nekak vzoren sadovnjak z višnjami, hruškami in travniimi meš-anicaimi, s katerega naj bi lastniki v naslednjih letih odvečni sadni pridelek prodali kmetijski zadrugi. Prav zato, da bo v prihodnje obnova vinogradov in sadovnjakov smotrnejša, je bilo *• dni pri na&i kmetijski zadrugi sklenjeno, da se osnujeta cAji in širši odbor, ki naj bi na terenu pregledala površine, določila, kamere panoge in sorte bd v gotovih pogojih najbolje uspevale, določila način obdelave in podobno. Predvsem pa bo treba premagati konservativnost nekaterih ljudi, ki se iz slepe zaverovanosti v staro tako težko oprimejo novega Ln boljšega.« Torej so v vašem delu Že opazni uspehi? »Upam, diasio, oziromaiše bodo, Danes vidimo, da je strokovna pomoč našim kmetovalcem nujno potrebna. Toda mnogi yd njiih še vedno nezaupljivo stoje ob strani. Upajmo, da bo z rspehi in pozitivnimi rezultat;, ki bodo v prihodnjih letih vidni, tudi to nezaupanje kmalu odstranjeno.« —ar Samo poravnana naročnin vam jamči tudi brezplačno nezgodno zavarovanje1. ZADEVA S KROMPIRJEM •Uspehi bodo odstranili nezaupanje kmeta do strokovnjaka,« pravi kmetijski tehnik Zvonko Guštin. dež in se je krompir lepo ob-rastel, so mislili, da škropljenje ni več potrebno. Kljub temu, da smo jih opozarjali na škropljenje, ni nihče prišel po motorno škropilnico v kmetijsko zadrugo, niti po lindan olje ali pantakan v prahu, ki sta brez koristi -ostala na naSih policah. Koloradski hrošč je seveda potem imel lahko delo. Prav zato so na zadnjem občnem zboru kmetijske zadruge člani predlagali, naj bi bi).) drugo leto škropljenje izvedeno v vsej občini v nekaj dneh, V ta namen si bo metliška KZ nabavila še dve ali tri motorne škropilnice in jih dala v uporabo po vaseh. Škropljenje naj bi bilo seveda obvezno, če ho- (Prenos s 1. strani) kmetijska zadruga Velika Loka, odkupujejo krompir celo z lastno izgubo1. Slaba, lahko rečemo negospodarska odkupna politika in kratkovidnost imata za pridelovalce hude posledice. Ti krompir ponujajo, ker ga Želijo čimprej prodati, zadruge ga pa nočejo odkupovati za Gospodarsko poslovno zvezo po ceni, za katero so se sporazumeli in po kateri ga Je GPZ tudi pogodbeno prodala raznim odjemalcem, v glavnem Vojnim poitam. Ce Gospodarska poslovna zveza ne bo mogla kupiti krompirja v našem okraju, ga bo šla seveda kupiti drugam, da izpolni pogodbene dolžnosti. To pa pomeni, da bo lahko krompir naših pridelovalcev ostal neprodan. Treba je vedeti, da je krompirja dovolj tudi v drugih okrajih in da so pričeli v večji meri pridelovali krompir tudi v drugih republikah. Zato je vsako čakanje na višje cene, na kar očividno merijo nekateri upravniki kmetijskih zadrug, nevarna špeku- lacija, ki ima lahko občutne posledice za dolenjske pridelovalce. Cena devet din za kilogram krompirja je primerna in so v njej kriti proizvajalčevi stroški, upoštevati pa Je treba tudi za-loženost trga. Ponudba je letos večja kot povpraševanje. Prizadevanje pridelovalcev za večji pridelek nI bilo zaman. Blaga je več, večji je tudi dohodek pridelovalca, čeprav je cena za kak dinar ali še manj nižja, kot so jo pričakovali. Zeio kratkovidno mnenje imajo o cenah kramplrja tudi nekateri kmetovalci. Na postaji Trebnje je prejšnjo nedeljo nek možakar godrnjal nad velikim pridelkom, češ, če bi bilo krompirja manj, bi bila cena višja. Preprost račun pove, da Je hektarski donos (to je hkrati večji dohodek proizvajale«) večji, če pridela 30.000 kg na hektar in proda krompir po 8 din, kot da bi pridelal le 15.000 kg in ga prodal po 12 din. In kaj bi rekli taki pametnjakoviči, ki vidijo v manjšem pridelku višje cene, če bi tako postavljali tudi delavci v tovar- nah, pa bi na primer izdelali polovico manj čevljev, ceno pa zvišali za 100 odstotkov?! Meso se je podražilo! Ko sem v ponedeljek, 7. oktobra spraševala za cene na novomeškem živilskem trgu, so me kmetice zavrnile: »V mesnico pojdite pogledat za cener« Res sem kar kmalu opravila na trgu, kajti bil Je zelo slabo založen. Jajc sploh nI bilo, imeli so le: kostanj po 50 din fIrki, zeleno solato po 50 din kg, paprike po 40 din kg, paradižnike po 40 din kg, čebulo po 100 din venec, hruške po 60 din kg. jabolka od 40—so din kg, la grozdje po 80 din kg. Bilo je tudi nekaj stojnic pletenin, domačega platna in lončenih izdelkov. Tri mesarju sem Se na prvi pogled videla, da so meso najbrže podražili, ker so ženske gledale na cenik !n zmajevale z glavo. Tudi jaz sem se stegnila čez glave in prebrala: govedina 250 din, teletina 300 din, svinlna 380 din. Upajmo, da podražitev mesa ne bo dolgotrajna in da bomo kmalu spet lahko zabeležili stare cene. Na sejmišču Je bilo nekoliko bolj živahno kot na živilskem trgu. Naprodaj so pripeljali 3035 prašičev, prodali pa so Jih loiz. Govejo Živine je bilo na seJmllCu 255 glav, prodali pa so 113 glav. Prašiče so prodajali od 3.000 do 15.000 din, vole od 65.000 do R0.0OO din, krave od 35.004) do 70.000 din in telice od 30.000 do 6O.000 din. IZ RAZNIH STRANI O Po sestanku med ameriškim zunanjim ministrom Dul-Iesom in so\ letsldlh zunanjim ministrom Gromikoni so objavili sporofllo, v katerem je rečeno, da so bili razgovori, ki so trajali skoraj Štiri ure, koristni s stališča pojasnjevanj mnenj obeh vlad o raznih velikih mednarodnih vprašanjih. 4) Studentske demonstracije, ki so se v čeirtek in petek deloma spremenile v nerede na varšavskih ulicah, so vznemirile poljsko javnost. Intervenirati Je morala milica, uporabiti solzivec in na obeh straneh je prišlo do hujših poškodb. Do demonstracij Je prišlo zaradi prepovedi študentskega livta »Po Prosci«, Predsednik glavnega odbora združenja poljskih ItUdemtnv Or« *owski je Izjavil, d;>. združenje plma nlo skupnega z or-gan'zlranjem protestnega mitinga. eniatxen • RlvM ministrski predsednik francoske vlade ln voditelj socialistov Ouv ."Vfollet je dejal, da bo nadaljeval s posvetovanji s politiki o možnostih za sestavo nove francosko vlade, • Na Dunaju traja že nekaj Oni Rnneralna konferenca med-nsrodhe agencije za miroljubno unorabo atomske energije. Konferenca bo zasedala kako tri tedne In bo izvolila dva od-bOVtl prvi bo proučil orogram dela agencije v prihodnjem lettl, drugi na bo razpravljal o prav ilh problemih ln o upravljanju. €) Voditelj g'hanja za priključi« rv oloka Cipra h Grčiji nadškof Makarlos Je v New Vorku le izjavil, da nI niti misliti na to, da bi Ciper ostal britanska kolonija. Pripomnil Je da Turčija nima pravice, da bi delala zapreke na poti do ciprske svohode, • Argentinski delavci v mesni industriji so začeli stavkati ln bodo tako clolro stav-kftti, dokler oblnstv.i no bodo izpustila sedem voditeljev njihove slnd'kalnp /.veze. ki so hill aretirani skupal 7. ?tii drugimi delavskimi voditelji. *P Na sirljsko-turSM "iejl ?e orlšlo do Incidenta. TUk piše, da sta se snopaili atrijska In turška vojaški rjatruHn 'n da so turški vojaki odvlekli siri iskeca vojaka na turško ozemlje. Zgodnji sneg Z dežjem 30. septembra se j» tudi ozračje močno ohladilo ln prvega oktobra je v višjih predelih pričelo snežili. Sne«; je padel skoraj do nižin. Pobeiil je Gorjance in druge hribe v okraju. Za kratko dobo je obležal celo nad Dobličko goro in nad Semičem, odnosno nad postajo v Kotu pri Semiču. V Miklarj.h, Debelem vrhu tn še v višjih krajih je sneg obležal kar več dni. MAKS VALE, predsednik občinskega ljudskega o dbora Novo mesto: Uspehi nam kažejo pot Letos že tri milijarde in 120 milijonov dinarjev proizvodnje Kljub omenjenim težavam (pomanjkanje proizvodnih prostorov im zastareli način proizvodnje) se. jc vrednost proizvodnje v industriji dvignila od 1. 1355, ko je znašala 2 milijardi 4H3 milijonov, na 2 milijardi 915 milijonov v 1. 1956. Za leto 1957 prediviideva plam tri rniibijarde in 120 milijonov. Število zaposlenih v indu®tinjd se je povečalo od 1742 v letu 1955 na 1941 v letu 1957. Dvig proizvodnje je na eni strani pozitivna posledica povečanja obratov in števila zaposlenih, na drugi strani pa tudi posledica povečanja storilnosti v večini naših industrijskih podjetjih. Tako se je v zadnjem letu dvignila storilnost dela v »Keramiki« od 27.6 ton na 1 zaposlenega na 55 ton ali za 90%, v Industriji perila za 18%, v Novo-teksu pri proizvodnji volnenega prediva ta 49% in volneni tkanini za 41%. v Kremenu je storilnost dela nad državnim povprečjem v tej stroki itd. Industrijska proizvodnja ima sedaj že vse osnovne pogoje, da se tudi v bodoče zadovoljivo razvija. Z rekonstrukcijo obratov, ki so v teku, se bo proizvodnja v teh obratih že v prihodnjem letu dvignila za 45%, kar bo naj-večji por:.»;t proizvodnje v v&g.j povojni dobi. Razen tega lahko računamo na nadaljni razvoj proizvodnje v tovarni zdravil »Krka« in Motomontaža. Tudi konfekcija oblačil, kil je bila ustanovljena v letošnjem letu v okviru novega obrata podjetja »Krojač«, ima možnosti rar.-vitl se v večjo industrijsko proizvodnjo. Tako so v Industrijski proizvodnji ustvarjene možnosti za naraščanje industrij«. S 5e vočjo storilnostjo dela. s kooperacijo, z znižanjem materialnih stroškov, zmanjšanjem izgub, predvsem pa z boljišo organizacijo dela. je možno doseči povečanje proizvodnje in finančnega učinka. KAKO JE S KMETIJSTVOM V NOVOMEŠKI OBČINI V naši občini Je 52 odst. kmečkega prebivalstva, ki je razdeljeno na 2.580 gospodarstev. Povprečno odpade na eiK) kmečko gospodarstvo 1.94 ha njiv, 0.52 ha travnika, 0.26 ha vinograda, skupno 2.72 ha obdelovalne zemlje, približno 1 ha košemic ali pašnikov in 3.30 ha gozda; od živine pa okrog 3 goveda, 3 svinje, pol konja in 10 komadov perutnine. Značilna je razdrobljenost gospodarstev, ki ae še nadalje drobijo. Kmetje imajo povprečno premalo sadovnjakov in vinogradov, ki od vseh kmetijskih zemljišč prinašajo največjo dohodke. V oči padejo nizki pridelki pri vseh kmetijskih rastlinah, čemur ni kriva nedelavnost kmetovalcev, temveč izčrpanost zemlje in premalo gnoja. Večina gnoji le delno in s kakovostno silabim hlevskim gn - le enkrat tedensko, vse ostale dneve pa vozi avtobus v Kočevje. Vozni red bi kazalo nujno spremeniti, kot je bil pred leti: trikrat v Kočevje, trikrat v Črnomelj. T0 bo ugodno za vse vasi v Poljanski do- Kaj je s kovačijo na Dvoru? O ustanovitvi kovaškega podjetja v Dvoru pr,i Žužemberku je bilo že veliko govora, vendar podjetja še vedno ni. Bili so izdelani tudi načrti, ki pa baje niso biLi primerni- Kovaštvo na Dvoru ima sta-oo tradicijo. Zlasti so bili pred vojno znani nekateri izdelki dvorskih kovačev, kot razno domače orodje, sekire, plenkače, rezilniki, bradve in podobno t«r orodje za gozdna dela. Prav dobrega orodja K>di danes močno primanjkuje na tr8u. Ze vsa letat po vojni životari ob Krki na Dvoru majhna kovaška delavnica, ki niti ne zasluži tega imena, tako žalostna je. Res bi bilo treba pospešiti ustanovitev vsaj manjše kovaške delavnice na Dvoru. Naročil za diobre izdelke bi Imela več kot dovolj. Vse družbene organizacije vabi. mo k naroČilu nove Ilustrirane revije »Sodobna pisarna«. Pisar-nlSki uslužbenci vseh vrst 1o bo-«•»• «u1no potrebovali za izboljša-nje svojega dela Zahtevajte prospekt prt upravi. Ljubljana, Gosposka 12 lini, saj ima večina posestnikov vinograde v Maverlenu, pa tudi sicer imamo opravke v Črnomlju in vzdolž ceste do tja. Upamo, da ne gre za nagajanje podjetja, prosimo pa za upravičeno razumevanje naših želja. Alojz Crnič DOLENJSKEGA USTA! Te dni vas bo obiskal pismonoša s položnico naSe uprave: poravnajte takoj zaostalo naročnino za drugo polletje 19571 Olajšajte njemu in nam upravno-ft* r.ančno poslovanje domačega tednika! Uprava Dolenjskega lista da Je kvaliteta pridelka razveseljiva ter da je treba začeti z večjo gojitvijo hmeljevih nasadov v Beli krajini, zlasti v okolici Vinice. Začeti je treba s najmanj petimi hektarji nasada, kajti le za tako površino je vredno zgraditi sušilnico hmelja. Sušilnica je pa pogoj za pridelovanje kvalitetnega hmelja. Viniški kmetje so pripravljeni na obnovo hmeljskih nasadov in pozdravljajo to zamisel, ker dobro vedo, da bodo s hmeljem povečali narodn. in svoj dohodek ter si utrli pot do naprednega kmetijstva. S poskusi hmelja na Vinici s« pričeli agronomi kmetijske proizvajalne zveze »Bela krajina«; zdaj še nadalje proučujejo obnove hmeljskih nasadov v Bell krajini. J. S. Izjema je KZ Novo mesto Zbori volivcev so končani in kandidati za občinske zbore ln občinske zbore proizvajalcev izbrani. Za vse volilne enote v okraju so bili kandidati Izbrani na zborih volivcev* Izjoina je proizvajalna enota za abor proizvajalcev kmetijske skupine splošne kmetijske zadruge Novo mesto. Zbori volivcev kmetijske proizvajalne skupine so bili večinoma po polletnih občnih zborih kmetijskih zadrug. Tako jc bilo zamišljeno tudi za kmetijsko zadrugo Novo mesto, ki Ima okoli 1100 volivnih upravičencev. Po zakonu bi torej moralo biti na zboru volivcev te enote navzočih najmanj 110 volilnih upravičencev. Prišlo pa Jih je le 29 (1). Ker zbor volivcev te volilne enote odnosno proi/.vajaiske skupine ni bil sklepčen, so se morali poslužiti drugega zakonskega določila. Kandidatno listo bo predložila skupina državljanov. Tako Je kmetijska zadruga Novo mesto Izjema med vsemi tristo-osmiml volilnimi enotami in Se večjim itevilom gospodarskih organizacij v okraju! Ne pozabite: od 28. septembra do 21. oktobra DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL V KOSTANJEVICI! to želijo ljudje. Novi odbor bo zahtevo, da je treba vendarle že enkrat urediti tudi to zadevo, vsekakor moral uresničiti. Ni slučaj, da so volivci govorili največ o tem problemu. Trgovina je odgovorno področje v naši družbi in nikakor ne sme biti prepuščena samovolji posameznikov. Zal potrošniški sveti v mestu še niso zaživeli, sicer bi verjetno bilo tudi tu že marsikaj narejenega! In ostala vprašanja? Tu so: postavitev avtobusne čakalnice (lope) pred pošt0 je nujna, saj prihaja in odhaja vsak dan iz mesta več ato ljudi, ki so v slabem vremenu mokri, prezebli in upravičeno slabe volje. Avtobusna proga Novo mesto -postaja potrebuje več ieda. Kako bo s tržnico in njenimi načrti? Treba bi ji bil0 dati prednost pred zgraditvijo teniškega igrišča. Razen teh je v zapisniku še nekaj predlogov. Dalj se bodo uresničiti, ker so pametni in potrebni- ZAKAJ TAR0? V Podbočju smo govorili z enim izmed sedanjih odbornikov občinskega ljud. odbora Ko-stanjevica-Podbočje o najrazličnejših gospodarskih vprašanjih- Odbornik je pa dajal tako čudne odgovore, da si o njegovem delu v občinskem odboru pač ne moremo ustvariti zadovoljive podobe.Vse kaže, da mnogi ljudje tam okolii še vedno žive pod vtisom (ki ga nekdo podpihuje, o tem ni dvoma!), da jim ves svet dela krivico. Besni so na družbene dajatve, ki so po njihovem krivične, smrtno sovražijo že besedico »taksa«, hudi so na Socialistično zvezo, k; svojih dolžnosti do skupnosti. Marsikdaj pa bi prebivalci te in one vasi dobiti več pomoči od družbe za elektriko, popravilo petov, zajetje studencev, gradnjo vodnjakov in pod.javna dela, če bi tudi sami pokazali več pripravljenosti za delo in predvsem več prizadevnosti! Za uspešno delo v občini so potrebni razgledani, sposobni in delavoljni odborniki. Potrebna je zdrava , kritika, potrebno pa je tudi več razumevanja, pomoči in sodelovanja volivcev z odborom! Marija KoTbnr Zavod za varstvo spomenikov LRS Je pred kratkim začel a deli za delno ohranitev znanega žužemberškega gradu. Stolpe nameravajo očistiti, popraviti in pokriti, ostali zid pa bodo zavarovali pred nadaljnjim razpadanjem z betonsko ploščo. Za razvijajoči se tujski promet bo tako žužemberiki grad spet postal znamenita privlačnost. — Na sliki: eden grajskih stolpov, ki ga je zob časa že močno načel. (Foto: Polde Gošnlk) Po zaslugi okrajnega odbora Zveze borcev: Dvoletna administrativna šola Skrb za otroke padlih borcev je zlasti lani ln letos v ospredju vsega dela in prizadevanja okrajnega odbora Zveze borcev v Novem mestu. Na njegovo pobudo se bo Ka|3la v Novem mesto dvoletna administrativna šola, v katero bod-t sprejel! kakih 35 otrok, katerih starši so padli v NOR, razen teh pa bo sprejetih v prvi let- nik Šole tudi nekaj drugih mladincev in mladink. Šola bo imela prostore v sklopu Vajenske šole za učence trgovinske stroke, internat pa v Bršljinu, kjer prav te dni hitijo s postavljanjem barak, ki jih je dala šali na razpolago uprava JLA. Znano je, da je za podobno šolo v Ljuoljani vedno izredno visoko število prijavljen- IZ STAREGA TRGA OB KOLPI V nedeljo, 29. septembra, dopoldne je bilo po polletnem občnem zboru zadružnikov množično predvolilno zborovanje pred šolo. Udeležilo se ga je okoli 150 ljudi. Na zborovanju je govoril o raznih gospodarskih in političnih dogodkih doma ln v svetu ljudski poslanec te doline in kandidat vo-liivne enote Stari trg, Martin Zugelj. Starotižani so prostor za zborovanje lepo okrasili. • • • Kmetijska zadruga Stari trg ima nekaj lastnih sredstev, s katerimi namerava pričeti gra- diti zadružni dom. Prav bi bilo, da bi se pred gradnjo pogovorili z drugimi ustanovami in zgradili večjo stavbo, v kateri bi bili tudi prostori za pošto, krajevni urad in drugo. ' * * * Tisti del cesto Tanča gora — Stari tr$, ki ie hil že deloma zgrajen, bodo sedaj dogradili. Z deli bodo pričeli takoj. Potrebno bi bilo čimprej zgraditi že projektirano gozdno cestj Vrh gora.—Dalnje njive. Bukovi gozdovi, ki propadajo v tem predelu, pomenijo za vsako leto večjo izgubo. V Trebnjem naglo raste novo železniško postajno poslopje ln bo, kot pravijo, do zime ped streho. Prejšnji teden so dogotovili če vse potrebno z.i strop nr.d pritličjem. Stavbo gradi Dolenjsko gradbeno podjetje iz Grosuplja in vse kaže, da bo Trebnje po tolikih letih čakanja le dobilo eno najlepših dolenjskih postaj! cev, dobrega administrativnega kadra pa manjka tako uradom naših ljudskih odborov kot podjetjem, ustanovam, zadrugam in raznim organom uprave. Odkar je Novo mesto izgubilo ekonomsko srednjo šolo, občutno pogrešamo dotok domačih kadrov s srednjo administrativno izobrazbo. Zato upamo, da bodo novo šolo toplo pozdravili vsi, ki jim Je pri srcu izobraŽevanje mladine, zlasti pa ie otrok padlih borcev. Kakor vse kaže, bo nova šola začela s poukom konec tega meseca. 144 odbornikov več kot doslej (Prenos s 1. strani) slej jih je bilo 110 v obeh zborih), pa bodo izvolile posamezne občine naslednje število odbornikov: Črnomelj 10, (od teh 6 v okrajni zbor in 4 v okrajni zbor proizvajalcev),Kostanje vica-Podboč je 3 (2 + 1), Metlika 5 (3 + 2), Mirna 4 (2 + 2), Mokronog 3 (2+1), Novo mesto 21 (10 + 11), Semič. 3 (2 + 1), Straža-Toplice 5 (2+3), Šentjernej 6 (4 + 2), Trebnje 6 (4+2) in Žužemberk 4 (3-r 1). — Okrajni zbor bo potemtakem imel 40 odbornikov, okrajni zbor proizvajalcev pa 30. Od slednjih bo 19 zastopnikov industrijske skupine in 11 zastopnikov kmetijske proizvodnje. Zmanjšano število odbornikov v obeh zborih okrajnega ljudskega odbora kaže med drugim, da dobivajo nove občine v resnici čedalje večje pristojnosti (zlasti pričakujemo prenos mnogih pravic na občine po 1. januarju prihodnjega leta), medtem ko ostaja okraju naloga koordinacije v delu in pomoč občinam v inšpektorskih službah. P I riprave za volitve so razgibale tudi volivce občine Stražaj-Topildce. Zbori volivcev so bili živahni, zanimanje za kandidate prav tako. Volilnih onot je v občini 19. Odborniki so na zborih poročali o dosedanjem delu občinskega ljudskega odbora in o finančnem stanju v občini, ljudem so pa pokazali tudi naloge, ki čakajo bodoči ljudski odbor. Iz njihovih poročil posnemamo datke: Po združitvi občan Straža in Dol'mjske Toplice je bilo delo novega ljudskega odbora namenjeno predvsem utrjevanju novega komunalnega sistema. S prenosom raznih pristojnosti z okraja na občiino je bilo treba poskrbeti tudi za sposobne uslužbence, ki morajo biti "os nvim nalogan.. Odgovor* ost in delo odbornikov sta se povečala, nova občina je pa pritegnila k soupravljanju v razne ožgane, svete ir. komisije pra-cej več ljudi, kot jih je sodelovalo z oblastjo v bivših 2 občinah. Nova občina Straža-TopHce obsega 15.580 hektarov površine, od katere je kar 11.150 ha gozdov. To pove, da le na področju obči. ne bogata zaloga surovin za razvoj lesne industrije Občinski odbor je s tem računal ln skrbel, da bi kar največ lesa predelali v končne izdelke. Novolescva obrata v Straži in Soteski sta začela izdelovati predvsem parkete Ker pa Imata stare stroje ln premajh. sušilnice, sta obrata dobila od Semtertja po strašilo-topliški občini jega lesnoindustrijskega obrata darlo kmetijske zadruge dose oz. kombinata v straži ali blizu nje, je se vedno živa in upravi- čena Gozdna obrata v Straži in Poljanah, ki imata 180 ljudi, skr. bita predvsem za nego gozdov. Opekarna Zalog daje zaslužek 88 delavcem in uslužbencem. Z znatno okrajno pomočjo se je podjetje razvilo v velik obrat, ki je začel izdelovati letos tudi vo-tele najvažnejše po- U*k. Precej obeta Industrija obut ve BOR v Dol. Toplicah, k, se vedno uspešneje razvija. Odkar so uredili nove prostore, zan.ie pa najeli 4 milijone din kredita, storilnost v podjetju stalno nara-S6a, Zdaj imajo 40 delavcev. Avtopromet »Gorjanci«, ki se je medtem v celoti preselil v Stražo, se ukvarja pretežno s prevažanjem blaga na dolgih progah ln z avtobusnim prometom. Ima pa zelo izrabljena vozila in nujno potrebuje vsaj nekaj novih ka. mionov in avtobusov, če hoče vzdržati konkurenco sorodnih podjetij. Potrebni bodo krediti Investicijske banke Zdat zarjo-sluje podjetje 132 ljudi. V težjem položaju Je Podjetje za popravilo železniških voz. ki daje kruha komaj 72 uslužbencem in delavcem. Dobiva v popravilo prema, lo vagonov, promet pada, s tem pa se manjša tudi Število zaposlenih. Tu bo treba nekaj ukreniti. V občini so tri splošne kmetijske zadruge: v Straži, D >!. Toplicah im na Vršnih selih. Za dviganje kmetijstva več ili manj orizadev^ ■ : ' azen trgovskih obratov imajo pa tudi nekaj manjših obrtnih obratov. Tudi tu bo 'zrazita preu- gle precejšnji napredek, ki ga cenijo tudi kmetje-zadružniki. Vse. kar je bilo narejenega, pa bo treba še poglobiti. Novi občinski zbor proizvajalcev bo imel hvaležno področje dela, suj naš kme, nii^t.a^ napredka ne oi hotel. Le več vztrajnosti in pojlofoljeno načrtnost pri vsem delu moramo zagotoviti, pa bo moč tudi v kmetijstvu kmalu pokazati, kaj zmoremo. KAKO JE Z DENARJEM. DOHODKI IN IZDATKI V OBČINI Vrednost družbenega proizvoda v občini narašča iz leta v leto. z njo pa tudi narodni dohodek. Tako se Je narodni dohodek iz socialističnega sektorja gospodarstva povečal od 19.S0O din .v letu 1955 na 34.000 din v letu 1957, Se vedno je pa kar za 34 odst. ood okrajnim povprečjem! Skupna vrednost proizvodnje socialističnega gospodarskega sektorja letos znaša miliiardo in 213 milijonov din. od česar bo dobila občina 11 milijonov ln 350.000 din. Vrednost proizvodnje zasebnega sektorja znaša letos prlbl. 222 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbor bo Imel letos 64 milijonov 230.000 din raz. hlh dohodkov: ad tega odpade na proračunske sklade LRS in okraja 21.600,000 din, ostalo pa na sklade in proračun ObLO Straža-Topllce 20.100.000 din ln na občinski investicijski sklad 2 mllllona 300 tisoč dinarjrv, stanovanjski sklad lO/.oo 000 dinariev in na Manjka učnih prostorov, ki bi ustrezali vsem zahtevam pouka in vzgoje, Šoloobveznih otrok je v občini 833, učiteljev ln učiteljic pa 27 (od teh 3 moški). Za vzdrževanje Sol in za plače prosvet. nih delavcev bo občina letos porabila 10,274.000 din. 41 otrok pa bo dobilo štipendij in socialnih podpor za 900.000 din. Šibka je pa pomoč občine društvom ln organizacijam, saj dela na področju menjenih 400.000 din. Za napeljavo vodovoda v Vavto vas je določen znesek 1,800.000 din, za manjša asianncij.ka dela v vaseh pa 60.000 din, predvsem za zdno gospodarstvo za dogradi- Iz stanovanjskega sklada je bil dograjen stanovanjski blok v Straži (za 6,500.000 din), poldrugi milijon je pa dobilo go- zajezitev studenca v Suhorju in za manjša popravila ter nakup inventarja za pokopališče. Lani in letos je bilo danih za ureditev kina ir manjša dela v sttraiškem zadružnem domu 250 tisoč din, ag delno kanalizacijo v Straži 200.000 din, za zadružni dom na Vršnih selih 170.000 smeritev samo v pospeševalno občine jamstvo za kredit 23,300.000 delo nujno potrebna, če hočemo občinski ce3tn; sklad 390 tisoč dl din za nakup strojev 1n gradnjo ... l-^u-,. t; ,„,» narjev. sušilnic. Zdaj zaposlujeta obrata "** v kmetijstvu dosegati več- v občln, je 7 0,novnih Soi 1p 173 ljudi. Zamisel o gradnji več- je uspehe. Zadnja leta so ven- nlija gimnazija v Dol. Toplicah. občine 6 obč odborov raznih or- din za dograditev sušilnice na ganlzacH z vaškimi odbori in II „ ' . ... Selih m ureditev stanovanja v zad>ružni hiši v Toplicah pa 453 tisoč din. Za popravilo mostu v Polju je Šlo 340.000 din, za razna manjša dela, ur?diiev napa jališč, perlšč m pod. pa še 140.000 dinarjev. ObLO je tudi za.iamčil odploč-vanje obrokov za vse tri zadružne domove / zneskom 560.000 din. Za popravilo gozdnih poti je biilo lani porabljenih 000 tisočakov, letos pa bo šlo za taka dela milijon in 22 tisoč dinarjev. Veliko več kot so ljudje plačali davkov, je topliško-straška občina dobila v zadnjih 4 letih sredsitev za druga komunalna dela, kot n. pr. 3,400.000 din za elektrifikacijo Občic, Riglja In Poljan, 5,300.000 din za topliški vodovod, 70.000 Jin za gasilski dom v Podturnu, 18,700.000 din za zadružni doi.»"in vodovod v Straži, 3,100.000 din KZ Vršna ftfJiH'Jf J-»' oo1 m '.■■'■>««> Kr*1"" obrat Zalog in Poljane za ureditev posestev, 1,200.000 din zdraviršče v Toplicah, šoli v Vavti vasi in TopiNoah za opremo 900 tisočakov in pod raznih društev, za vse pa le bilo letos 1 milijon dotacij, tako da nekatera društva niso dobila ničesar. V občini sta tudi 2 stalna kinematografa. Izdatki za socialno skrbstvo ln zdravstvo naraščajo iz leta v le. to. Kadrovske podpore znašajo letos 106.000 din, socialno ogroženi otroci bodo dobili 680.000 din, za odrasle osebe v soc. zavodih in za redne podpirance Je predviden znesek n84.000*din. Z:i zdravljenje socialno Šibkih državljanov v raznih bolnicah je občina plačala lani 2.BOO.00O din. letos gre pa ta znesek že v 3 milijone! Marsikdo se pravočasno ne začne zdraviti ln čaka, da stane občino njegova bolezen oz ordravltev tilda po 200 tisočakov in celo več! Tu bo treba Se zdravstveno.prosvetne vzgoje ln preprlčevanta ŽIVAHNA KOMUNALNA DEJAVNOST Letos so bila dana znatna denarna sredstva za različna komunalna dela. Za obnovitvena dela v topllškem zadružnem domu je predvidenih 2,300.000 din, za podobna dela prosvetnega doma v Vavti vasi, ki ga dobi TVD Partizan, je pa na- tev hi.s v ObOicah in ^..tosu. Delavci im uslužbenci so dobili 5 milijonov din posojil za stanovanjske hiše, trg. podjetJ% »Toplice« pa je dobilo 600 tisočakov za nakup inventarja. DOLENJSKE TOPLICE — POMEMBEN TURISTIČNI CENTER Našteli smo le glavna dela, ki jih v občini pozna skoraj vsak državljan. Veliko dela so opravili tudi krajevni odbori, ki pa so le preveč čakali samo na finančno pomoč. Novi občinski odbor naj jia.. da več sredstev, ljudje pa bodo že sami dali tudi pobude za vse kar j« potrebno. In nove komunalne naloge? Na široko o njih tu ne moremo razpravljati. Omenimo naj največje delo, ki se je že začelo: graanja ndprte^B o!«v&-ln4dgradu (vsaj v višjih razredih) je porazen; komaj 76 odstotkov,otrok redno hodi v šolo; Skoraj vsak dan manjka 10 do 11 otrok. Kljub prigovarjanju učiteljev nI uspeha. Stairši se ne zavedajo, da je čas dela za otroke minil, da se je spet začelo učenje v šoli. Nočejo vedeli, da bo otrok zrasel, da bo življenje terjalo od njega znanja, ki bi si ga moral pridobiti v šoli! Za primer vzemimo vas Veliki Cerovec: niti en otrok iz vasi letos še ni prišel niti enkrat v šolo! Čeprav starši dobro poznajo zakon o osemletni šolski obveznosti, kljub opominom ni odziva. Izgovarjajo se na lansko leto, ker ni bil nihče kaznovan od sodnika za prekrške. Izostajanje iz šole se je v Cerovcu že kar ukoreninilo. Ce nočejo starši pcmaj'ati otrol.om do izobrazbe, naj to stori oblast in jih pokliče na kazensko odgovornost! Otrokom moramo dati čas za učenje. Slab odnos staršev do šole se kaže tudi v zamujanju. Cesto se zgiodii, da je ob osmih v razreda komaj polovica učencev. In največkrat zamujajo prav tisti, ki so doma blizu Podgrada. Motijo pouk, znanje je slabo. Otrok doma knjige sploh na odpre, učitelj v šoli pa tudi ne more delati čudežev. Dokler bodo starši, imeli tak odnos do šole, ne bo boljše! SoLa in dom šele predstavljata vzgojno celoto. V Tednu otroka smo poudarili vso skrb in ljubezen staršev in družbe do mladega rodu. So starši, ki bi dali vse za otrok«, so pa tudi taki, ki so jim lastni otroci zadnja skrb. In takih je žal v Podgradu in okolici mnogo. Primer: za cepljenj--, pro'i otroški ohromelosti se je na pismo Rdečega križa prijavilo komaj 24 staršev! Ali so se vsi drugi ustrašili plačila? JMi v ozadju več malomarnosti im ne« zanimanja za zdravje otrok? — Da hi bili otroci zdravi in odporni, dobivajo v šoli malico. Učiteljstvo je želelo, da bi jedli v šoli vsi, saj limajo le red-kokje res pravilno in izdatno prehrano. Toda speit je vr.es nerazumevanje. So družine, ki ne dajo otroku 3 dinarje za šolsko malico. Tudi take malenkosti nočejo utrpeti, otrok pa v šoli žalostno gleda druge, ki gredo v vrsto po malico. Mar ni takih staršev v Pod-gradu, Cerovcu iu drugih vaseh *am okoli sram, da bolj n« skrbe za zdravje, srečo in bo* dočnost svojih otrok? Dajmo delavcem pravilno pripravljene malice Mladim delavcem in vsem onim, ki delajo na zdravju škodljivih mestih, nudi okrajni zavod za socialno zavarovanje skupno z okr. odborom RK materialna sredstva iz sklada za preventivo za potrebne malice. Tako dobe mladoletni in socialno ogroženi delavci kruh in dodatke salame ali sira In mleko. Delavci na zdravju škodljivih mestih pa dobe mleko, ki ga jim oskrbe tovarne. Da bi te malice ne bile enolične in bi jih ljudje raje koristili, da bi čimbolj zaščitile in gradile organizem mladega človeka, skratka, da bi bile pravilno sestavljene, je pričel okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva pomagati tudi na tem področju. V livarni BEI.T v Črnomlju je uslužbenka zavoda pripravila malico z namazi na kruh in pijače lz mlečnega prahu. Tovarišica, ki stalno pripravlia malice v tovarni. Je videla kako lahko pripravi na primer liptavskl sir in sladek namaz iz skute, namaz iz sira in paradižnika, čebule ali salame ter figovo in karamelno mleko, ki Je bilo delavcem posebno všeč. Delavci so bili s pripravljeno malico zadovoljni, prav tako vodstvo tovarno, ki je pripravljanje takih malic takoj odobrilo. Hranilno vrednost mleka ial ljudje še premalo poznajo. Vodstvo BELTA je tudi tu pokazalo vse razumevanje in omogočilo predavanje o mleku kot popolne/n živilu v dveh obratih: v livarrd, kier dela okoli 70 delavcev, ln V kovinskem obratu, kjer je zaposlenih nad 100 ljudi. Tudi drugje bi usluib»nk« okrajnpga gospodinjskega ceMtrg z veseljem pokazale pripravo po» izkusne malice. Francka Slakova ' Prav gotovo je naslov precej čuden, toda resničen. V mleku je toliko različnih snovi, da njihove začetnice tvorijo kar celo abecedo. Sicer so v tabeli latinski izrazi, toda za mnoge od teh slovenskih nimamo. A-vitamin, B-vitamin. C-antiskor-butni vitamin, D-antirahitični vitamin, E-antisterilni vitamin, F-vita-min za kožo, G-galaktosa, sestavni del mlečnega sladkorja, H-vitamin, I-islolencin, življenjsko važna beljakovina, J-jod — življenjsko važen mineral, K-koagulacijski vitamin, L-Lencin in Lysin, važni beljakovini, M-Methionin, važna beljakovina, N-Nicotin kisli amid, sestavni del vitamina B, O-znanstveni znak za kisik, P-Phenzalamin — beljakovina, R-Riboflavin, sestavni del vitamina B, S-Sacharid, mlečni sladkor, T-Tryp-topla».i, sestavni del beljakovine, U-Ultraviolet, aktivator pravitamina, V-voda, Z-zmesi, ki še niso raziskane, 2-železo, katerega je v mleku 0,0002 gr. 2e spomladi so bili v eni izmed Številk Dolenjskega lista opisani življenjsko važni vitamini. Razen njih so še druge važne snovi, ki jih sprejmemo s hrano in so prav tako neobhodno potrebne. Taka snov, v kateri najdemo res raznolično hrano, je mleko. Za l.iudi vseh starosti je mleko* po svojih hranilnih snoveh res popolna hrana. Dojenček črpa le iz mleka vso tisto hrano, ki mu omogoči rast mišic, živčnega, kostnega, mišičnega in drugega tkiva. Beljakovina, ki je v mleku, ima od vseh beljakovin najvišjo biološko vrednost. Razen beljakovin vsebuje mleko tudi veliko količino maščob. V tesni zvezi z beljakovinami v mleku je kalcij, ki je skupaj s fosforjem važen gradbeni material za kosti in zobe. Harmonična zgradba mleka je dokazana tudi s tem, ker ABECEDA mleka vsebuje mnoge vitamine, med drugimi tudi vitamin D, katerega pomanjkanje povzroča angleško bolezen ali rahitis. Severnjaki, prebivalci Gronlandije, Aljaske, Norveške in drugih pokrajin, dobijo ta vitamin v ribjih jetrih (saj tudi mi dodajamo otroku vitamin D v obliki ribjega olja). Važnejše od jeter je zadostna preskrba z mlekom. V tem pogledu so Islandci najbolj napredni, saj je izračunano, da znaša letna poraba mleka na eno osebo 400 1. Statistično se da dokazati, da je umrljivost dojenčkov prav. K takih državah, z ve- liko porabo mleka, manjša. Najmanjši odstotek umrljivosti dojenčkov je na Švedskem, Finskem, Norveškem, Danskem, Holandiji, Angliji in v Švici. Tudi Kanada in Avstralija ne zaostajata. Ta znižani odstotek si razlagamo tako, da dobra oskrba matere s hranilnimi snovmi nudi že v času nosečnosti otroku vse tisto, kar potrebuje organizem v borbi proti boleznim. Mleko je torej najbogatejši vir hranilnih snovi. V enem litru je toliko vitamina B2, A vitamina in še nekaterih drugih vitaminov, da je s tem dnevna potreba krita. Tudi apnenca je toliko kot ga v nobeni drugi hrani ne najdemo. Razen beljakovin in drugih rudninskih snovi in vitaminov, potrebuje človeški organizem še maščobe in ogljikove hidrate, ki jih prav tako vsebuje mleko. V mleku je maščoba razpršena v obliki kapljic, kar lepo vidimo pri kuhanem mleku, in v taki obliki je maščoba lahko prebavljiva, posebno za tiste, ki težko prenašajo mastno hrano. Iz vsega tega je razvidno, da prav mleko nudi vse tisto, kar nekateri največkrat iščejo in uživajo v obliki tablet. Ce vam je le mogoče, ostanite raje pri naravni hrani, saj nam je narava dala z mlekom življenjski vir z neverjetno obilico hranljivih snovi. P. M. m. Btev. 41 (395) »DOLENJSKI LIST« Stran 5 las zadaha iz Šmarjete Upravljanje in poslovanje kmetdjsk-t! zadruge v Smairjeti ©e zadnje čase zboljšuje, to pa fcato, ker imamo že dober 1. tier v upravnem odboru, v tr-feoviini in knjigovodstvu. Povezani so med seboj in skupno rešujejo vsa vprašanja upravljanja, zato imajo uspehe. Trgovina in odkup v Smarjeti in poslovalnica v Bedi cerkivi Imata vsak mesec poldrugi milijon prometa, kar je za te pasivne kraje precej. Pri polletnem občnem zboru zadruge, ki je bil 28, septembra ob polni udeležbi članov, imo vrt deli tz poročila, da zadruga nima Izgube, pač pa n©-kaj dobička, s katerim krijejo Izgube prejšnjega poslovanja. Nadzorni odbor in nekateri fciamd zadruge pa niso v najboljših odnosih, ker ti postavljajo za vzgled poslovanje prejšnje zadruge, češ, da so imeli večji dobiček; toda pri Inventurah se Je' bilo ugotovilo, in tudi pri revizijah, da Je bil večkrat primanjkljaj, zadruga pa je bila že v raz-liulu. Hvalevredni so fcbfll člani, |ti so zastavili svoje imetje pri tanki za obstoj zadruge. To Dve zlati poroki v Novem mestu V soboto 5. oktobra sta v Sejni dvorani ObLO v Novem fnestu na svečan način proslavila zlato poroko 2 para: Kirn Franc in Vesel Ana ter znani Novomesčan Tinta Oskar in Vončina Marija. V navzočnosti predsednika ObLO Maksa Va-leta in nekaterih občinskih ttslužbencetJ, je imel podpredsednik ObLO Boris Andrijanič nagovor, podaril v imenu občinskega ljudskega odbora vsakemu paru 15.000 din, izročil diplome in jih pogostil. Po svečanosti so se predstavniki novomeške občine zadržali dalj časa v razgovoru z zlatoporočenci. Član zadruge so: Martin Jerele iz Brezovi- norejd, sadjarstvu, vinogradni-ce, Tone Barborič iz Gorenje šivu, poljedelstvu in drugih vasi in Franc Bevc iz Gore- panogah kmetijstva; saj vse nje vosi. • to zanima naše ljudi. Zadruga zaposluje. v obeh Zato le tako naprej za dvig poslovalnicah dve prodajalki, kmetijstivial enega knjigovodjo, upravnika, traktorista in nakladače. - Novoizvoljeni odbor ima veliko novih načrtov, med njimi $ je nabava nove mostne vage, * kd je v tem okolišu nujno potrebna; organiziral bo s kmeti skupne nasade jabolk (okoli 3 ha), sprejed v rodovnik dobro živino in še veliko stvari, med katerimi nismo pozabili na predavanja o ždvi- Šentjernejčctm! V nedeljo 13. oktobra bo ob 6 uri popoldne v Šentjerneju koncert slovenskih narodnih pesmi in nastop humorista Ježka, ki nam je vsem dobro znan iz radia. Nastopili bodo razen Frana Miličkiskega Božo Gnošel'j, Tone Kozlevčar in priznani harmonikar Avgust Stanko. Ne zamudimo In nabavimo si pravočasno vstopnice v preprodaji pri Lampetul Qh:>*k vrtnih tavafsdov IZ METLIKE Bela krajina, dežela grozdld in kostanja, je za mnoge ljudi v jeseni prav vabljiva. Tako ie 28. septembra obiskalo Metliko 40 članov Društva učiteljev in profesorjev iz Domžal, naslednji dan pa je prišlo 140 članov Zveze vojnih invalidov iz Celja in okolice. Zadnji metliški sejem v torek 1. okbobra je bil zaradi celodnevnega dežja zelo slab. Na živinski trg je bilo pripeljano le malo živine in tudi živilski trg slabo založen. Malo bolje je bilo na blagovnem trgu, kjer je bilo zaradi bližajoče se zime prodanih precej, čevljev in konfekcijskega blaga. Za datum, s katerim naj bd se v metliški občini začela trgatev, je bil določen 10. Oktober. Ker pa se je zaradi dežja, ki je prejšnji teden padal tri dni zapored, začelo grozdje močno kvariti, so kmetje s trgatvijo pohiteli in 6o okrog 5. oktobra že na splošno trgali pa vinogradih, saj vremenska napoved tudi za naslednji teden ni obetala posebnega izboljšanja vremena. Skoda je, da zaradi prezgodnje trgatve vino ne bo tako dobro, kot so vinogradniki sprva upali V nedello, 29. septembra, so vojaški vojni Invalidi Iz Celja vrnili neda\u.i obisk invalidov Dolenjske. Po enournem .postanku v Novem mestu s<> se gostje odpeljali v Belo krajino. Na Suhorju so k« ustavili, kjer Jim Je predsednik odbora ZVVI iz Novega mesta razložil hude boje v letih NOB v tem okolišu. Sprejem v Metliki je bil nadvse prisrčen. Metličanj so Jih sprejeli z do. mačo godbo in pevskim zborom. Po pozdravu predsednika metliške Zveze vojnih invalidov tov. PaviCa so Celjani položil; venec pred spomenik Belokranjskega borca in si ogledali zbirke Belokranjskega muzeja. Po kosilu so se gostje odpeljali na Iladovico, kjer so .Um domačini priredili pravcati partizanski miting, pozno popoldne se ie po prisrčnem snidenju in gostoljubju zahvalil domačinom narodni heroj tovariš Drago Maslo In predsednik odbora ZVVI tovarIS Grmu Pobuda odborov ZVVI za medsebojne obiske Je rodila lepe sadove. Taki oblskj zbližujejo ln so lepa vzpodbuda za nadaljnje delo v tej smeri. B- L. Drobne iz Mokronoga SZDL v Mokronogu je sklicala se'jo odbora, na kateri se bodo pogovorili o nekaterih problemih vaških odborov. Dosedanje d*»io v zvezi s pripravami na volitve je namreč pokazalo, da nekateri vaški odbori splo'. niso sodelovali v pripravah, drugi pa zelo slabo. Kolesarji in mopedlsti se pripravljajo NA DOLENJSKEM ZAČENJAJO ZOPET RESNO ORGANIZIRATI SPORT KOLESARJEV IN MOPEDISTOV DELO PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA ORGANIZACIJO KOLESARSKEGA IN MOPEDISTIC.NE GA SPORTA NA DOLENJSKEM Nedavno se je v Novem mostu Ha pobudo nekaterih tovarišev, ki Jih zanima kolesarski in ruopedl-fttićn. sport, konstituiral pripravljalni odbor za organizacijo kolesarskega ln mopedističnega Spo-rta v okraju Novo nieslo. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo ,Perc Zvonko, tajnik OLO Novo -mesto, Porenta Viktor, uslužbenec OLO, Verbič Miro, uslužbenec OLO, Mavrovič Adolf, pekovski pomoćnih, prof. Dobovšek Marjan, Novo mesto, Godnik Marcel, uslužbenec Komunalne banke, Recko Ludvik, uslužbenec splošne bolnice in Sorn Maks, sekretar okrajnega odbora Ljudske tehnike, se je sestal k svoji prvi •eji ter si razdelil dolžnost in delo. Prva seja je ugotovila iz predsednikovega poročila, da bo šport zasnovan na zdravih političnih športnih in delovnih temeljih. Okvirni program pripravljalnega cdbora je povsem zasnovan v tem: šport-kot osnova — prijateljska srečanja, tekmovanja kolesarjev, tekmovanja mopedistov, izleti, prireditve, predavanja in. spoznavanje cestno-prometnih predpisov ln drugih predpisov v zvezi z vozili na cestah. Slednje Je za vse kolesarje, zlasti pa za'mopediste ob nenehnem naraščanju prometnih motornih sredstev (avtomobilov in motorjev) zelo važno, saj se ravno zaradi nepoznavanja cest- BO DO 29. NOVEMBRA ZGRAJENA TELOVADNCA ZUZEMBERŠKEGA »PARTIZANA« Telovadci v Žužemberku že dolgo težko pričakujejo primernih prostorov za vadbo v zimskem času. Gradnja doma se že precej dolgo vleče. Največja ovira je bila ln je Se zdaj, da ni bilo pravočasno dokončnih načrtov. Partizan je želel po svoje, urbanisti pa so na obnovljeni zgradbi hoteli obraniti starinski videz. Zdaj je pripravljen v glavnem ves gradbeni material, potrebno pa je postaviti še betonski nosilec, dokončati strop i« tla. in vstaviti okna. Ce bo ing. Zcrjal, ki odgovarja za to gradnjo, v najkrajšem času dal obljubljene načrte in če se bodo delavci podjetja Remont ;*elo zavzeli, bo za 2t». november mogoče pripraviti akademijo že v novi telovadnici. M. K. NOGOMET ELAN ! PARTIZAN Škofljica 1:0 (0:0) Premalo golov Po zelo dobrih igrah Elanove enajstorice, zlasti preteklo nedeljo v Grosupljem, smo tudi tokrat pričakovali, da se bo mreža gostov vsaj petkrat potresla. Iz vsega tega.nl bilo nič. Elanov-ci so se verjetno preveč zavedali svoje premoči, toda gostje Iz Skoflijice so pokazali velik napredek od lani, predvsem pa borbenost. V-prvem polčasu so ohranili svojo mrežo nedotaknjeno, v drugem pa prejeli samo en gol. Za Elan so nastopili: Vranešič, Medic, Stojanovski, Turk, Mir-tiČ, Lukič, Vesel, Mnjerle, Bezek Mrzlak ln Hrovat. Edini gol za Elan je dosegel Bezek. Obramba s Turkom na čeiu je bila boljši del moštva. Po tej zmagi so Novomeščanl v vrhu lestvice skupaj s kočevskim Partizanom. Imajo 6 točk in zelo dobro razliko y golih — 18:4. Naslednjo nedeljo bodo igrali v LJubljani z ekipo Krima, ki pa nastopa izven konkurence. DUPLICA : BELA KRAJINA 4:4 V šestem kolu prvenstvenih telcem NPL sta tja minulo nedeljo ■rečala Duplica in Bela krajina. Tekma je bila v prvem polčasu no-prometnlh predpisov dogajajo mnoge UvZje ter hujše in. celo smrtne nesreče. Pripravljalni odbor Je razpravljal o pravilih kolesarsko mopedističnega športa, o organizacijskih oblikah, o članstvu m številu članstva itd. Prosimo vse zainteresirane tovariše in tovarlšice. da se obračajo na tajnika pripravljalnega odbora Po rento Viktorja in tehničnega referenta Mavroviča Adolfa, bodisi z vprašanji ali z dobrimi, koristnimi predlogi. Pozivamo vse kolesarje ln kolesi pite, mopfediste ln mope-distke. da se prijavijo v članstvo ln tako omogočijo, da se ta šport pri nas razvije čimbolj množično. , Pripravljalni odbor kolesarsko mopedističnega društva Pr../ zaradi tega bo treba urediti vaške odbore, da bodo kos halogam prfed volitvami in ostalem delu. V Tednu otroka bo občni zbor Društva prijateljev mladine, rodite 1 j siki sestanek, seja šolskega odbora ter zdravniški pregled otrok Dela pri regulacije Mirne se nadaljujejo s polno paro; z reguliranjem so že prišli iz Pijavic do Terasa, Šolska mlečna kuhinja na šoli Mokronog dajo otrokom malico redno že od 15. sept. Posebno zadovoljstvo vlada rred mladino zaradi dobregn kruha in okusnega sira, zlasti pa še zaradi tega, ker prejemajo hrano vsi otroci brez izjeme Prihodnji teden bodo otroc: prejemali poleg kruha in sir-j še mleko ali kavo DOLENDSkl OBVEŠČEVALEC Sreda, 9. oktobra — Abraham Četrtek, 10. oktobra — Danici Petek, 11. oktobra — Samo Sobota, 12. oktobra — Maks Nedelja, 13. oktobra — Edvard Ponedeljek 14. okt. — Nedelj ko ko Torek, 15. oktobra — Terezija Prodam Šivalni stroj Slnger, ženski ali moški šivalni stroj — malo rabljen, moško in žensko kolo. Novo mesto, Dllančeva 13. Prodam bukov gozd za 6ečnjo: Naslov v upravi lista (493—57). Uslužbenka išče opremljen) sobo, plača do 4.000 din. Naslov v upravi lista (492—37). »Krka« — Novo mesto: od 11. do 14. okt. ameriški barvni cine-niascopski film »Vzhodno od raja«. »Jadran« — Kočevje: B. in 10. okt. jugoslovanski film »Zenica«. Od 11. do 13. okt. ameriški film »Bosonoga grofica«. Črnomelj: od' 11. do 13. oktobra ameriški film »Spijonski lov«. Metlika: 9. okt. poljski film »Po-kolenje«. 12. in 13. okt. ameriški barvni film »Bosonoga grofica«. Kostanjevica: 9. okt. jugoslovanski film »Klisura«. 13. okt. francoski film »Ženske so nevarne«. Straža; via. in 13. okt. ameriški barvni film »Beg iz trdnjave«. Žužemberk: 13. okt. ameriški film »Moč orožja«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja film »Se živijo«: v četrtek 10. oktobra, ob 19. uri na Dol-Žtt; v petek, 11. oktobra, ob 19. uri v Podgradu; v soboto, 12. oktobra, ob 19. url v Beli cerkvi; v nedeljo 13. oktobra, ob 15. uri na Suhorju, ob 18. uri na Luži. Okrajna obrtna zbornica v Novem mestu razpisuje pripravljalni tečaj za obrtne pomočnike, ki nameravajo opravljati mojstrski izpit. Interesenti naj se prijavijo Pismeno ali osebno v pisarni okrajne obrtne zbornice Novo mesto do 25. oktobra 1957. Obveščamo žene, da bo od 16. oktobra dalje poslovala v prostorih Okraj nr-*4.i ^ispodinjskega centra v Novem mestu 'Sindikalni dom — pritličje desno) prikroje-valnica otroških oblačil. Tudi iz starega blaga boste lahko šivale otrokom, urezala bo strokovna moč, šivale pa boste lahko tam ali doma. Prinesejo naj s seboj papir za kroje. Cene izredno nizke. Prl-krojevainica bo odprta vsako sredo od 16. do 19. ure. Društvo za napredek gospodinjstva Novo mesto Gostinska podjetja — hotele, restavracije, ka\arne In gostilne vabimo k naročilu nove zanimivo ilustrirane revije »Sodobna Disar-na«, ki bo potrebna vsem vašim pisarniškim uslužbencem, z velikim zanimanjem pa Jo bodo brali tudi Vaši gostje. Pišite po brezplačni prospekt na našo upravo. Ljubljana. Gosposka 12. Lojk Jožefa s Pristave l, p. Sto-piče, se zahvaljujem zdravnikom in strežnemu osebju novomeške bolnišnice za nego in skrb. ki so ml Jo posvečali v moji bolezni. GLEDALIŠČE V NOVEM MESTU GOSTOVANJE V ČRNOMLJU: V soboto 12. okt., ob 20. uri: O' Neill »Ana Christle«. GLEDALIŠČE V KOSTANJEVICI Sobota, 12. okt. ob 20. uri: Lado Smrekar: Kloštrskl žolnlr. Nedelja: 13. okt. ob 15. uri: F. Goodrlch-A. Hacket: Dnevnik Ano frank. Gostuje Celjsko gledališče. Kovači pozorl Prodam ključ (f rancoz), močan, dolg 40 cm, nov, rezilo kompletno s svedri za rezanje vijakov, ki reže 3/4, 7/8 in 1 colo in nezgorljivo ognjeno cev ln ploščo za stranski ogenj. — Kranjčlč Jože, kovač — Karte-Ijevo 2, p, Mirna peč. Gostilniško hišo, vseljivo, primerno za vsako obrt, ob cesti Ljubljana—Novo mesto, z gospodarskim poslopjem in vrtom, prodam. Avtobusna postaja pred hišo, zemlje 1n gozda po želj; C 11 ugodna. Naslov v upravi l.sla. (««1 -57). Iščem gospodinjsko pomočnico. Je lahko začetnica, samo da Je poštena. Goltes Ivanka, dentist, Kamnik. Modam kuhinjsko kredenco, bel emajliran štedilnik in otroški voziček. — Nasiov v upravi lista (494—57). Našla sem zlat moški prstan z irinleo. Lastnik ga lahko dobi pri SegR-RosUm, Novo mesto. Stro-iarska pot 1. METLIKA Septembra je bila rejena 1 deklica. Poročili so se: Hudorovac Mihael iz Coklavlce in Hudorpvac Ana iz Grma. Kmetic Leopold in Starašinič Jožefa, oba iz Črnomlja. Umrla je Kraševec Marija, iz Gor. Dobravic, stara 81 let. NOVO MESTO V času od 26. sept. do 5. okt. je bilo rojenih 9 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Stine Anton, mlinar in Zgur Ida, delavka, oba iz Novega mesta. Brajdlč Henrik, voj. invalid in Brajdič Matilda, oba lz Zabjeka. Vidmajer Alojz, mizar in Bučar Ivlca, trgovska pomočnica, oba iz Novega mesta. Zevnlk Anton, uslužbenec in Čolnar Ada, uslužbenka, oba iz Novega 'mesta. Modlc Avgust, klepar in Brudar Dragica, delavka, oba lz Novega mesta. Umrli so: Kovač Katarina, upokojenka iz Bršljina, stara 76 let. Zah Mihael, upokojenec Iz Novega mesta, 1 75 let. Roth Leon, uslužbenec iz Črnomlja, 53 let. Nose Angela, gospodinja iz Žužemberka, 52 let. GOTNA VAS Umrla Je Umek Marija, užltka-rica iz Cerovca. 73 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Skarjak Anica iz Kanlžarice — deklico; Kaluža Ana iz Livolda — dečka; Di-niic Julijana lz Dolenje vasi — dečka; Medle Pavla iz Gaberja — dečka; Avsec Anica iz Malega Siatnika — dečka; Gregorič Anica lz Irce vasi — dečka? Stopec Ivanka iz Novega mesta — dečka; Mavrin Terezija iz Dol, Težke vode — deklico; Tome Amalija iz Žužemberka — deklico; Aš Anica Iz Novega mesta — deklico; Kuk-man Alojzija iz Jablana — deklico; Guštin Marija iz Drašlčev — dečka; Jakopin Jelka lz Novega mesta — dečka, Per.se Antonija iz Novega mesta — deklico; Murn Štefka iz Crmošnjic — dečka; Zupančič Anica iz Cegelnice — deklico; Rauh Frančiška lz Bilpe — dečka, Rakoše Marija s Sel pri Straži — deklico; mr. ph. Bučar Cirila lz Kostanjevice ~ deklico; Iler Dragica z Ruperč vrha —deklico; Majcen Marija iz Regerče vasi — deklico; Kovačič Pepca it Novega mesta — deklico; Vidrlh Ljudmila iz Zihovega sela — deklico; Kump Francka z Vršnih sel — dečka; Legan Anica iz Gor. Kota — deklico; Strajenlč Dragica iz Radatovičev — dečka; Pado-van Darinka iz Novega mesta — deklico, KuhelJ Štefka iz Mirna peči — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Dermastja Ivan, mesar lz Novega mesta. Je padel s kolesa in si poškodoval levo koleno. Anžur Leopold, posestnik iz Vel. Gabra, je padel in si poškodoval levo koleno. Rajk Joško, sin delavca iz Dol. Toplic, se ie prevrnil z vozom ln si poškodoval glavo. Koren Franc, delavec iz Martinje vasi, si Je v službi pri delu opekel noge in roke. Hodnik Marijo lz Orešja, je ugriznil pes v desno nogo, Leščanec Jožek, sin posestnika lz Božakovega, Je padel ln si poškodoval levo nogo. Dragan Alojz, posestnik s Hmeljčiča, Je padel s skednja in dobil pretres možganov. Mostck Janez, delavec lz Volčkove vasi, Jc padel s kolesa ln si poškodoval levo roko. Lukšič Jože, sin posestnika lz Koroške vasi, si je na paši s smodnikom opekel roki ln obraz. Gun-de Fran«, tesar iz Dolšč, se je s sekiro usekal v desno koleno. Ua-brljel Alojz, delavec iz Pristave, si ie z motorjem poškodoval desno nogo. Pavšič Franc, posestnik iz Gor. Stare vasi, si je pri mlač-vi poškodoval levo roko. Rajk* Tomaž, sin delavca iz Dol. Toplic, se je prevrnil z vozom in si poškodoval glavo. Stravs Nada, hči cestarja Iz Stavce vasi, je padla in si poškodovala desno roko. Lavrlč Franc, delavec iz Drenja, je padel pod voz in si poškodoval prsni koš. Brneč Jožefa, hči mlinarja iz Hrušice, je padla in si poškodovala desno nogo. Kapler Jože, posestnik iz Bučke, Je padel s kozolca in al poškodoval desno nogo. 20,18 in 13 let strogega zapora za uboj iz koristoljubja, ki so ga organi kriminalistične službe odkrili po dobi ih dveh letih — Nevarna skupina morilcev in tatov pred senatom novomeškega ok rožnega sodišča — Ljudje v okolici Škocjana so si oddahnili, odkar je tatinska svojat pod ključem Finalisti prvega tekmovanja Belokranjske odbojkarske podzveze: igralci črnomaljskega ln metliškega Partizana na igrališču Rudarja v Kanižarici. mlačna ln Beta krajina se ni znašla na igrišču, deloma so zaigrali bolje le v drugem polčasu in s tem priborili eno točko. Tokrat Je bila v moštvu gostov šibka točka obramba. Sodnik je goste oškodoval za dva očitna gola: za eno enajstmetrovko, zlasti pa za gol, ki ga Je priznal, v resnici pa ga ni bilo, ker je golman IhIč odbil sicer močno streljan^ žogo v korner. Doslej sta več kot polovico dvobojev odigrala le Adam in Mikec. Trenutno je v vodstvu na prvenstveni lestvici Mlkec, ki Ima 4 zr^.age iz štirih dvobojev, sledi Dolenc z dvema zmagama lz treh dvobojev. Po eno zmago imajo Medic, Kozina in Novak. Prvenstvo se nadaljuje.' ODBOJKA OKRAJNO MOSTVENO PRVENSTVO V začetku tega meseca se Je začelo letošnje moštveno okrajno prvenstvo v šahu. Sprva Je bilo prijavljenih 8 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini — Črnomaljsko in novomeško, kasneje pa so nekatere ekipe sodelovanje odpovedale. Prihodnjo nedeljo do-do na sporedu polfinalni dvoboji in sicer v Črnomlju med Trebnjem in Črnomljem ln v Straži med Novim mestom I. In Svobodo Straža. Zmagovalca teh dvobojev se bbsta naslednjo nedeljo 22. oktobra pomerila za naslov okrajnega moštvenega prvaka. Ta dvoboj bo obenem dobra priprava in kriterij za določitev okrajne šahovske reprezentance, ki se bo verjetno 27. oktobra, v počastitev občinskega praznika Novega mesta, srečala z okrajno šahovsko reprezentanco Kopra. Omenjeni dvoboj bo na 10 deskah. F. M. TENIS PRVENSTVO NOVEGA MESTA SE V TEKU Zaradi deževja Je bilo v zadnjih tednih odigranih le malo srečanj na turnirju za letošnje posamično prvenstvo Novega mesta v tenisu. Turnir bo zaključen do občinskega praznika Novega mesta, ko bo svečana otvoritev teniških igrišč in ko bodo razdeljeno nagrade najboljšim na letošnjem prvenstvu. PARTIZAN NOVO MESTO : OK" JESENICE 3:1 (15:10. 9:13, 15:6, 15:4) Preteklo nedelijo so novomeški odbojkarji igrali na Jesenicah zadnjo prvenstveno tekmo v letošnji sezoni. Premagali so Jeseničane s 3:1. S to zmago so si ne glerje na rezultat tekme LJubljana : Jesenice že zagotovili prvo mesto. Zadnja preizkušnja pred kvalifikacijskimi tekmami za vstop v zvezno ligo bo letos pokalni turnir najboljših odbojkarskih ekip Slovenije v nedeljo 27. oktobra v Novem mestu. Turnir, na katerem se pričakuje tudi udeležba zveznih llgaš'-v Branika in Fužinarja, bo v počastitev občinskega praznika Novega mesta. F. M. ROKOMET ČRNOMELJ : KRANJ 6:0 Ze v prvi, tekmi v malem rokometu za prvenstvo LRS so Crno-maljke zanesljivo premagale na igrišču v Kranju »Mladost« z visokim rezultatom 6:0. Takoj v prvi minut; je Anica Zuničeva dosegla vodilni gol, ki pa ni bil edini, kasneje je dosegla še Iri, Car-manova pa dva. V nedeljski tekmi so igralke Partizana lz Črnomlja igralp zelo dobro. Ekipa je Igrala v sledeči postavi: Lozar, Furlan, 2un1č M., Lak-ner, Vajs, Carman. Zur*lč A., RaJ-gel. NajboUŠa igralka na terenu je bila Furlanova in Lozarjeva. V nrrloijn ic-.rajo v Ljubljani proti Odredu. M-K »Se čutite krivi, da ste na zahrbten način v družbi s Slavko Blatnik in starejšim mladoletnikom N. N. 15. decembra 1954 utopili Marijo Kirn?« »Priznam, da sem jo...« je odgovorila ne preveč na glas v četrtek 3. oktobra okrog devete ure dopoldne 34- letna Antonija Tršinar iz Klenovika pri Skoc-janu in povesila pogled pred 5-članskim senatom novomeškega okrožnega sodišča, nato pa začela odgovarjati na nadaljmja vprašanja predsednika senata sodnika Stanka Modica. Pred sodiščem, tožilcem in branilci obtoženih se je razvilo še enkrat vse to, o čemer so morilci in tatovi mislili, dane bo nikoli prišlo na dan, pa je po zaslugi požrtvovalnega dela uslužbencev Tajništva za notranje zadeve v Novem mestu vendarle bilo odkrito. Zločin se je začel odvijati letos, 18. februarja, ko je prišel na postajo L M v Mokronog »Metal N. N. in prijavil, da ga je 10. februarja 1937 zgodaj zjutraj napadel na cesti blizu Zagrada ANTON MATKO lz Vel. Poljan št. 3 ter ga začel udrihati po glavi in drugod po telesu s palico, ki je bila okovana na koncu z železnim nasadom ali »šticljem« kot pravijo. Morda bi ga bil Matko ubil, da se N. N. ni posrečilo iztrgati palice napadalcu iz rok. N. N, je miličnikom omenil, da ga Je Matko najbrže holel spraviti s sveta po naročilu SLAVKE BLATNIK i/. Vel Poljan 20. ki Je bila pred leti N. N. l.iublcn, zda i pa se .le bala. da N. N. ne bi kje povedal, kako Je skupaj z Blatnikovo In Trsinarjeva v januarju 1955 ukradel kakih 500 1 vina iz hrama Jožeta Kirna v Starih vinah. Ko jc N. N. povedal, da je so- ■ ZAHVALA Za mnoga izražena so-žalja in vsem, ki so našega brata CIRILA DULARJA spremili in mu zasuli prerano gomilo s cvetjem, prisrčna zahvala. Iskrena zahvala njegovemu prijatelju Jožetu Pavčiču za tople poslovilne besede. Ganila nas je ljubezen njegovih prijateljev, ki so ljubega Cirila ponesli do groba. Jelica Grosova deloval pri veliki vlomni tatvini, je to dejanje seveda tudi podrobneje opisal. Preiskovalni orguui, ki so se načrtno loLili dela, so pravilno zasumili, da bi morala tatinska trojica verjetno tud« kaj vedeli o vrsti vlomov in tatvin, ki so se dogajale v škocjanski okolici že dalj časa, ki pa so ostalo dotlej nepojasnjene. Preiskava v tej smeri je kmalu pa-tidila upravičenost takega domnevanja; odkrila je pa razen vlomilcev tudi — morilce. Tako so se pretekli četrtek ln petek zagovarjali pred okrožnim fipdišf-eni: Antonija Tršinar, Slavka Blatnik, star. mladoletnik N. N. in .1! do 25 let stari fantje iz Velikih Poljan pri Skocjanu: Anton Matko, Alojz Bregant, Alojz Povše in Franc Matko. Javni tožilec Srečko Skrt Je obtožil prve tri obdolžence zahrbtnega uboja 1» koristoljubnosti, razen tega pa Tršinar j evo še 3 kaznivih dejanj velike tatvine In napeljevanja h kaznivemu dejanju. Blatnikovo 3 velikih tatvin, napeljevanja h kaz. dojanju in prikrivanja, N. N. clveli velikih tatvin, Antona Mat-ka poskusa kaz. dejanja uboja ln 3 velikih tatvin, Brcganta dajanja pomoči pri poskusu uboja in * 4 velikih tatvin, Povšeta velike tatvine in Franca Matka kaz. dejanja prikrivanja. Na dvodnevni razpravi so obtoženci več aH manj skesano priznali očitna dejan.ia, predvsem pa so prvi trije povedali, da so utopili 64-lelno Marijo Kirn iz Klenovika. Ze nekaj mesecev pred ubojem so se Trsinarjeva, Blat-nikova in takrat starejši mladoletnik N. N. na pobudo Tršinar-jeve pogovarjali, da ima Kirnova, po domači; Luzarca, precej privarčevanega denarja, ki bi ga bilo dobro dobiti. Zmenili so se nato, da jo bodo ubili tako, da Jo bodo skupno utopili pred mlako blizu njene hiše. Da bi bila stvar manj sumljiva, Je Trsinarjeva predluga-la, naj store to takrat, ko bo Kirnova klala prašiča. S tem so hoteli ustvariti videz, kot da se je Kirnova napila in sama padla v lužo pred hišo. IS, decembra 1934 so se vsi. trije res zbrali na domu Tršlnarjeve. kjer so se zmenili, da bo Kirnovo pred njeno hišo poklieal N. N. in da se bo Izdajal za miličnika. Razdelili so si tudi vloge pri uboju: N. N. naj bi Kirnovo prijel od zadaj čez pas, Trsinarjeva bi jI mašila usta, Blatnikov; pa .lo bila dodeljena vloga pomagalke. Tako so tudi naredili. Ko pa Kirnova v noči ni hotela odpreti, so se vsi trije vrnili na dom Tr-šinarjeve in se tam oborožili s sekiro, da bt s Rilo vdrli h Kir-novi. Na razbijanje Je ženica nato le odprla, nakar sta Jo N. N. In Trsinarjeva zgrabila ln odvlekli k luži ter Jo potisnila v vodo, pa tudi stopila nanjo, da bi prej utonila. Vsi trije so nesrečno 61-letno ženico tlačili nazaj v mlako, čim jc le malo dvignila glavo in si hotela Iz vode pomagati. Da bt zabrisala sledove, je Trsinarjeva vrgla v mlako še po-ko.lničine čevlje in skledo za umivanje, pometla je pa- tudi okoli hiše. Vsi trije so po uboju odšli za hišo, kjer Je N. N. ostal na straži, Trsinarjeva in Blatnikova pa sta iz skrinje v hramu vzeli 62.000 din, natočili z vbiom posodo, ki so jo morilci prinesli s sabo, vzeli pa tudi dve klobasi in nekaj slanine ter vse odnesli k Tršlnarje-vi. Tam so si plen razdelili, ukradeni klobasi in 21 vina pa spili. Mesec dni po smrti Marije Kirn (za katero Je komisija ugotovila, da se Je utopila verjetno zaradi nesrečnega slučaja) so trije morilci znova vlomili v hram pok. Kimove in od tam odnesli pfibl. 500 1 vina, ki ga Je shranjevala doma Trsinarjeva v dveh sodih ter ga nato preprodajala. Ker je N. N. kmalu potem odšel lz tistih krajev, je Blatnikova navezala na svoj dom drugo druščino. Medtem ko Je bil prej njen ljubček N. N., Je to zdaj postal Franc Matko, tu pa so se shajali tudi Bregant, Povše in Anton Matko. Na domu Blatnikove, ki Je kot Trsinarjeva na slabem moralnem glasu, so ti mladi ljudje večkrat popivali. Za pijačo, p« tudi za ukradene kure in drugo, so skrbeli predvsem Anton Matko, Bregant in Povše. Tako so obkr.idli Jožeta Povšeta v Zasrrariu, Ogrlnc Terezijo v Vel. Poljanah in Ano Eržen, ter izvršili še druge tal-vlne. Bali so se jih ljudje in celo psi na vasi, ker so rogovi-lili po cele noči. Ker pa se Je N. N. medtem spet vrnil. Je ljubosumnost med Blatnikovo in N. ljubico P. M. spočela načrt, da bi se kazalo N. znebiti. Naj Je že bilo to nagovarjanj k umoru aH samo k te-pežu, na kar so se obtožmi Ogovarjali, dejstvo Je, da je N. N. skupil lažjo telesno poškodbo, ki mu Jo Je prizadel Anton Matko. Medsebojno obračunavanje tatov Je pa razkrilo zločince v celoti. Kot rečeno so bili obtožcnlc pfed sodiščem precej odkriti, Trsinarjeva Je zelo hladnokrvno pripovedovala o uhoiu. izgovarjala se Je pa na snaho pokojne, ki da jI Je prigovarjala naj jo ubije. Bolj bo seveda res, da'je bila pohlepna na pokojničin denar. Morala b| JI tudi plačati 14.000 din za bolečine, ker Jo Je Se prej enkrat pretepla z burklami. »Iz obupa ln revščine sem to storila« je med drugim dejala Trsinarjeva. Trta, ki so Jo Kirnovi lomili iz hudobije, se Ji je smilila, ni pa imela srca za 64-letno ženeo. Prav tako je vse priznala Blatnikova, medlem ko Je N. N. manj odkrito pripovedoval, da sta ga obe upijanili in nagovorili k zločinu. Pri ostalih obtožencih se Je poznala slaba vzgoja staršev in škodljiv vpliv lahko-živke Blatnikove. - Po zaslišanju številnih prle, pregledu dokazov, zaključnem govoru tožilca in nastopa obrambe, se Je sodišče umaknilo k posvetu, v petek zvečer, pa izreklo tele obsodbe: TRŠINAR ANTONIJA — 20 lat strogega zapora, BLATNIK SLAVKA — 18 let strogega zapora; N. N. — 13 let strogega zapora: MATKO ANTON, i leto In 8 mesece* strogega zapora; BREGANT — 1 leto ln 10 mesecev strogega zapora; POVSE ALOJZ — 8 mti-secev strogega zapora in MATKO FRANC — 4 mesece in 13 dni zapora. Kulturni festival Suhe krajine Zveza Svobod in prosvetnih društev občine Žužemberk namerava za konec juniija pripraviti kulturni festival Suhe krajine s sodelovanjem vseh organizacij in društev v občini. Nastopile bi Igralske družine, pevski zbori, TVD Partizan s telovadbo, svajo dejavnost pa naj bi ookazall tudi ribiči in gasilci. Prireditve naj bi bile v Slavnem na prostem, na trgu ali v gradu. O programu bodo rai-pravljali zastopnik; društev na ■.kupni seji. Hi 2. oktobra je nenadoma preminil tovariš Leon Roth Sef komerciale Umrli Je zastavil vse sile v požrtvovalnem delu za korist skupnosti In uspeh našega podjetja. Ohranili ga bomo v trajnem spominul Črnomelj, 2. oktobra 1957. Kolektiv »BELT« Črnomelj E'-ran, 6 Ali bo tehnika zatrla na Zahodu in Vzhodu. Kajti prav ta brzina rakete, ki je 12 do 13 krav večja od brzine zvoka, onemogoča protinapad slehernega današnjega protiletalskega orožja, proti niji je brez moči še tako naglo reaktivno letalo. Mimo tega moramo pomisliti še na višino, do katere se povzpne medcelinska, iz več delov sestoječa raketa, ta višina je pa .600 kilometrov — to je precej več kot 100 kratna višina najvišje gore na svetu. In ravne« za.to, ker teh raket z njihovo brzino in višino ni mogoče loviti, zbijati in uničiti med poletom, s0 dobile naziv »absolutno« orožje. Seveda pa je bistvena stvar, kj je spremenila gledišče z ozi-rom na spore in morebitno medsebojno obračunavanje med bloki. 7,«odila že prej. Namreč v načinu vojskovanja in v organiziranju samih armad. Zamisel ameriških generalov in vojaških strokovnjakov, da bi s pomof.jo reaktivnih letal, vojnih oporišč okrog SZ in nosilcev letal na oceanih dobili popolno nadoblast, je sedaj po nekaj letih, že zastarela, spričo medcelinskih izstrelkov, ki lahko poletijo nad vsemi oporišči in bambarderji. 400 bomb — konec življenja na Zemlji Čeprav so ttus: prvj izstrelili medcelinsko raketo, je pa med njimi in Amerikanci vendar vzpostavljeno ravnovesje glede »absolutnega« orožja. V tem, ko so Rusi dokončali svoj »Grom«, so Amerikanci izpopolnili svoji dve raketi »Redston« in »Atlas«, In postalo je očitno, dn bi obo- Z gromom in ognjem v višave — vesoljstvu naproti! 'Itak je «!lj vedno nemirnega, snujočega človeka. V letošnjem geofizič-nem letu so Rusi prvi poei&ll v višino 900 km svojo prvo umetno - luno. Bo tehnika ukrotila vojne spopade? Štev. 41 (895) 1 V tem peklu sem preživel dve noči in en dan. V ponedeljek me je vojak odpeljal na jugoslovanski konzulat v Varšavo, ki je bil v hotelu Evropa, v zelo lepi zgradbi. Konzul je bil Srb, zelo vljuden in pravil mi je, da je često posredoval pri poljski vladi, da bi Jugoslovane takoj odpremili do njega in da se ne smejo kje drugje zadrževati. Po popisu mi je rekel: »Sedaj se odpelješ proti domu, pri vožnji pa bodi zelo previden v besedah, ker bi lahko imel hude neprijetnosti.« »Špicljev, ki pazijo na besede je povsod dosti, zato raje o politiki ne govori med potjo!« Poslušal sem ga in ubogal. Dal mi je 5000 zlotov za vožnjo čez Poljsko in Avstrijo, preko Češke republike pa rni ni bilo treba plačati. Pri'Cehih sem bil le dva dni v karanteni, ko pa sem prišel v Avstrijo, so me na Dunaju zadržali teden dni. Ko sem bil na kolodvoru in sem se hotel odpeljati domov, mi je neki fddvebel rekel: »Ja, ja, prej ste bili Avstrijec, sedaj ste pa Srb!« Ko sem prišel v Maribor, sem moral spet za teden dni v karanteno. V Ljubljani je vzbudila moja ruska obleka precej pozornosti in ni bilo povpraševanju o stanju v Rusiji ne konca ne kraja. Seveda sem moral biti tudi tu previden v svojih pripovedovanjih, ker nisem vedel kdo me posluša. Tako sem po osmih letih 15. avgusta 1922 prišel domov. Brat Miha, ki je bil ob mojem odhodu leta 1911 šolarček, je bil že osemnajstletni mladenič; leta 1936 je padel v Španiji v sestavu Internacionalne brigade. Minila so štiri desetletja od enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini človeštva, Oktobrske revolucije. Mirno lahko trdim, da je bilo v našem, pa tudi v ostalih jugoslovanskih jezikih o tem bore malo napisanega. Tu se našim književnikom odpira še široko delovno področje. Znano je, da v vsej Evropi ni bilo države, kjer bi delavci živeli bedneje kot v Rusiji do revolucije. Delati so morali tudi 14 do 16 ur na dan za nizko mezdo in brez socialnega zavarovanja. Carska policija je budno pazila na naprednejše izmed njih in vsakega takoj poslala v Sibirijo. Kmetje so bili še vedno podložni »blagorodnim« graščakom, ki so razkošno živeli po raznih letoviščih v obmorskih mestih, doma pa so imeli svoje oskrbnike, ki so se imenovali »zavjedujuščiji«, ter tako imenovane stražnike, ki so jih gonili na delo. Zemljiška odveza, ki jo je izdal car Aleksander leta 1865, jim je le malo olajšala njihovo revščino, četudi so Aleksandra 'nazivali »car osvoboditelj«. Opazil sem tudi, da veleposestniški sinovi večinoma niso šli na fronto, če je pa kje bil kateri, je služil pri konjeniških polkih. Ljudstvo si je dalo duška v raznih zbadljivih pesmih, od katerih je zelo znana: Car se ustraši, izda manifest: »Mrtvim svobodo-živim arest!« Nikoli pa ne bom pozabil dobrosrčnih', preprostih in ustrežljivih ruskih ljudi do nas ujetnikov. Tudi ob vrnitvi domov se vojaki graničarji niso bali tistih birokratov v Kijevu in Moskvi, ki so se menda že pod Stalinovim vplivom začeli porajati in so pred nekaj leti tudi nam storili dovolj škode. Jurij Spehar OB LETOŠNJEM TEDNU MUZEJEV zaslužna in slavna Belokranjca V Metliki bodo odkrili spominsko ploščo bratoma Navratiloma Kdo ve, če ne b0 letošnje leto nekoč obeleženo kot »raketno leto*. Kajti prav na tem področju tehnike se dogajata dve silno zanimivi stvari, oziroma se je ena že dogodila, druga se bo pa kmalu. Ena pr.ića o neprestani težnji človeštva, da bi odkrilo čimveč skrivnosti sveta in veeolja, druga pa.. .Amerikanci in Rusi, torej dvoje gospodarsko najmočnejših držav, bodo do konca leta izstrelili umetni satelit, ki bo krožni okrog zemlje in od tam avtomatično pošiljal dragocene podatke znanstvenikom, kar bo vsekakar »krona« takozvanega geofizikalnega leta, v katerem sodelujejo znanstveniki in raziskovalci vsega sveta, drugo pa.. .Rusi so tokrat prehiteli Amerikance in že izstrelili (nedavno) svojo prvo medcelinsko (interkontinentalno) raketo, oziroma so jo Amerikanci izstrelili že pred njimi, pa jim je takoj po izstrelitvi eksplodirala- Ker bodo tudi umetna satelita po-•lali v prostor med nami in luno z raketo, ie tored letos res *r#.kf?tno leto«. Rusi pa so medtem, kot poročamo danes v zunanjepolitičnem pregledu, pretekli teden ftvoj satelit že poslali v višave. »Absolutno« orožje Te