Pofttnina platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. / j... *. i ^Cett^^osameM^te^lkiJDi^^B^ ---------------T LIST Časopis za trgovino^ industrijo in obrt. Uaročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v četrtek, 25. junija 1931. Telefon št. 2552. Štev. 71. Ureditev naših trgovinskih odnošajev z inozemstvom. I. V letošnje leto spadajo trgovinska pogajanja z državami, ki so za našo zunanjo trgovino najvažnejšega pomena in ki zavzemajo v našem izvozu in uvozu prva mesta. Prva so pričela pogajanja s Cehoslovaško republiko 20. januarja v Pragi in sicer za dodaten sporazum k splošni jugosloveusko - cehoslovaški trgovski in plovbeni pogodbi, ki je bila sklenjena dne 14. novembra 1928 in ki je stopila 15. novembra 1929 v veljavo. Ta pogodba je imela trajati tri leta, tako da bi potekla še le sredi, novembra 1932. leta. Do posebnega earinsko-tarif-nega sporazuma v letu 1928 ni prišlo, ker ste se obe državi raje zadovoljevali s tem, da se po klavzuli največjih ugodnosti poslužujete koncesij, ki so jih uživale tretje države. Tako se je Cehoslo-vaška pri uvozu k nam lahko koristila z jugoslovansko-italijansko pogodbo, z jugoslovansko-avstrijsko pogodbo, z ju-goslovansko-nemško ter jugoslovansko-francosko, jugoslovansko-belgijsko in končno juigoslovansko-angleško pogodbo, v katerih se nahaja veliko število znižanih carinskih postavk, posebno za tekstilno blago, ki igra za češki eksport glavno vlogo. Nasprotno pa se je Jugoslavija mogla posluževati in še to samo do gotove meje carinskih popustov iz tarifne pogodbe med Cehoslovaško in Madžarsko, ki je vsebovala v glavnem agrarne in živinorejske produkte, torej blago, ki pride za izvoz iz agrarne Jugoslavije na Češko v večjem obsegu v poštev. Le do gotove mere pravim, ker je uvoz teh produktov kontingentiran. Ko je vsled splošne svetovne gospodarske krize postal tudi položaj čehoslova-škega kmeta lani vedno težavnejši, se je morala čehoslovaška odločiti, da izvede povišanje uvoznih carin za kmetijske produkte in živino. V tem pa jo je ovirala trgovinska pogodba z Madžarsko. Zato je bila Čehoslovaška primorana lanske jeseni odpovedati to pogodbo in ker so se pogajanja za obnovo pogodbe razbila, je s 15. decembrom nastopilo med obema državama brezpo-godbeno stanje. Ker je bil trgovinski promet med Madžarsko in Cehoslovaško neprimerno močnejši kakor pa je blagovni promet med Jugoslavijo in ČSR, je pomenil ta dogodek težko preizkušnjo za obe državi. Brezpogodbeno stanje pa ni zadelo porazno samo izvoza agrarnih produktov iz Madžarske na Češko, marveč je v občutni meri zadelo tudi naš izvoz, ker po visokih autonomnih postavkah ni bilo več mogoče z uspehom uveljaviti se na čeških tržiščih in ker pogodba z Romunijo, ki je stopila septembra v veljavo, ne vsebuje za agrarne produkte niti zdaleka onih popustov, ki bi mogli nadomestiti madžarsko pogodbo. Nastala je torej potreba, da se v interesu našega izvoza trgovinska pogodba iz leta 1928 dopolni še s posebnim carinsko tarifnim delom, tako da se vsaj našim glavnim izvoznim predmetom, v kolikor jih Češka sploh uvaža, zafigura čim nižje uvozne carine. Ta potreba je bila tem večja, ker je naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško izredno pasivna in je pasivni saldo v naše breme pri tem bil od leta do leta večji. Dočim je znašal v letu 1926 ne cele pol milijarde dinarjev, se je leta 1929 povišal že na 904 milijone dinarjev in je v letu 1930 dosegel po čehoslovaški statistiki skoro milijardo čeho-slovaških kron. To stanje je nastopilo vsled tega, ker je vrednost našega iz- voza na Češko od leta 1926 padla od 938-7 milijona dinarjev do leta 1929 torej v toku treh let na 425'9 milijona dinarjev, t. j, za preko pol milijarde ali 55 odstotkov. Nasprotno pa je v istem času češki uvoz v našo državo nazadoval le za 98 milijonov dinarjev, pa tudi to le na videz, ker se je ob tem času preselilo mnogo tekstilnih industrij iz Češkoslovaške k nam tako, da to zmanjšanje njihovega importa v Jugoslavijo, ne pomeni za plačilno bilanco nikake dejanske izgube. V tem položaju so mogla imeti pogajanja s Češkoslovaško edino to svrho, da bi se s tarifnim sporazumom omogočilo povečanje našega izvoza agrarnih produktov na češko, da bi se naša medsebojna trgovinska bilanca pričela vsaj nekoliko boljšati. Vsakomur je jasno, da se tega ne da doseči samo s tarifno pogodbo, marveč da se je treba za pojačanje izvoza prilagoditi tržnim cenam in zahtevam glede kvalitete blaga, da je treba razviti za izvoz propagando, organizirati trajna zastopstva in imeti dobro informativno službo. S tem seveda nočemo omalovaževati pomena dobre tarifne pogodbe posebno glede na trgovinsko politiko, ki jo prakticira CSR. V samih tarifnih pogajanjih pa je oteževalo položaj dejstvo, da obstoja v Češki minimaliziranje carin za žito in za živino in da se po zakonu teh carin pod minimalne postavke ne sme znižati niti jih pogodbeno vezati. Baš na te agrarne produkte so na Češkem carine zelo komplicirane in se dopolnjujejo z gibljivimi dodatki, ki jih na primer naša carinska tarifa ne pozna. Na Češkem se uporablja uvozno carino kot resnični regulator cen in je zato urejena tako, da se, kadar poraste cena živini preko gotove meje, automatično zniža ter obratno poveča, ako padejo cene živini. Na ta način je sicer varovana stabilnost cen na domačem tržišču, naša izvozna trgovina pa je v takih prilikah vedno v veliki nesigurnosti. Poleg tega ima Češkoslovaška — kakor 'rečeno — za gotove vrste blaga še kontingentiran uvoz, česar tudi naša uvozna trgovina ne pozna. Čehoslovaška stoji v naši izvozni trgovini na prvem mestu s 17-6 % uvoza, dočim participira na našem izvozu na četrtem mestu le z 8-2 % izvoza. Ulo-ga, ki jo igra Jugoslavija v zunanji trgovini Čehoslovaške pa je zaenkrat še znatno manjša. Mi smo udeleženci na češkem uvozu samo z 2-4 % in na izvozu pa z 4‘5 %. Skoro v isti meri, kakor Jugoslavija participira na češki zunanji trgovini Romunija, dočim je udeležba Poljske in Madžarske znatno večja. Že iz teh kratkih razlaganj sledi, da izgledi za uspešna carinsko-tarifna pogajanja s Cehoslovaško niso bili bas ugodni in je zato toliko večjega pomena, da je prišlo do sporazuma, ki se ga splošno označuje kot razmeroma dobrega. Gospodarstvo v Dravski banovini in-teresira v tem sporazumu posebno sadje, hmelj, prešiči, čreva, vino, siri, nadalje tudi vseh pet industrijskih produktov, ki so bili poleg agrarnih pridelkov predmet pogajanj, namreč stro-jilni izvlečki, tikanec, elektrodi, fero-silicij in kalcijev cianainid. Za navedene predmete smo dosegli deloma carinska znižanja, deloma pa vezanje veljavnih carinskih postavk, tako da se ne bodo mogle tekom pogodbene dobe avtonomno povečati. Nasprotno so bile za uvoz v Jugoslavijo pogodbeno dogovorjene carine na cikorijo, pivo, bombaževe tkanine, platno, volneno blago, nekatere vrste poza-menterije, usnje, porcelan, stekleno posodo, železno galanterijo in godbene instrumente. Pri tekstilijah in usnju so bile vezane sedanje carine, znatne popuste pa se je dovolilo za porcelan, pivo in godala. Mora se priznati, da je Čehoslovaška pokazala mnogo razumevanja za potrebo razvoja in zaščite industrije v Jugoslaviji in da je tekom pogajanj v tem oziru revidirala ponovno stališče glede svojih zahtev in tako omogočila, da je prišlo do sporazuma, o katerem pričakujemo, da bo našo trgovinsko bilanco s Cehoslovaško, če bodo naši Lzvozniški krogi razvili primerno aktivnost, lahko znatno zboljšal. Naš izvoz na Češko ovirajo predvsem visoke tovornine. In zato nam sosedne agrarne države Poljska, Madžarska in Romunija, ki imajo za 300 do 400 km krajšo pot do najvažnejših čeških tržišč lahko uspešno konkurirajo. Zato je tem večjega pomena, da je stopila s 1. decembrom lanskega leta v veljavo direktna tarifa za promet med Jugoslavijo in Cehoslovaško, ki nudi za direktne pošiljatve v vagonskih tovorih znatnejše tarifne popuste. Tako je uspešno storjen začetek tudi v tej smeri, ki lahko pospeševalno vpliva na gospodarske stike obeh držav. Za Jugoslavijo je važen veterinami sporazum, ki je bil sklenjen obenem s carinsko- tarifno pogodbo. Ta sporazum je za ugs tem važnejši, ker je Čehoslovaška prva dežela, ki ne meji neposredno na Jugoslavijo, kar znatno komplici-ra ureditev veterina m ih vprašanj. Pod utisom nestalnosti razmer in trgovinske politike, ki vlada sedaj v celi Evropi, je ta pogodba sklenjena na nedoločen čas -s polletnim odpovednim rokom tako, da se lahko, če bi nastala potreba, že meseca decembra t. 1. odpove. Ne glede na ta odpovedni rok pa ima vsaka država pravico, ako bi se vsled izpremembe carinskih tarif položaj, v vzajemnih gospodarskih odnoša-jih bistveno izpreinenil, da zahteva pričetek takojšnjih pogajanj, da se zopet vzpostavi ravnotežje na oni podlagi, na kateri se je sklepala tarifna pogodba, Tako so torej tudi v tem oziru dane vse kavtele, ki izključujejo presenečenja, a vendar kljub pogodbenemu stanju ne izključujejo obema prijateljskima državama polno svobodo akcije v carinski politiki. DVA KMETIJSKA PRAVILNIKA. Za izvrševanje zakona o likvidaciji veleposestev v naši kraljevini je izdelan pravilnik, ki bo v kratkem objavljen. Dalje se v ministrstvu za kmetijstvo dokončuje izdelava pravilnika o ustanavljanju kmetijskih šol v vseh važnejših centrih naše države.. Pravilnik bo določal trajanje šolskega obiska, program dela, državno kontrolo in državno pomoč za kmetijske šole. * * * OBILICA DENARJA V ŠVICI. Prirastek hranilnih vlog v Švici je znašal v preteklem letu 478 milijonov frankov, prirastek depozitov v obliki obligacij 450 milijonov. Na koncu leta 1930 so dosegle vloge pri švicarskih bankah v obliki trdno obrestljivih na-ložnih vrednot in hranilnih vlog skoraj 11.500 milijonov frankov, to je na glavo prebivalca 2812 frankov. Število v jSvici protokoliranih delniških družb je naraslo za 1214 na 13.756 z minimalno glavnico 8750 milijonov frankov. Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. Tajniško poročilo. (Referent g. J. Kaiser.) (Nadaljevanje.) II. Gibanie cen v letu 1930. Že početek leta 1930 se je zdelo, da prehajamo v abnormalne prilike ter da kriza ne bo prehodnega značaja. — V vseh panogah trgovskega prometa moramo zaznamovati znatno padanje cen; nazadoval pa je poleg tega pri skoraj vseh vrstah obratov tudi poslovni promet. Najtočnejše zrcalo težavnega položaja trgovstva nam nudi primerjava indeksnih številk v letu 1928, 1929 in 1930. Povprečni indeks cen na debelo za glavne gospodarske panoge je znašal: Poljski pridelki Živina in živin, proizvodi Sadje Stavbni inaterijal Kolonijalno blago Industrijski proizvodi Totalni indeks 1928 1854 1657 1110 1530 1288 1700 1523 1929 1032 1516 1444 1575 1228 1685 1413 1930 808 1292 1040 1358 1081 1471 1175 z drugimi besedami povedano: Poljski pridelki so padli od 1854 točk v letu 1928 na 808 točk v letu 1930, to je za 1046 točk, odnosno 129-4%. Živina in živinski proizvodi so padli od 1657 točk v letu 1928 na 1292 točk, to je za 365 točk, odnosno 28-2%. Sadje je padlo od 1110 točk 1929 na 1040 točk 1930, to je za 70 točk, odnosno 6-7%. Stavbni materijal je padel od 1530 na 1358 točk, to je za 172 točk, oziroma 12-6%. Kolonijalno blago od 1288 na 1081 točk, odnosno za 207 točk, oziroma 19-2 odstotka. Totalni indeks je padel od 1523 točk na 1175 točk, to je 348 točk, odnosno 29-6%. V teh številkah so točno ponazorjene vse težkoče poslovnega položaja našega trgovstva v minulem letu. Zlasti je bil občuten padec cen agrarnih proizvodov. Naša pšenica je stala 1923 povprečno 430—450 Din za 100 kg, 1928: 237-50 Din, 1929: 209 Din, 1930 pa le še 147-50 Din, tako da je dosegla predvojno ceno. Nasprotno pa je padla cena koruze celo pod predvojno ceno in sicer od 235 do 260 Din v letu 1923, na 248 Din v letu 1928, 118 Din 1929 in 87-50 Din leta 1930. Ta veliki padec cen agrarnih proizvodov je povzročil veliko nazadovanje kupne moči, ker se temu padcu sorazmerno niso znižali tudi industrijski proizvodi. Dohodek našega kmeta je padel zato od 3414 Din v letu 1928 na prilično 2600 Din v letu 1930. Prav tako je doživela lani katastrofalen polom v cenah lesna trgovina. V preteklem letu je padel izvoz vseh vrst lesa za 495.539 ton, odnosno po vrednosti za 376,571.169 Din, to je za 20-6%. Zmanjšana potreba po lesu, še bolj pa brezobzirna konkurenca ruskega dumpinga so povlekle za seboj ra-piden padec cen tako, da je znašala cena proti koncu lanskega leta za 1 m* hrastovih hlodov 600—800 Din napram 1200 do 1800 Din v letu 1929, to je za 18 odstotkov. Vagon bukovih drv: 1800 do 1900 Din napram 2400 do 2600 Din 1929. Padec 26 odstotkov. Oglje: 6000 do 7500 Din. Padec 19 odstotkov. Les kaže torej v splošnem 15 do 25% padec. Opadanje izvoza lesa in padec cen je tudi močno vplivalo na kupno moč kmeta, kateremu je tvoril gozd edino premoženjsko rezervo. V letošnjem letu pa se je položaj še znatno poslabšal. V ostalih strokah, kakor n. pr. kolo-nijalni je znašal padec cen pri večini predmetov 5 do 20 odstotkov. Tako neugodno stanje za naše gospodarstvo važnih panog se je pa z vso težo preneslo na trgovino in moremo torej v dokajšnji meri iskati vzroke težkemu gospodarskemu položaju v velikem nazadovanju in nestabilnosti cen. III. Iz gospodarskega položaja poedinih trgovskih strok. Ce hočemo orisati v glavnih potezah gospodarski položaj poedinih trgovskih strok s stališča, v koliko je bilo zanje preteklo leto ugodno ali neugodno, tedaj je potrebno, da se pomudimo na prvem mestu pri lesni trgovini. V Dravski banovini je 40% površine poraščene z gozdom in predstavlja torej les v našem gospodarstvu važno postavko. To bogastvo na lesu se je pokazalo tudi v velikem številu trgovcev z lesom. Leta 1926 je bilo prijavljenih trgovcev z lesom, lesnimi produkti in lesnim ogljem 1660. L. 1927 je poraslo stanje na 1710 in znašalo 1928: 1735, 1929: 1793, pa se je v 1. 1930, torej v času nastopa ostre krize, znižalo na 1751 podjetij. To število je za sedanje gospodarske prilike vsekakor previsoko, pa je zato ob oslabljenem eksportu lesa položaj v naši lesni trgovini tem težavnejši. V tej stroki je nastopila depresija spomladi 1930 in zdelo se je, da bo prehodnega značaja brez težkih posledic. Ze jeseni pa se je depresija poostrila in statistični podatki v izvozu in cenah lesu so postajali vedno vznemirnejši. Kot vzrok tega kritičnega stanja se je navajal tedaj zlasti ruski dumping, ki je zmedel vse evropsko lesno tržišče. Z velikimi težavami si je naša lesna trgovina pridobila mesta na nem. in angleškem trgu, ki ga pa že pričetek krize radi rapidnega padanja cen in ostre konkurence ni mogla obdržati. Navezana je bila skoraj izključno na Italijo, kamor pa je osobito v tekočem letu posegla Sovjetska Rusija s svojim lesom, ki je po zadnjih poročilih za povprečno 40% cenejši od našega. Poleg te velike in momentane izpremembe položaja na lesnem trgu, pa je vedno bolj stopalo v ospredje vprašanje tarif. Z primernim znižanjem tarif je hotelo lesno trgovstvo raztezati svojo konkurenčno zmožnost, ki je ob rapidnem padcu cen popolnoma odpovedala. Ministrstvo za šume in rudnike je prešlo sicer na reševanje te krize, a žal, ni načelo nobenega vprašanja, ki je za solidno slovensko lesno trgovino bitnega pomena, to je na dovolitev najširših tarifnih in fiskalnih ugodnosti našim lesnim izvoznikom. Leto 1930 je bilo torej za lesno trgovino usodno leto; nastop depresije in prehod v krizo z vsemi posledicami, ki jih spremlja tak pojav. Položaj se je letos še znatno poslabšal, kajti izvoz je padel v prvem tromesečju za 45°/o napram prvemu tromesečju lanskega leta. (Dalje prihodnjič.) Statistika je potrebna vsakemu trgovskemu podjetju. Pod tem naslovom priobčuje »Trgovinski glasnik« članek iz problemov svobodne trgovine, katerega radi aktualnosti v glavnem podajamo: Kakor je v vsakem trgovskem podjetju potrebno knjigovodstvo, ki daje pregled čez ves obrat, v prav isti meri je tudi potrebna statistika, ki nudi podobne koristi. Ce vodi trgovec svoj obrat ne da bi upošteval rezultate, ki mu jih statistika daje, pomeni to, da vodi obrat ne da bi računal pri tein s činjenicami, ki odločilno uplivajo na uspeh njegovih poslov. Pregovor pravi: znati pomeni predvidevati, a predvidevati je mogoče le tedaj, če poznamo vse ono, s čemur moramo pri trgovanju računati; baš to nam pa nudi statistika. Operirati pa je treba s statističnimi podatki ne mogoče enega tedna, pač pa za daljšo dobo, ker le tako je mogoče dognati vpliv vseh činjenic. Razen tega pa statistika ni samo ogledalo poslovanja in sredstvo za predvidevanje, nego je tudi orodje za izvajanje racionalizacije. Statistika nam kaže vse hibe kakega podjetja ter nam tako kaže pot za izboljšanje organizacije in racijonalizacijo poslovanja. Kaj more statistika vsebovati? 1. operacije pri nakupovanju za vsak oddelek podjetja; 2. dnevno prodajo po oddelkih; 3. dnevno prodajo vsakega pomočnika; 4. čist donos vsakega blaga; 5. čist donos vsakega oddelka; 6. naknadni stroški, s podblagovno detajlizacijo; 7. stanje skladišča po mesecih in oddelkih; 8. tempo obratovanja z vsakim blagom; 9. povpraševanje po blagu, katerega se ne prodaja; 10. blago, katero leži v obratovalnici in skladišču dalje časa neprodano; 11. kreditno sposobnost kiijentov; 12. zadolženost kiijentov; « 13. stroške za reklamo, v zvezi s prodajo reklamiranega blaga; 14. delovanje trgovskih potnikov; 15. pomočniško osobje (stroški za njega, njegove delavnosti itd.). Muterijal za statistične podatke nam dajejo pri dobri organizaciji knjige in zapiski. Paziti je treba na to, da je zlasti statistika prodaje čim natančnejša, kajti vsak trgovina živi od prodaje in podatki prodanega blaga služijo za presojo, koliko blaga se bo še prodalo. Razdeliti pa je treba statistične podatke časovno in sicer najbolje po mesecih in nato po letih, da se dajo primerjati na ista razdobja preteklega leta. Važna pa je tudi krajevna razdelitev, da je poiem mogoče razdeliti bolj smo-treno trgovske potnike. Pri sestavi statistike je najbolje, da se poslužujemo grafične metode, ker ta nam na prvi pogled nudi jasen pregled za daljšo dobo let. Statistika prodaje je kakor smo rekli najvažnejše. Zlasti je treba pri tem opazovati stanje cen in množino prodanega blaga, kajti često je možno pri nižjih cenah doseči Večji dobiček. Statistika prodaje naj se dopolni še s statistiko »neprodaje«, t. j. s statistiko onega blaga, katerega ni mogoče prodati. Statistika nakupa nam mora dati odgovor na vprašanje, kdaj naj se kupi, kaj naj se kupi, koliko, od koga in po kateri ceni. Statistika stanja skladišča je v tesni zvezi z obema ter je prav tako važna. Obstoja pa v vednem inventariziranju blaga. Ako se pokaže, da gotovo blago leži v skladišču dalje časa kot običajno, je treba poiskati vzroke in jih po možnosti odpraviti. Statistika naknadnih stroškov ima velik pomen za celo podjetje. To so stroški, ki ne sestavljajo skupno vrednost prodanega blaga, pač pa naknadne izdatke, katere je treba združiti s kupnimi izdatki, če hočemo dobiti polno prodajno vrednost blaga. — Ti naknadni stroški padajo na celo podjetje ter jih je treba razporediti po posameznem blagu, z ozirom na njegov promet. Ce pokaže analiza neobičajno velike naknadne stroške na gotovo blago, je to znak, da se podjetje v tem pogledu vodi neracijonalno. Tako laliko statistiko imenujemo kažipot trgovca. Izvoz sadja v Čeho-slovaško. V bratislavskem časopisju je izšla sledeča notica: Jugoslovanski konzulat v Bratislavi opozarja vse češkoslovaške uvoznike sadja, da se je letos sadje v Jugoslaviji odlično obneslo in da vse izgleda, da bo posebne kvalitete ter pri tem zelo poceni, s čemur bo mogoča uspešna konkurenca tujemu sadju. Z otvoritvijo eksportne plovbe med Beogiadom in Bratislavo s pomočjo tovornih ladij Jugoslovanske rečne plovbe je dana češkoslovaškim uvoznikom prilika, da uvozijo sadje iz Jugoslavije v ^r^>sla vo v nepolnih 30. urah, a iz bližnjih krajev ob Donavi še prej in to po tarifi, katere ne bodo nikjer na drugem kraju dobili. Konzulat še opominja, da je z ozirom na naknadno trgovinsko po- Občni zbor Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov. V soboto 20. t. m. je imela Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu svoj redni občni zbor. Na tem občnem zboru je bil izvoljen v upravni odbor te največje in najmočnejše organizacije denarnih zavodov tudi dr. Ivan Slokar, generalni direktor Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Po občnem zboru se je vršila seja upravnega odbora, na kateri je bil dr. Slokar izvoljen za podpredsednika poleg Gjorgia Velislavljeviča, generalnega ravnatelja Srpske banke v Zagrebu. Predsednik Zveze je dr. Branko Pliverič, generalni ravnatelj Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Izvolitev dr. Slokarja za podpredsednika te odlične organizacije je znamenje ugleda, ki o_i uživa ne samo v Dravski banovini, ampak tudi v Zagrebu. Njegova zasluga je, da se še stvarjajo enotni bančni pogoji, veljavni za območje društva bančnih zavodov v Dravski banovini, kakor tudi za področje Zveze v Zagrebu. To vprašanje je ogromnega pomena za celokupno narodno gospodarstvo, ker samo z enotnim sistemom bančnih kondicij, enotno ureditvijo obrestne mere, s strogo kontrolo in evidenco kreditov se more specijalno v časih težke gospodarske depresije doseči ozdravljenje in okrepitev gospodarstva. Vsi uvidevni krogi ga bodo pri tem podpirali. godbo carina na uvoz sadja iz Jugoslavije zelo znižana in za gotovo sadje celo svobodna. Konzulat Jugoslavije v Bratislavi daje radevolje češkoslovaškim uvoznikom seznam jugoslovanskih izvoznikov sadja, prosi le, da se mu sporoči, za katero vrsto sadja se interesirajo in za sadje iz katere jugoslovanske pokrajine. ^vetu Obtok bankovcev v Jugoslaviji je izkazan v izkazu Narodne banke od 15. t. m. s 4615 milijoni dinarjev. Državna Hipotekarna banka (centrala Beograd) izkazuje z 31. majem 2272 milijonov dinarjev posojili na posestva in 490 milijonov dinarjev občinskih posojil; bilančna vsota je navedena s 4263 milijoni dinarjev. Za dve novi železniški progi (v okolišu Požarevca) je kralj podpisal zadevni zakon. Mednarodni borzni indeks je padel v preteklem tednu nadalje na 54-3% (konec leta 1927. = 100) in je s -tem nazadoval proti letošnjemu maksimu v marcu za 23-3%, torej v treh mesecih skoraj za četrtino. Parker Gilbert je bil izvoljen za predsednika Bankers Trust Go. Hooverjevo naznanilo, o katerem je poročalo dnevno časopisje, je pognalo na vse borzah delnice močno navzgor; tako beremo tudi o dvigu cene srebra v Šanghaju ter svile, bombaža in riža v Tokio, Že v 24 urah barva, plesira in kemično snali obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suSi, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Pravo ozadje Hooverjeve poslanice vidijo v depresiji ameriškega gospodarstva, ki je v najožji zvezi s svetovno krizo. Družba Brown Boveri v Baselu bo razdelila 8% dividendo; lani je bila 9%. Hranilne vloge v Ogrski, ki so dolgo časa padale, so začele zopet polagoma rasti. Večina hranilnih bank v Ne\vyorku je znižala obrestno mero od 4 na 3 H %» kar je najnižja obrestna mera zadnjega desetletja. Cena železnih izdelkov v USA je pričela rasti; tako beremo med dragim o Betlehem Steel Corp., da je zvišala ceno jeklenih plošč za 1 do 5 dolarjev pri toni. Čslov. kartel žico so bo razšel, ker se ni posrečilo doseči sporazuma v kvot-nih zahtevah članov. Kartel, M obstoji že več kot 40 let, poteče z 31. decembrom t. 1. Ruski bombaž prodira v Evropi čim daljo bolj; uvoz v Nemčijo n. pr. je bil v prvem letošnjem četrtletju šestkrat tako velik kot Hani v isti dobi. S tem se predrugači položaj mednarodnega trga surovega bombaža in se zdi, da se obrača ravno evropska tekstilna industrija k predelovanju ruskega bombaža. Francoske kolonije so udeležene na izvozu in uvozu Francije tudi sedaj šele s ca. 12%. Zakon o likvidaciji agrarne reforme v Jugoslaviji je kralj podpisal in bo stopil sedaj v veljavo; posebne določbe urejajo lastninske razmere Italijanov v Dalmaciji tei razlastitev ogr-.kili posestnikov v Vojvodini itd. Križanje pšenice in rži bi moglo dati po poskusih prof. Tschermaka nove vrste, ki bi združevale plodovitost pšenice s skromnostjo rži. Na ta način bi se na primer dal rešiti rženi problem Nemčije. Insolventna tvrdka Zwieback na Dunaju je zaprosila za otvoritev sodnega poravnalnega postopanja; ponuja 35%. Pasiva znašajo 1,700.000 šilingov. I/glede petrolejske industrije označa Cadman, predsednik upravnega sveta Aniglo Persian Co, kot zelo slabe. Znižanje cen je bilo preveliko, da bi moglo biti kompenzirano po prihrankih v obratnih stroških. Anglo Porsian Oil Co je imela v pre- 0TV0RITEV NOVIH TELEFONSKIH R15LACIJ. Od 25. maja t. 1. naprej so otvorjene sledeče telefonske relacije: 1. Sv. Janez ob Boh. jezeru—Češke Budejovice. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 5-40 zl. fr., to je 59-40 Din. 2. Sv. Janez ob Boh. jezeru—Praha, Plzen, Liberec, Mariiske Lažne in Karlo vy Vary. Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseh teh relacijah znaša 6 zl. fr., to je 66 Din. Od 10. junija t. 1. naprej je otvorjen telefonski promet Šmartno pri Litiji— Trst. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 1’80 zl. fr. ali 19-80 Din. Šmartno pri Litiji—Graz in Šmartno pri Litiji—Dunaj, Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Šmartno pri Litiji—Graz je 2 70 zl. fr. ali 29-70 Din, v relaciji Šmartno pri Litiji—Dunaj pa 3"45 zl. fr. ali 37-95 Din. Od 15. junija t. 1. naprej je otvorjen telefonski promet Sv. Jurij ob Tabo ru—Dunaj. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 3-45 zl. fr. ali 37-95 Din. Pogovori se morajo usmerjati pre ko Maribora in Graza. Od 1. junija t. 1. naprej je otvorjen telefonski promet Oplotnica—Trst. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 2-25 zl. fr. ali 24-75 Din.. Od 1. junija t. 1. naprej je otvorjen telefonski promet Ortnek—Trst. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 1-80 zl. fr. ali 19"80 Din Od 20. maja t. 1. naprej je otvorjen ~----------------- - « telefonski promet Oplotnica—Graz in teklem letu 4,650.000 funtov čistega d o-Wien. Pristojbina za navadno govorilno bička (leto prej 5,200.000) in razdeljuje enoto v relaciji Oplotnica Graz znaša 2-70 zl. fr., to je 29-70 Din, v relaciji Oplotnica—Wien pa 3-45 zl. fr., to je 87-50 Din. ________ Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«! 10% dividendo. Produkcija leta 1930. je znašala 6 milijonov ton. Jesenska blagovna potreba USA letos ne bo talko velika kot je bila sicer in bo v poznem poletju in v pričetku jeseni izosta'lo običajno sezijsko poživ-Ijenije. \ryetmGfunoakr Devizno tržišče. Tendenca razen Curiha in Budimpešte spremenljiva. Tudi pretečeni teden je zaključil na ljubljanski borzi z razmeroma visokim deviznim prometom od ipreko osemnajst in pol milijona dinarjev, kar nas navdaja z upanjem, da bo dosedanja kup-čijska živahnost trajala tudi še v prihodnje dneve. Poedini borzni sestanki minolega tedna so dosegli ta-k-te dnevni promet (številke v oklepajih znaeijo blago Narodne banke): ponedeljkov (15. t. m.) 5*417 imilij. Din (3*691 milij. Din), prevladovali so zaključki v Londonu in v Pragi; to je bil obenem najvišje doseženi dnevni devizni promet v zadnjem tednu; dalje je zaključil torkov borzni sestanek z znatno manjšim prometom 3*097 mili j. Din (2*609 milij. Din) in sta zopet prevladovala London ter Praga; v sredo (17. t. m.) je bita devizna kupčija dokaj živahnejša — očividno radi nekoliko ustaljenejših tečajev — in je sestanek zaključil s približno štiri in tričetrt milij. Din (3*909 milij. Din) ter ;je bilo zlasti posredovanjem Narodne banke nabavljenega (poleg Londona) veliko Curiha nalik četrtkovemu borznemu sestanku, kjer so zopet prevladovali zaključki predvsem v teh dveh devizah, toda baš tega dne je bil opravljeni devizni promet 2*242 -milij. Din (1*551 milij. Din) najmanjši v preteklem tednu. V petek je bil nekaj živahnejši promet ter je bilo prodano odnosno kupljeno deviz za preko tri milijone dinarjev (2*183 milij. Din), pri čemer sta tvorila groš zaključkov zopet London in Curih. Vsled privatne ponudbe je bilo per-fektuiranih zaključkov v oeiem za 4*658 milij. dinarjev, od tega največ Londona (1*936 milij. Din), Trsta (930 tisoč Din), nekaj manje Dunaja (708 tisoč Din), Newyorka (532 tisoč Din) in deloma Curiha (377 tisoč Din), dočim je pretežni del zaključkov omogočila šele intervencija Narodne banke, -ki je dala za več bot trinajst in pol milij. dinarjev deviznega blaga in sicer največ Londona (3*463 milij. Din), Curiha (3*400 milijonov dinarjev), dokaj manje Berlina (2’426 milij. Din), Prage (2*327 milij. dinarjev), med tem ko je dala Dunaja le za 1*5 milij. Din, Newyorka za 761 tisoč dinarjev, za tem pa še par zaključkov Pariza. V primeri s predzadnjim tednom ne kaže devizna tečajnica minolega tedna nikakih bistvenih izprememb, kajti Budimpešta in Curih sta bila skozi ves teden trgovana na isti tečajni bazi, t. j. 9*874 oziroma 1096*80 nalik Dunaju (7*9354) in Trstu (295*61 za denar, — 295*76 za blago) z edino razliko, da je tečaj Dunaja v sredo nekoliko višji (7*9376), a Trsta v četrtek (dne 18. t. -m.) 295*55, tedaj -za nekaj točk nižji. Berlin je skozi vse borzne dneve stalno nazadoval, beležil v torek in v sredo 13*405 — tedaj najnižje, v četrtek pa 13*415, t. j. najvišje v prošlem tednu nalik Newyorku in Pragi z edino izje-mo, da je prvi od ponedeljka (56*39) na petek (56*38) za malenkost popustil in v četrtek dosegel najnižjo tečajno točko (56’37) zadnjega -tedna; Praga je noti-irala 15. t. m. 167*35 (najvišji dnevni tečaj), 19. t. m. 167*32, vmesno pa je bila trgovana po najnižje doseženem tečaju 167*27. -Nasprotno je Amsterdam tekom minolega tedna osciliral za par zoo^o belležil najnižje v ponedeljek (22*73), najvišje (22*745) pa v sredo ter bil brez prometa slično kot Bruselj, ki je od ponedeljka (7*8619) na petek (7*8644) stalno tendiral navzgor z manjšimi vmesnimi oscilacijami — it er Pariz, čigar najnižji intervencijski tečaj (221*17) je bil zabeležen dne 15. in 18. t. ml, a njegov najčv-rstejši tečaj 221*28 je bil dosežen šele na zadnji borzni dan prejšnjega tedna. — Notica Londona (274*78) je bila na pirvih -treh borznih sestankih enaka, zatem je tečaj nekoliko popustil (274*72 najnižji tečaj), na -petek pa se znatno okrepil do najvišje dosežene tečajne točke (274*80) v zadnjem tednu. Promet v tej devizi je bil pa. največji na bazi intervencijskega tečaja prvih sestankov, t. j. 274*78. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tečaji vseh na tukajšnji borzi bele-žen-ih efektov so tekom zadnjega tedna ostali brez izprememb. Po delnicah Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo je bilo skozi ves minoli teden močno povpraševanje in je ta papir no-tiral na vse -borzne dneve 195*— Din za denar. V Blairovih posojilih ni bilo prometa in je -bil tečaj za 8% 91*—, za 7% pa 81*— na v-seh -borznih sestankih pretečenega tedna. -Edini zaključek je bil zabeležen 15. t. m. v delnicah Kranjske industrijske družbe, Jesenice in -sicer po 304*— dinarjev. Lesno tržišče. Tendenca mlačna. Pretečeni teden v lesni trgovini ne -moremo zaznamovati nikakršnih bistvenih sprememb. V splošnem mora-m-o ugotoviti, da so manjši obrati produkcijo, če ne že popolnoma ustavili, vsekakor pa znatno reducirali. Stare zaloge se le počasi izčrpavajo. Trami se po večini iščejo le po gotovih dimenzijah. V mehkem -lesu gre večinoma III., ki se proda boljše doma kot v izvozu. Za izvoz pride v poštev le I. II. paralelno blago. V drvah je v zadnjem času bolj živahno. Cene pa se še niso zboljšale. Isto velja za oglje. iV trdem 'lesu je kupčija slaba. Povpraševanja. -Bukovi testoni, 20 mm debeline, 2/3 širokih. 11/3 ozkih: cena fob Sušak. 2000 m3 jamskega lesa, -od ‘2 do 0 ih dolžine, -od 12 do 16 cm debeline, smreka, jelka in mecesen, po možnosti suho blago. — Cena franko vagon nakladalna postaja z navedbo iste in z označbo teže m3. Cena naj se glasi za 100 kg im za 1 -m3. 150 m3 desk, smreka, jelka, paralelnih, ostrorobih, očeljenib, 12 -nun debeline, od 70 cm naprej in -sicer: 0*70, 1*40, 2*10, 2*80, 3*50 in 4*20 m, širine od 8 cm naprej, vendar čim manj 8 in 9 cm širine. Dobava do 20. -julija t. 1. Ponudbe franko vagon nakladalna postaja. Bukovi čisti (netti) -testoni, franko vagon Sušak pristanišče. 1 vagon bukovih moralov, I,—II., ostrorobih, 58 mm, -natančnih, z doložitvijo nekaj blaga od 70 do 70 -mm debeline. Dolžina od 70 cm naprej. Navesti ceno franko meja Postojna in težo m3. Slavonska parjena bukovina, zbrana, I. do II. kvaliteta. Navesti je debeline in širine. Dolžine do 5 m, označiti percentua-l-nost od 3 do 5 m, -katerih naj bi bilo več kot ostalih. Od 1 do 1*90 m po možnosti izključiti, event. se tolerira nekaj malega. Medija širine naj bi bila -preko 20 cm, blago samo slavonske provenijence, obrobljeno. — Cene navesti za I. zase, za II. zase in za I.—II. skupaj, franko -meja via Postojna tranzit. Bukovina, samo slavonske provenijence, I.—II. kvalitete, zbrano blago, navesti je percentuatnost I. in II., debeline, dolžine, širine. Cena franko meja Postojna tranzit. 60 m3 bukovih obrobljenih plohov, suhih: 10 m3 28 mm, 35 ni3 38 mm, 5 m3 58 mm, 5 m3 78 -ram, 5 m3 98 mm, skupaj 60 m3, I.—II., fiksna dolžina 2*25 m, od 16 cm naprej. Cena fob Suša-k. Bukovi tavoloni, neobrobljeni, naravni, 28, 38, 58, 68 mm, I.—II., od 2 -m naprej, od 18 cm naprej. Cena fob Sušak. 1 vagon hrastovih tavolonov, neobroblje--nih, suhih, dolžina od 2 m naprej; navesti -je treba dimenzije in težo m3, kakor tudi ceno franko melja via Postojna tranzit. Tečaj 24. junija 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . 22*76 Berlin IM 13*415 13*445 Bruselj 1 belga —*— 7*875 BudimpeSta 1 pengO . —•— 9*8767 Curih 100 fr 1095*30 1098*30 Dunaj 1 Šiling 7*9303 7*9603 London 1 funt • 275*16 Newyork 1 dolar . . . • 56*425 Pariz 100 fr. . • 221*45 167*83 Praga 100 kron . 167*03 Trst 100 lir 295*88 296*03 Grcniij trgovcev v Ljubljani razglaša: Trgovine v ponedeljek, dne 29. t. in. na praznik Sv. Petra in Pavla bodo vsled sklepa širše seje gremija trgovcev v Ljubljani cel dan zaprte. Z ozirom na prihod ameriških izletnikov v Ljubljano in poziva narodnega izseljeniškega odbora priporoča gremij vsem gg. šefom, da dajo po možnosti svojim nastav-ljencem v petek, dne 26. t. m. ob 2. uri prosto, da se morejo udeležiti sprejema ameriških rojakov. Načelstvo. Sreski gremij trgovcev v Celju vabi na VIII. redni letni občni zbor Sre-skega gremija trgovcev v Celju, ki se ho vršil v četrtek, dne 2. julija 1931. v restavraciji »Narodnega doma« v Celju. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Citanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. Poslovno poročilo: a) -tajniško, b) blagajniško, c) preglednikov. 4. Proračun za 1. 1931. 5. Poročilo strokovnih sekcij. 6. Poročilo društva »Trgovski kolegij«. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. ‘Začetek zborovanja ob 8. uri predpoldne! Gremijalni zbor tvorijo v -smislu § 16., III. odstavka gremijalnih pravil le odposlanci, ker ni na dnevnem -redu volitev gre-mijalne-ga načelstva in drugih vprašanj, o katerih bi -morali sklepati -vsi člani. V smislu § 17. pravil je zbor sklepčen, ako je ob določeni uri navzočih 30% odposlancev, v nasprotnem slučaju se vrši eno uro kasneje na-istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa -veljavno ob vsakem številu navzočih odposlancev. — Predsednik: Viktor Pilih 1. i*. Za soboslikarska pleskarska in Črkoslikar« ska dela se priporola Tone Malgaj družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska 6 TEČAJ ZA MIZARSKO LUŽENJE . V KONJICAH. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani naznanja, da -se vrši za mizarje in mizarske (pomočnike tečaj za iuženje lesa v Konjicah -v soboto in nedeljo 11. in 12. julija t. 1. Dosedaj se je prijavilo 19 udeležencev, sprejme pa se jih še 10, ki se morejo prijaviti še -ob pričetku tečaja 11. julija ob 8. uri zjutraj v delavnici mizarskega mojstra Franceta Založnika. V-sak udeleženec -mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, v dimenzijah 10X12 cm in debeline 6 do 12 mm (masivne ali furnirane, in -sicer 3 komade češnjevega, 3 hfušovega, 5 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Nabava štirih vagonov papirja. Dravska poštna direkcija v Ljubljani -razpisuje na dan 10. julija t. 1. ob 11. uri drugo -licitacijo za dobavo papirja po istih pogojih kot se je vršila prva licitacija. Licitacija bo v sobi štev. 42. Najkasneje -do 10. na dan licitacije je položiti kavcijo (domači 10%, inozemci 20%) pri pomožnem uradu, kjer se lahko kupijo pogoji. MOČNO PADANJE ANGLEŠKEGA EKSP0RTA. V funtih izračunjen je znašal angleški izvoz v evropske dežele v prvem četrtletju 1929 56,590.000 funtov, 1. 1930 55,144.000, 1. 1931 37,898.000 funtov. Izvoz v izvenevropske dežele je znašal v imenovanih dobah 42,915.000, 35,728.000 in 21,004.000 funtov, v dežele Britanskega imperija 81,662.000, 73,260.000 in 44.445.000 funtov. Skupaj 181,167.000, 164.132.000 in samo 103,347.000 funtov. Torej izreden padec. Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec, carinski posrednik. (Nadaljevanje.) Carinski posrednik ni za to postavljen, da vstvarja tihotapske fonde, marveč je postavljen kot neutralen organ, da istočasno ščiti interese svojih klijentov in interese države, vsled česar je vsako kaznjevanje v primerih nejasnih predpisov neopravičeno. Ob času, ko je izrekla kazen, ni finančna direkcija še ugotovila niti raziskala vseh okolnosti od po-četka prijave robe do izdanja odloka car. sveta, ker bi ona drugače morala priti do zaključka, da se je deklarant ob prijavi nahajal v prav težkem položaju v očigled okolnosti, da so bile iste oblasti v nejasnosti glede pravilne tarifacije. V takem primeru je bila edina dolžnost direkcije, da izterja razliko na carini, oprosti de-klaranta vsake odgovornosti z ozirom na nejasnost predpisov, ne pa da ga kratkomalo kazni z ogromno vsoto 39.390 Din. na podstavi suhih členov car. zakona. Ne vpustiviši se v razmotrivanje utemeljenosti v pritožbi iznesenih proti-razlogov in dokazovanj mojega pravilnega postopanja, je finančno ministrstvo prijavljeno pritožbo odklonilo iz razloga, »sto sam svojom prijavoni oštedio državnu kasu sumom preko 1 DIN«; da sem »tom svojom rad-njom učinio krivicu predvidjenu u čl. 166 car. zak., s kojim je zakonskim članom utvrdjena i sankcija za istu, to da sam dužan i snositi i posledice za ovakvu svoju protizakonitu rad n ju.« Proti takemu rešenju sem vložil tožbo na državni svet ter v njej oso-bito poudarjal sledeče momente: a) Po razpisu Cbr. 29299/25 t. 19. se pri uporabi uvozne tarife mora popolnoma držati objašnjenj komentarja k car. tarifi, v koliko ta objaš-njenja niso protivna besedilu nove uvozne tarife tudi tedaj, ako bi se številke nove tarife ne ujemale s številkami stare. Dočim je pa v novi tarifi steklena posoda posebej naime-novana pod tar. št. 521, spadala in podrazumevala se je ta posoda v stari tarifi pod tar. št. 510. Temu konsekventno mora objašnjenje k tar. št. 510 komentarja veljati tudi za sedanjo tar. št. 521. To objašnjenje komentarja pa predvideva izrečno, »da se šuplje staklo samo sa prostim napisom (fabričkom markom)« ne carini vsled tega po višji stopnji te tarifne številke. V izpodbijanem rešenju se pa z ničemur nista ovrgla moja trditev in prepričanje, da je namreč rečeno objašnjenje še zmirom v veljavi ter da se dosledno mora po njem tudi postopati. Saj isto do sedaj ni bilo še preklicano niti se je spremenilo! Naravno je torej, da je deklarant, sledeč temu objašnjenju, robo prijavil tako, kakor je smatral da je prav prijavljena. Očividno je potemtakem, da je utrditev kvalifikacije predmetne robe z odlokom car. sveta — protivna komentarju k car. tarifi. Ako je pa tako, se pač ta odločba ne sme porabiti za konkretne slučaje; tem manj se pa sme taka po zakonu neosnovana odločba uporabiti kot razlog za kaznjenje po car. zakonu. S to odločbo se je faktično v našem primeru formalno edinole zaključil tarifami spor o uporabi pravilne številke car. tarife. Ta spor so začeli pritegnjeni car. uradniki 10. maja 1930, ker so bili mnenja: aa) da se roba ima cariniti po tar. št. 521/1 (1. Carinarnica je pa pri nad-pregledu bila deklarantovega mnenja ter je ugotovila, da se roba carini: bb) po tar. št. 521/lb. Na deklaran-tovo prošnjo je car. biro o isti robi 16. V. 1930 izdal merodajno mnenje, da se robe ima cariniti: cc) po tar. št. 521/2. In to prav na deklarantovo pritožbo in zahtevo carinarnice je car. svet izdal 4. julija 1930 odločbo, dd) da se ima cariniti po tar. št. 521/ld h 50 Din. Iz vsega poteka tega postopanja je torej očito, da si iste carinske oblasti, ki so merodajne za upo- rabo car. tarife, niso bile na jasnem, katera stopnja v tarifi naj se uporabi. V vprašanju so pa bile štiri različne tarifacije. Razvidi se iz gornjega, da je končno odločil car. svet, da se ima uporabiti tar. št. 521/1 d, a tudi to je pro-tivno objašnjenjem komentarja in šele po preteku — dveh mesecev! Če so si pa same merodajne oblasti na nejasnem o tarifaciji in če iste oblasti izdajo končno odločbo, ki se očividno protivi veljavnim objašnjenjem v komentarju, kako se pač more na tako »činjenico« zasnovati krivična odgovornost — deklaranta za krivdo iz čl. 166 car. zakona? S svojim dolgotrajnim izsledovanjem in dokončanjem spornega postopka so pač šele 4. VII. 1930 merodajne car. oblasti prišle edinole do zaključka, katera tarifna stopnja se ima uporabiti! Na samo okolnost, da so te odločujoče oblasti bile »različnega mišljenja«* se pač ne more bazirati obsoil-no rešenje za — deklaranta in za prijavo, ki jo je ta predložil dva meseca prej! b) Vdahnjena marka na tej posodi pa v istini ne predstavlja nikakega reljefnega okraska, dobljenega z vdahnjenjem v kalupo, kakor to trdi car. svet v svoji odločbi, marveč ona predstavlja samo pristno navadno — tvorniško marko, ki jo komentar izrečno predvideva in katera ne vpliva na carinjenje po višji stopnji. Dokaz temu je, da je ta marka internacijo-nalno vpisana pod št. 34669 et 34670 od 7. II. 1924 v »Les marques inter-nationales« pri Bureau International de la Propriete Industrielle. Ker je pa naša država pristopila v Madridski konvenciji z dne 14. IV. 1891., je že od 26. II. 1921 naprej vzela nase vse obveznosti in dolžnosti iz te konvencije. Odločba car. sveta v našem slučaju je torej poleg drugega tudi v očitem nasprotju z mednarodno prevzetimi obveznostmi, ker prikrajšuje in ne uvažuje mednarodne zaščite te marke. c) Konstatiram, da je carinarnica vse do tega spora isto robo do sedaj zmirom carinila po tar. št. 521/lb ter me utrjevala v mojem pravilnem mišljenju. Tega dejstva niso carinske oblasti niti preiskale niti razveljavile. d) Državni svet je v mnogoštevilnih presodbah že večkrat odločil, da se za kaznjivost krivic po car. zakonu mora predpostaviti, da je podana zlohotna namera oškodovati državo. Iz spredaj navedenega je jasno, da v našem primeru take namere niti ni moglo biti, niti so je oblasti v poteku postopanja kakorkoli dognale. Državni svet je z odločbo št. 7107 z dne 10. marca 1931 o tem spornem predmetu v IV. oddelenju razsodil kakor sledi: »Državni savet... našao je, da je tužilac kaznjen po čl. 166 c. z., zbog toga što je prijavio carinarnici 3820 kg posudja kao stakleno posudje obično belo providno iz br. 521/lb uvozne tarife, dok da je zvaničnim pregledom i stručnim ispitivanjem nadjeno da je 3460 kg stakleno posudje, koje je duvanjem u kalupima dobilo reljefne ukrase, iz br. 521/'g uvozne tarife. — Medjutim, kako se vidi iz rešenja Ljubljanske carinarnice br. 12544 od 15. V. 1930, ta j »ukras« prctpostavlja zaštitna marka fabrike u obliku jagode sa natpisom »Weck«. Ta marka ne može se po svoji nameni smatrati kao ukras, niti bi po tome imala potpasti pod br. 521/lg uvozne tarife. Ali ni sam rc-ljefni ukras mije dovoljan da sc stakleno posudje carini po tar. 521/lg, jer je u tome stavu predvidjeno stakleno posudje, koje je duvanjem u kalupima dobilo reljefne ukrase i brazdatu ili zrnatu površinu. Prema tome reljefni ukras nije odvojen od takve površine, pa stakleno posudje treba da ima obe te obrade da bi se moglo cariniti po br. 521/lg s obzirom na zakonski tekst tarife. — U br. 521 uvozne tarife nije predvidjeu slučaj kao što je ovaj ovdje. Samo je u trečem stavu primedbe propisano da neče uticati na carinjenje uduvani natpisi bez reljefa. Ali ni taj deo primedbe ne može ovdje a contrario poslužiti kao osnov za nctačnu prijavil, jer je na posudju pored natpisa bila i zaštitna marka u obliku jagode reljefno izradjena, a sam natpis nije bio reljefan. Prema tome, tarifski tekst za ovaj slučaj nije jasan pa je zbog toga deklarant i prijavio robu iimljuči u vidu komentarsko objaš-njenjc uz br. 510 tarife, po kome fa-hrička marka nije imala uticaja na carinjenje stakla. Iz svega napred izloženog jasno proizlazi da deklarant nije učinio ne-tačnu prijavu po naimenovanju robo u tarifi, a gdje nema takve prijave, izključena je i primena čl. 166 car. zak. A što se sporno posudje ima cariniti po br. 521/lg na osnovu odluke Ministra financija o kvalifikaciji robe i primeni tarife, to nije razlog da se deklarant kazni za netačnu prijavu, pošto za nju nije ni bilo podloge u tarifskom tekstu. S toga je Državni savet presudio, da se poništi rešenje Ministra finan-sije br. 31463/IV od 1. IX. 1930. S to konečno odločbo zadeva pa še ni končana, ker ni še razvidno, kak- šno stališče zavzame ministrstvo v pogledu definitivne tarifacije ospore-ne robe in glede na naraslo ležarino, ki je vsled dolgotrajnosti osporoval-nega procesa že — bajno visoka. rim TRŽNE CENE V MARIBORU dne 15. junija 1931. Govedina: 1 kg govejega mesa I. 16 do 18 Din, II. 12—14, 111. 8—10, jezika isv.ežpga 16—20, vampov 5—10, pljuč 4 do 8, ledvic 16—18, možganov 20, parkljev 4—5, vimena 5—10, loja 2—11. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 25 dio 35 Din, II. 12—20, jetr 20—25, pljuč 16—20 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 14 do 25, isala 14—15, črevne masti 10, pljuč 8—10, jetr 8—12, ledvic 20, glave 8—10, nog 6—7, slanine sveže 12—15, papricira ne 18—20, prekajene 18—20, masti 15—18, prekajenega mesa 16—24, gnjati 23—28, prekajenih nog 6—7, prekajenega jezika 18—80, prekajene glave 8 do 10 Din. Drobnica: 1 kg kožldčjega mesa Din 22, en kozliček 50—95. Klobase: 1 kg krakovskih Din 20 do 32, debrecinskih 14—25, brunšviških 16 do 20, pariških 24—25, posebnih 24 do 25, safalad 24—25, hrenovk 25—28, kranjskih 32—35, 1 kom. prekajenih 4 do 5, 1 kg mesenega sira 25—28, tlačenk 16—20, salame 70'—100. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 10, II. 4. Kože: 1 konjska koža 120—150 Din, 1 kg goveje kože 8, telečje 14, svinjske 5, gornjega usnja 65—90, podplatov 55 do 65 Din. Perutnina: Piščanec majhen Din 12, večji 35, kokoš 30—45, raca 15—28, gos 30—60, izajec domač, majhen 5, večji 35 Din. Ribe: 1 kg morskih rib 20—30 Din. Mloko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka Din 2—3, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 44, masla kuhanega 44—48, ementalskega sira 60 do 80, polementaOskega 24—30, trapdst-nega 20—28, grojskega 25—28, tilsit-skega 30—32, parmazana 80—100, sir-čelca 6—7, eno jajce 075—1. Pijače: 1 liter vina novega 6—14 Din, starega 16—26, piva 9, 1 steklenica piva 5—5-50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 36—44 ruma 36—56, sadjevca 4 do 5, ena pokalica 1*50—2-50. Kruli: 1 kg belega kruha 450 Din, črnega 4, ena žemlja 0’50. Sadje: 1 kg črešenj 4—7 Din, posušenih sliv 9—12, ena limona 0-75—1, ena oranža 1-50—3*50, 1 kg rožičev 6 8, smokev 7—12, mandeljnov 42—56, ore^ hov 8, luščenih orehov 40, rozin 16 do 24, maka 12—16. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 44 do 90 Din, II. 40—56, pražene I. 48—94, II. 44—56, čaja 60-250, soli 2*75, popra celega 44—80, mletega 44—60, cimeta ipaprike 40—16O, testenin 7—11, marmelade 18-36, pekmez 10, medu 14—20, Sladkorja v prahu 13-50—14-50, v kristalu 12—12-50, v kockah 13-50 do 14, kvasa 34—40, škroba pšeničnega 12 do 20, riževega 16—24, riža 4—12, I I kisove kisline 45—50, kisa navadnega 2—4, vinskega. 3-50—8, olja olivnega 16 do 20, bučnega 13—16, špirita denat 9 d« 10, 1 kg mila 11—17, sode P80—2, ječmenove kave 8—14, cikorije 16—26. Žito: l kg pšenice Din 1-60—2, rži 1*60—2, ječmena 1’50—2, ovsa 2—2-50, koruze 1-40—2, prosa 2—4, ajde 1-50 do 3, fižola 1-80—4, graha 12—14, leče 10 do 14 Din. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. OOg 3-40—3-75, št. 0 340—375, št. 2 3-20—3-50, št. 4 3—340, št. 5 2-8CL-3’25, št. 6 275—3-15, št. 7 1-75—2"50, ržene moke I. 3-25—3-50, II. 3—3"50, prosene kaše 3-30—4’50, ječmenčka 2-80—4, otrobov 1-30—2, koruzne moke 1-60—2-20, koruznega zdroba 2-30—3-80, pšeničnega zdroba 375—4-50, ajdove moke št 1 5—6, št. 2 3-50—6, kaše 5—7. Krma: 1 cj sladkega ali kislega sena Din 60—110, ovsene, pšenične, ali ržene slame 55—65. Kurivo: 1 kub. m trdih drv Din 120 do 145, mehkih drv 90—110, premoga trb. 40—45, velenj. 24—28, 1 kg oglja 1*50—2, koksa 075—1, 1 liter petroleja 7, bencina 6-50—7, 1 kg karbida 6—7, sveč 14—35. Zelenjava: 1 kom. glavnate solate Din 0’50—2, zgodnjega zelja 3—6, karfijola 1—10, 1 šopek špargljev 3—6, 1 kupček špinače 1, 1 kom. kumare 3—8, 1 kupček graha v stročju 1, 1 liter luščenega graha 8—12, 1 J