Leto V., štev. 235 Ljubljana, nedelja, 5. oktobra 1924 PcStnTna BarFalTrana. uena z o:n Izhaja ot» * zjntra). Staae mesečno 20-— Din ti inozemstvo 30*— m neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo s Miklošičeva cesta 6t 16/1 Telefon št 72 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo i Ljubljana. Prešernova ul. št. 54. Telef. št 36 Podružnic!* Maribor, Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 4. oktobra. Glavni organ SLS meni, da zadostuje predrznost in lažnjivost, pa se neprijetne ugotovitve v polemiki spravijo s sveta. Le tako je mogoče razumeti, da si »Slovenec® upa nadaljevati j e bat o o kulturnih zaslugah. Vprašajte slovenske učitelje, vse razven tistih par odstotkov, ki so iz nečednih motivov zašli v klerikalno ^Slomškovo zvezo®, kako je pri nas zadnja desetletja klerikalizem »poglabljal kulturo®! Z malimi izjemami povsod si je moralo ljudstvo proti volji duhovščine priboriti celo osnovno šolstvo. In še danes, dasi je moral pod pritiskom časa, plesnjivi srednjeveški duh klerikalcev na modernejša pota, je še premnogo krajev, kjer je šola, kakor učiteljstvo izpostavljeno neprijaznosti, če že ne ljutemu sovraštvu duhovščine. Razlika med klerikalno [ rosvetno politiko na deželi in pe mestih je tako bistvena kot razlika med obljubami in dejanji klerikalnih politikov. Če zna slovensko ljudstvo danes v tako visokem procentu čitati in pisati, je to izključno zasltiga slovenskega učitelja,., ki navzlic klerikalnemu terorju in obupnim socijalnim razmeram ni opustil svojega narodnega idealizma. Od politikujoče duhovščine naš narod morale ni naučil, pac pa je radi nemoralnega- življenja mnogih duhovnikov morala, ljudstva pretrpela občutno škodo, v splošnem prosvet nem pogledu pa je delovanje duhovščine v mnogem oziru zg, splošni napredek bilo boli kvarno nego koristno. Vsekako pa velja, da se je tudi pozitivno prosvetno delo od strani klerikalcev gojilo in razvijalo le pod pritiskom naprednega kulturnega stremljenja. Samo y neprestanem boju z »liberalci® so se klerikalci v strahu za svojo nadvlado iz taktičnih- ozirov začeli prilagodevati modernejšim kulturnim pridobitvam in smerem. Dejstvo, ki ga »Slovenec« -nikdar n? bo mogel zatajiti, je, da je bito /pdsko šolstvo ria Kraniskem, dokler je nad njim vladal klerikalni absolutizem in terorizem in v kolikor je nje-fra preevit zavisel od šolske uprave, izmed vseh dežel bivše Avstrije, na najnižji stopnji. Zgodovina slovenskega ljudskega šolstva zadnja' desetletja pred prevratom, je ena najemejših in rajsramotnejših poglavij zgodovine klerikalne stranke. Klerikalni zagovornik pripisuje SLS is sluge tudi na polju slovenskega srednjega šolstva. Znano je, da je škof Jeglič odprl prvo čisto slovensko gimnazijo. Znano pa je tudi, da za to ni bil merodajen slovensko - naoijo-nalni motiv. Škof je hotel imeti naraščaj za semenišče. Srednješolci na državnih gimnazijah so mu bili premalo ^katoliški®. Za katoliški «lemenat® je hotel imeti aibiturijente katoliške rimnaziie. Da škof Jeglič ni mogel istan oviti nemške gimnazije, leži na liani. Ne le doba ustanovitve, temveč iredvsem razlogi klerikalne oportuni- Brezuspešna avdijenca Ljube Davidoviča NAVZLIC OPTIMISTIČNIM IZJAVAM OSTAJA SITUACIJA STALNO BREZ IZHODA, KER RADIČ ODKLANJA ZAHTEVANE GARANCIJE INFORMACIJE ZAGREBŠKIH BLOKAŠKIH KROGOV. Značilni so članki režimskega časopisja, ki povsem priznavajo težko situacijo kabineta. «Pravda» smatra, da je sedaj pričela «faza odklanjanja težkoč», «De-mokratija» se trudi dokazati, da ni tež- Beograd, 4. oktobra, p. Z veliko napetostjo se je danes pričakovalo avdi-jence min. predsednika Davidoviča pri kralju -sti ker se je razvedelo, da bo šef jo sklepu včerajšnjih konferenc z -mi ministri kabineta znova po-Siv_ obiti pristanek krone za vstop ra-dičevcev v vlado. Avdijenca g. Davidoviča je trajala od pol 6. do pol 7. Ko je min predsednik zapuščal dvor, so ga obsuli novinarji s vprašanji. G. Da-vidovič se je delal razpoloženega ter je izjavil : c.Prav srečen sem, da Vam morem reči, da vživa vlada popolno zaupanje krone in da gre vse dobro. Oni, ki mislijo, da smo v krizi se zelo varajo.* Ta izjava je takoj izzvala neugodne komentarje. Zatrjevanje, da vlada vživa formalno zaupanje krone je naiven političen pleonazem, ker bi vendar v nasprotnem slučaju bila že odstopila. Takoj se je pojavilo vprašanje: Če vlada uživa tudi stvarno poverenje krone, zakaj potem vladar nc odobri njenih predlogov glede imenovanja radičevskih ministrov in zakaj še vedno ni podpisan ukaz o imenovanju. G. Davidovič se je podal nato v pred-sedništvo vlade, kjer se je vršila konie-renca šefov vladnih skupin. Iz podučenih krogov je Vaš dopisnik izvedel, da je situacija tudi po današnji avdijenci ostala nespremenjeno kritična. V ospredju stoji še vedno vprašanje Rudičevih garancij, glede katerih pa vlada pri Radiču dosedaj ni mogla doseči uspehov. Prihodnji mesec nove volitve v Angliji VLADA PADE TEKOM TEGA TEDNA — ODGOVORILA BO Z RAZPUSTOM PARLAMENTA London, S. oktobra, j. Listi poročajo j so dobili agenti delavske stranke nalog soglasno da bo vlada v sredo zvečer \ naj pripravijo vse potrebno za nove vo-padla v spodnji zbornici. Sedaj je le še litve tekom treh tednov. «Daily News5 vprašanje, kdaj se vrše nove volitve, ali mislijo, da je večina kabineta za takojšnje 8. ali pa 15. novembra. Ministrski pred-1 volitve. Kljub temu. da je jutri nedelja, ko na- sednik Macdonald, ki otvori v torek zbo-koč, temveč da gre za ustvarjanje mož- i rovanje delavske stranke, bo pri tej pri- vadno odhajajo politiki v provinco na nosti in realizacije sporazuma, kar sc i liki nemara sporočil odločitev vlade gle- ] svoje domove, so ostali danes vsi politič- «sevedai> ne da doseči v nekaj dnevih. Najinteresantnejše za presojo položaja pa je dejstvo, da se iz režimskih krogov neprestano lansirajo nove kombinacije sedaj o koncentraciji, potem zopet o radi-kalsko-klerikalni koaliciji itd. Vse to ima namen pripraviti lastno javnost na vse eventualnosti. Zagreb, 4. oktobra, r. Današnji -dir-vat® navaja med svojimi beograjskimi vestmi «interesantno činjenico, da de! beograjske javnosti smatra, da se politična situacija nahaja na razpotju in da je kombinacija z Ljubo Jovanovičem na vidiku. Ta vest — pravi «Hrvat* — prihaja ravno ob času, ko je Ljuba Jovanovič doživel popoln poraz in deiinitivnoO) propadel. Situacija je momentano v popolni neizvestnosti. Vlada se pripravlja na delo v skupščini in je prepričana, da bo mogla uspešno delati, ker ima večino. Opozicija pa se nadeja, da se bliža čas, ko bo zopet ona zasedla vlado. Politični položaj je zdaj prava nepoznanica, ki bi mogla obenem vladi prinesti uspeh v delu in opoziciji nova presenečenja, ali pa morda tudi narobe. Po zatrjevanju vladnih krogov se stvari v Beogradu razvijajo povsem povoljno, polahko in sistematično.® de odstopa in hkrati formuliral geslo de- j ni voditelji v Londonu, kjer že mrzlično lavske stranke za bodoče volitve. Kakor doznava Zelo zanimiva so poročila, ki jih jc dal vodja zagrebškega pokrajinskega namest« . ., , , , , . , -<. t- -i ■ ■•Ar< i . i pacno. Spomcnica ima svrho. da dobi vla« liistva Uojkovic. (j. Oojkovic s-natra. da ^ . ' , . . , , . . - da gotovost o nekaterih točkah, ki je iz« redno važna za stališče Nemčije v Zvezi narodov. Nemška vlada pričakuje, da bo« do imele države, zastopane v svetu Zve« zc narodov, isto naziranje in da ji bodo k popolnoma enakopravnemu vstopu Nemčije v Zvezo I narodov. NOTR AN J EPOLITI č N A SITU AC1J A. Berlin, 4. oktobra, j. Nemška ljudska ■ stranka je danes izdala izjavo, v kateri so v HRSS vrio nezdrave razmere. Dve grupi si stojita nasproti. Ena, korupcio« nistična, ki hoče na vsak način v vlado ter jc pripravljena dati oportunistične iz« jave, druiša intransigentna. Voditelj prve *v ""i^" . , , je baje dr. Maček, ki je sedaj od Radiča ' sPorocde S™J Pnstanek postavljen pod posebno nadzorst%'o. Beograd. 4. oktobra, p. Pašič je lahno obolel. Konference med voditelji naci.jo-nalne koalicije so se tudi danes nadaljevale. Znova se poudarja, da vlada v narodni koaliciji tako glede splošne politike kakor tudi glede taktike popolna enodušnost. j bo državni kancelar predložil središnjim strankam. i BARANTANJE ZA NEMŠKO POSOJILO Luxemhure, 4. oktobra, j. Na temelji posebne informacije poroča bruseljsk; Nation/ iz Pariza, da se je evropska kvo ti nemškega posojila razdelila tako, di odpade na Anglijo 10 milijonov, na Fran cijo, Holundijo in Švico po trije, ns švedsko, Italijo in Belgijo pa 1.5 mili jonov funtov. Belgijska vlada ui za sul» skripcijo na Belgijo odpadajočega deli in tudi belgijske banke so zelo hladni napram načrtu, vendar se pogajanja nu daljujejo. Na francosko vlado uplivajc v ugodnem smislu iz Amerike, obljub Ijajoč ji posojilo 20 milijonov funtov, d;, bi tako opustila svoje upiranje prot; General Guillaume v Beogradu ete so govorili za slovenski zavod. Beograd, 4. oktobra, p. Danes je prispel v Beograd francoski general Guillaume, eden izmed glavnih poveljnikov solunske fronte. V prisotnosti francoskega poslanika de Buillvja je imel general STe govorite, hinavci, pri tem o žrtvah! Guillaume dopoldne daljšo konferenco \ko da človek brez žene in otrok, bo-rataš, ki ima gradove in posestva ter iredvsem ogromne, več sto milijonov linarjev vredne gozdove, nekaj ivoje načrte, to ni požrtvovalnost, pač >a dobra špekulacija. Izračunati je >:Io treba, koliko je vreden vsak agi-ator, ki pride iz škofovih zavodov, da : agitcijo na drugem koncu večkratno iridobi in povrne ustanovne in vzdr-ifvalne stroške svoje vzgoje. Da so )ili škofovi zavodi ustanovljeni iz ei-tib klerikalno - političnih namenov v istalem najbolje dokazujejo okolščine, ' katerih se je ta zavod ustanavljal. ljubl.janskem občinskem svetu je >3a takrat klerikalna špekulacija do "olega razkrinkana. Dasi so klerikalci imeli pred prevra-om, zlasti pred svetovno vojno, v ro-;ab razven enega mandata vse ostale iržavnozborske mandate v okrajih lanasnje Slovenije in dasi so imeli v lasih pokrajinah absolutno moč clonvi a velikanski vpliv na Dunaju radi vojega črnc-žcitega hlapčevstva, ni ;LS v prilog poslovenjenju srednjih šol ia na-šem ozemlju ničesar storila. Šele ugoslovenski prevrat je sloveniziral ašo srednjo šolo. Pre.ie po zaslugi in o odgovornosti klerikalcev nismo meli niti ene višje srednje šole slo-enske. Še verouk smo se morali učiti emški. Na Štajerskem pa smo imeti v "elju in v Mariboru paravnost sra iofne slovenske paralelke na gimr.a-ijah. dočim je bila realka, ptujska imna-zija čisto nemška. Še celo to so c dogajalo, da je SLS preganjala in pnnncirala avstrijskim trinogom po-drugih slovenskih uradnikov slo-enske profesorje, jih preganjala ter ajala prednost — Nemcem! Kdor se s malo še spominja nazaj v avstrii- gg. Davidovičem in Marinkovičem. Opoldne je bil na francoskemu poslaništvu dine, ki se ga je udeležil tudi zunanji minister Marinkovič. Zvečer je bil odlični gost povabljen h kralju na večerjo. 0 misiji generala Guillaume, ki potuje iz Beograda v Solun in Atene, se razširjajo razne verzije. Po eui verziji je njegova misija v zvezi s položajem v Grčiji, ki postaja zopet kritičen, po druga pa je generalova naloga doseči skupen nastop Jugoslavije in Grčije proti Albaniji, iz katere se pripravljajo novi napadi v obe sosedni državi. VPRAŠANJE RADIČEVE REZIDENCE. Beograd, -1. oktobra r. >-Politika« poroča iz Zagreba, da se je včeraj popoldne od 4. do pol 8. vršila v stanovanju R-adiča seja vodstva IIRSS z Milanom Prpičem zaradi prodaje njegove palače na Zrinjevcu za Seljački dom. Seja je ostala brezuspešna. Prpič zahteva nam-r«č za svojo palačo 15 milijonov dinarjev Takoj po podpisu pogodbe naj se mu : Trniti ko Dunaja „ Varšavo, ,e pa izplača kot prvi obrok kupnine znesek - - ' — izraža v skoraj ultimativui obliki sre- ; nemškemu po»qjilu. Ameriški bančnik dišnjim strankam, torej centrumu in de- ! naj bi dobili 5 procentov, evropski p;, mokratom željo, da nemška ljudska stran-j polovico procenta komisije. Zbližanje med Rusijo in Poljsko Varšava, 4. oktobra, s Ruski komisar za zunanje posle Čieerin pride v kratkem v Varšavo, kjer se sestane s poljskim zunanjim ministrom Skrzvnskim. Gre za razgovor o ureditvi odnošajev dobrega sosedstva med obema državama. Grof Skrzynski se je hotel prvotno iz Ženeve 2 in pol milijona dinarjev. Radičevci ponujajo Prpiču za palačo 12 in pol milijona dinarjev. BEOGRAD DOBI NADŠKOFA? Rim, 4. oktobra, j. Oficijelno glasilo Vatikana »Osservatore Romano« piše, da želi papež imenovati apostolskega upravitelja v Banatu Rodiča (?) za rezidira-jočega nadškofa v Beogradu. To bi bilo pivo imenovanje l>eograjskega nadškofa, dasi ga- jc predvideval že konkordat iz leta 1014.. pa je vmes prišla svetovna vojna. Kralj Hu&ein odstopi! Pariz, 4. oktobra, s. Kralj Husein jt-odstopil. London, 4. oktobra, j. Hedžaški krai,. Husein, kateremu je angleška vlada odklonila vsako podporo zoper Vahabite, je izjavil, da hoče odstopiti, ker se Arabci ne smejo med soboj boriti za posest svetega mesta Meke iu bi rad preprečil na-| daljne krvolitje. Huseinovo abdikacijo _ . , , „ . . . 1 smatrajo v tukajšnjih političnih krogih četrtek nenadema odpotoval v Panz, k,e_r . feot hnd pf)raz poluike delavske str^ je imel z ministrskim predsednikom Her- i, • u ■ j ^ • ■ , . . . - , ker je Husein vedno razsirieval anglesk- notom daliso konferenco. Govori sc. da .. , , , . = • > tt ■ , c. , ... vpliv med Arabci, je zaprosil Herriot Skrzynskega, naj bi j spravil v tir ureditev poljskomskega EVROPSKA LITERARNA AFERA. ske čase, ve, da je takrat poglavitno delo naprednih parlamentarcev v drža vnf m in deželnem zboru moralo biti koncentrirano na obrambo interesov slovenskega šolstva, učiteljstvi in profesorstva. In univerza! Kako prisiljeno so se poslanci SLS udeleževali skupnih akcij slovenske akademske omladine v prilog slovenski univerzi. Same obljube to, kar so hoteli preje imeti v Solnogra-du. Ta up se sicer ne bo obnesel a pustili bi jim ga, ako bi neprestano ne vlačili univerze v politiko in da ne bi pri tem stalno falzificirali zgodovinskih dejstev. Naj pišejo, kar hočejo, dejstvo je, da je ustanovni zakon za slovensko univerzo zasluga g. Davidoviča in slovenskih demokratov, katerim gre tudi glavna zasluga, da je bil zakon brzo predložen in razmerja, ker je ta zadeva predpogoj za zbližanje med Francijo in Rusijo. NEMIRI V KIJEVU. Bukarešta, 4. oktobra, j. Eden od ru« skih častnikov, ki so bili ujeti pri boljie« viških napadih ob besarabski meji, jc iz« javil pri zasliševanju, da je bila vstaja v Kijevu veliko večja, kakor se jc doslej poročalo. Zaradi lakote in brezposelnosti se ni uprlo le 15 tisoč delavcev, ampak tudi vojaštvo, ki jc pomorilo vse sovjet« ske komisarj' VRANGLOVO STRAŠILO Beograd, 4. oktobra, r. »Novosti^ poročajo, da se nahaja, v zapuščenem samostanu Sv. Križa pri Trogiru v Dalmaciji generalni štab Vraglove vojske in da se pripravlja na novo vojno proti Rusiji. I . Berlin, 4. oktobra, s. Sven Hedin izjavlja, da je znanj avtor knjige »Živali ljudje in bogovi*, Poljak dr. Osendowski navaden slepar. Slikanje njegovega naravnost romantičnega bega iz sovjetske Rusije in Sibirije se nc nanaša na lastne doživljaje, ampak na izmišljotine. Raz-krinkanje je izzvalo po vsej Srednji Evropi veliko pozornost, ker se omen.ena knjiga zelo mnogo čita. (O knjigi »Živali, ljudje in bogovi» je svoj čas tudi < užitek, ki jim bo zlasti v dolgih jesenskih in zimskih večerih najdragocenejše razvedrilo. Na naš novi roman Zvestoba do groba Lotringijo Klerikalci to račeli prirejati shode in ščuvati proti republiki: toda Herriota to ui oplašilo. Odgovoril je kardinalom v f »osebnem pismu, v katerem jim pravi, da je v Franciji vsaka vera svobodna in enakopravna, posebnih privilegijev pa ne more imeti nohtna. V Franciji zamore biti samo ena politična oblast, in ta jo državna, ki ne moro poleg sebe trpeti še kake druge, u. pr. cerkvene oblasti. V verskih stvareh lahko delajo kardinali kar se jim ljubi, v državnih pa ima besedo samo francoski parlament. Bližamo se torej zanimivim dogodkom v Franciji; še enkrat poskuša cerkev dobiti nadvlado nad posvetno oblastjo; boj. ki traja že stoletja v vseh evropskih državah, se zopet obnavlja in kaže. da so cerkov še dolgo ! no misli odreči svojim stremljenjem ki bo v kratkem začel izhajati, opozav-i po politični nadvladi. jamo «Jutrove» naročnike in bralce že l ■- danes. Obenem jih prosimo, da opo-i n «♦. »v i a vj zore nanj tudi še svoje prijatelje in j 1 OlltlCIlC U616ZK6 V* drobno^ Ha debelo! Trikotažo, flanelaste rjuhe, razne flanele, porhante. vsakovrstno modno blago itd. kupite ugodno pri tnta u Crobath Franc, Kranj. ugllltv.lllS TrgOVOl, imejte v zalogi Colombo Ceylon Tea in pritožbe Vaših odjemalcev so iikljueeoe. ljudstva, s prekrasnimi snirnld, povze tirni na slavnih francoskih gradovih, pričaral vso romantično pestro junaško zgodovino XVI. stoletja na gibljivo platno. A original ostane vendarle nedosežen. Mojstrsko delo slovitega francoskega pisatelja sc mora čitati, da ga uši ješ popolnoma . . . S svojim novim romanom pa bo nudilo »Jutro* bralcem tudi še drug uži- «Jutro». Naslov za novo naročnike: Uprava «Jutra», v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Kako so me izgnali iz državne službe DOPIS G. M. BRNČIČA, BIVŠEGA REFERENTA .AGRARNE REFORME O NAČINU IN VZROKIH NJEGOVEGA ODPUSTA IZ DRŽAVNE SLUŽBE Cenjeni gospod urednik! Povodom članka v današnji številki Vašega cen j. lista o mojem odpustu tz državne službe po člonu 234. zakona o črno vitkima gradj. reda, čast mi jo poslati Vam še par vrstic v pojasni-fev moje zadeve in v popolno ilustracijo brezznačajne in podle gon.je. ki jo uganjajo sedanji mogotci na vladi proti ljudem, ki niso njih mišljenja in ki nimajo volje m niso dovolj podli, da vsled spremembo na vladi spremenijo tudi svoje politično naziranje. Po svojem odpustu sem bil osebno pri ministru Vesenjaku v Rimskih Toplicah, da ga vprašam, iz katerih razlogov sem bil odpuščen in to baš o a osnovi ominoznega člena 234., proti kateremu so se ravno klerikalci tako vneto borili in katerega so na vsak način hoteli odpraviti, dokler niso bili na vladi Zahteval sem pojasnila, ker -so nisem zavedai niti najmanjšega greha, ne v uraidu ne izven njega, ki bi mi ga ministrstvo moglo šteti v zlo. Gospod minister mi je rekel, da me je odpustil zato, ker nisem v roku enega meseca in pol po imenovanju nastopil službe. Pojasni sem mu, da je moje imenovanje za Maribor mesto za Ljubljano le lapsus ealami v dekretu, kar jasno sledi iz vseh spisov in tudi iz ostalega besedila dekreta samega ter da me je sama agrarna direkcija pozvala, naj nastopim svojo službo v Ljubljani. Agrarna direkcija je tadi zaprosila ministrstvo za službeni popravek napake v dekretu. Jaz »eni od imenovanja pa vse do odpusta svojo službo vestno in redno opravljal, Goep. minister mi je nato izjavil, da mu vse to ni bilo znano in je zvalil krivdo na — svojega načelnika, češ, da ga je mistificiral. V odgovor pa sem gosp. ministra opozoril, da nisem odpuščen na osnovi člena 133. uradniškega zakona, ki bi pri event. nena-^topn službo edini prišel v poštev, temveč na osnovi člena 243., ki ga vlada sedaj uporablja za preganjanje ueljubega ji uradništva. Gosp. minister je končno priznal, da mi je bila storjena krivica. Dejal .V;, da moj akt v njegovi odsotnosti (bil je takrat še bolan) študira gosp minister Kulovec. Nasvetoval mi je, naj vložim motivirano predstavko, ki bo gosp. Kulovcu omogočila popolno poznanje mojega slučaja, obetal, da mn bo pisal ter mi je izrecno obljubil, da bo mojo zadevo do konca septembra ugodno rešil. S septembrom je namreč potekal rok za vložitev event. tožbe na Državni svet. Vse se je zgodilo, kakor sva se dogovorila. Z moje strani namreč. Ko se j.' gosp. Minister Vesenjak vrnil v Beograd ter »opet, prevzel svoj resort, sem ga s priporočenim pismom ponovno prosil za rešitev moje zadeve, opozarjajoč ga. da mi poteka rok za vložitev tožbe. Vse je bilo zaman, če bi jaz ne poznal klerikalcev, bi bil šel na lima-nice, čakal bi in zamudil pritožbeni Tok. Toda bil sem previden in Državni sarvet je pravočasno prejel mojo pritožbo. Jaz pa tudi s potekom septembra svojo rešitev v tem smislu, da je bil na moje mesto premeščen te dni dosedanji šef agrarne direkcije dr. šapla. Tako so klerikalci ubili tri muhe: za mene »nema mesta*, dr. Šaplo so odstranili iz vodstva agrarne direkcije ter ga ponižali, ker očividno ni pokazal dovolj respekta pred klerikalno partizansko kliko, končno pa so preskrbeli sijajno mesto »svojomn človeku*. ki postane šef agrarne direkcije ter bo imel nalogo izvrševati agrarno reformo tako. kakor klerikalci želijo: proti agrarni reformi. Moi odpust iz državne službe ie v + Minister Kulovec — ste čuli? K nina «Jutra* omogoča vsakomur, da | tej naši predvčerajšnji beležki smo iz po-si poleg drugega izvrstnega gradiva. ; vsem verodostojnega vira prejeli sledeče ki ga nudi naš list, pribavi enega naj- j dopolnilo: »Navedli ste. kako se ie dr. Ku lejrših romanov svetovne literature. j lovec v intervjuvu sani pohvalil, da je Uredništvo in uprava dnevnika j P«mcstil kmetijskega učitelja zato. ker je kot načelnik Orjune atakiral »neko povsem nedolžno učiteljico«, ki služi v Italiji. Da ne bo slepomišenja, navajamo, da je omenjena «povseni nedolžna učiteljica» T. odpadnica in vneta laška fašisti-nja, njen oče pa jc slučajno zvest klerikalni pristaš v N. Kraljevi jugoslovenski oziroma klerikalni slovenski minister Kulovec torej na ljubo laški fašistinji, ožigosani kot taki nedavno pred sodiščem, preganja kralju in državi zvestega uradnika, jugpslovenskega nacionalista! Tolike galantnosti sta lahko vesela oba rimska šefa — Vatikan in Mussolini.* + Strah in grozota- Zagrebški »Hrvat*, kričav toda strahopeten kakor njc- IIIIMIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllliillllllllllllMIlllllllillllllllilll Kraljica jumperjev je brez dvorna naša domača tvrdka Fran Lukič, Pred škofijo 19. Dame, za tekečo koncertno in gledališko se-zijo ne zamudite nabaviti si jumperja iz bajne, nnrodošle izbere. fcSiSffiS ostalem le prva posledica že preje zasnovanega klerikalnega načrta o uvedbi agrarne reforme v Sloveniji. Kakor na Hrvatskem, tako tudi v Sloveniji spadajo škofovska posestva mod najlepša in največja agrarnore- j prinesel pišljivo bombo, da sta Pašič in formam veieposestva in tvorijo zlasti: Pribičevič pričela snovati »srbski nacio-pri nas nepresahljiv ogromen vir do-; nalili blok* kot glavni zarotni.ški proti- glei. Radič zdaj ne demantira Nastasovih iamoznih ponudb in ostalih zlorab, ki so se glasom Radičevim navedb uganjale na znanem zagrebškem sestanku. — pač pa demantira edino besedo, ki jc dala optimistom povoda, da upajo v Radičevo *poboljšanje* — namreč to, da ne bi bil kar najdivjejšl republikanec. + Radičevska odprta kampanja proti klerikalcem se nadaljuje sistematično. Zagrebški <-Hrvat* objavlja na uvodnem mestu dobrodošlo ali morda celo naročeno pismo iz Sarajeva, ki govori »o frankovsko-klerikalncm rovarenju-> v Bosni in Hercegovini. Strastno napada sarajevskega nadškofa Šariča, ki ga smatra za glavnega škofovskega zarotnika proti seljaškf stranki. Zmerja ga prav po domače in mu pripisuje zmožnosti za - vsako hudobijo, s katero bi zamogel škodovati složnemu hrvatskemu narodu, se- hodkov za klerikalno propagando, vzgojo naraščaja ter vzdrževanje velikega aparata, ki ga ima škof v politični borbi v pogonu. Situacija SLS v tem vprašanju j« sicer precej nerodna, ker vslod svojih kmečkih mas, v katerih je ideja agrarne reforme nepreklicno že vkoreninjena, ne morejo klerikalci odkrito nastopiti proti agrarni reformi. Oni dobro vedo, da naš kmet po svoji večini verjame vsako neumnost in bedarijo, zlasti če mu jo servira kak »božji namestnik*, ampak samo tedaj, če ga ta bedarija nič ne stane in ne gre na račun njegovega žepa. Na drugi strani pa grozi agrarna reforma uničiti klerikalni gospodi vir ogromnih dohodkov, odvzeti jim gozdov« in porazdeliti obdelana zemljišča med revne kmete. Odtod dvorezna politika klerikalcev v vprašanjih agrarne reforme. Pred kmetom jo branijo, za kulisami in tajno delajo pa proti. Na Hrvatskem so že poskusili — vendar jim je Radič, ta nezaveznič-ki zaveznik — prav po njihovi lastni metodi padel v hrbet in ne bo dal ene kure svojega kumeka za deset škofov. V Sloveniji mislijo urediti stvar prav na tihem. Odstraniti vse uradnike, ki jim niso po volji in ki bi mogli venrlar vsa-j protestirati, v prvi vrsti pa za-e-sti mesto agrarnega direktorja v Ljubljani s svojo osebo, ki naj se udinja ne zakonskim predpisom, ampak željam in volji gospoda škofa. Ce ostane ta režim, dam »lavo, da ne preide niti leto dni in škofova posestva bodo izločena iz agrarne reforme . . . To je pravo ozadje mojega odpusta iz državne službe. Prejmite, gospod urednik, izraze mojega spoštovanja. Matko Brnčič. , .. . _ , _ ,.. . . . .,be pa prilizniti gotovim beograjskim in *adlCl VL*™ rimskim krogom...* Škofovsko okrožni-co, ki pledira za »katoliško Hrvatsko*, označuje sarajevski pisec za frankovsko-klerikalno izdajstvo, češ: »Kdor gradi katoliško Hrvatsko, ta izbija nas Bosance, ki smo mešani po verah, iz Hrvatske, ta nas odbija, izdaja in ubija! Proklet bodi! Namesto našega hrvatskega edinstva, za katerim smo vedno težili, nani tak izdajalec donaša razdor, zmedo, medsebojno borbo, vse to pa na radost naših nasprotnikov! ^ — V tem tonu gre in bo očividno še šlo dalje. Po nemško se temu pravi «Kesseltreiben.» Boj med državo in cerkvijo v Franciji Pod vlado Poincarčja je klerikall-zora v Franciji zopet razpredel svoje mreže in skušal priti do politične veljave. »Unicn sacrč*, sklenjena za časa vojne, je trajala naprej šo nekaj let po vojni m tako je bil klerikalizem zavarovan pred svobodomiselnimi republikanci, ki so morali s pritajenim gnjevom gledati, kako zoj>et dviga glavo stari sovražnik svobode in skuša omrežiti francoski narod. Prejšnja francoska vlada .je pristala na klerikalno zahtevo, da postavi v Vatikanu zopet svojega poslanika; ni si tudi upala načeti kočljivega vprašanja pro-širjenja francoskih zakonov na Alza-cijo in Lotringijo. ker se je hala. da ji klerikalci odpovedo podporo. Zmaga levice, do katere je največ pripomoglo ravno protiklerikalno razpoloženje francoskega ljudstva, je naenkrat prinesla popoln preobrat v razmerju med cerkvijo in republiko. Dosedanje popustljivosti napram klerika-lizmu je konec in Herriot je z občudovanja vredno odločnostjo v svoji ministrski deklaraciji izjavil, da se ukine poslaništvo pri Vatikanu in da se zakoni republike razširijo na A Izučijo in Lotringijo tudi glede cerkve, šole in koneregacij. To vam je nastal krik in vik! Takoj so se /.brali francoski kardinali in poslali Herriotu pismo. v katerem mu groze, da se bodo borili z vsemi sredstvi proti proširje-nju francoskih zakonov na Aliacijo in utež proti sedanjemu režimskemu skrpucalu. V poročilu je stalo, da se k sreči Ljuba Jovanovič s »svojimi* protivi načrtu, Pribičevič pa da je izrazil samo pomisleke o svojih slovenskih pristaših, ki morda ne bi hoteli pristati na takojšnje «posrbljenje*. V liadaljncm poročilu jc mrgolelo vročičnih fantazij o skrivnostnih sestankih, zarotniških dru/.bah, atentatih in terorju — kratkomalo tako, da ie celo »Slovenec* šel preko »Hrva-tove* senzacije na svoj dnevni red. Toda «Hrvat» fantazira dalje in včeraj povodom Jovanovič-Pribičevičevega sestanka promptno razodeva, da je tudi.sain Jovanovič pristal na koncepcijo »srbskega nacijonalnega bloka*. Ko sta oba gospoda odhajala iz predsedstva \iade(!), ju je prestregel «Hrvatov» dopisnik zastran informacij. Ljuba Jovanovič jc bil v tem razgovoru molčeč, dočim je Svetozar Pribičevič izjavil ( Hrvatovemu* dopisniku!), da je «srbski nacionalni blok edinstvena politična organizacija, v kateri so združeni vsi Srbi s samostainiini demokrati*. Druga ostudna laž, ker niti tega ne verjamemo, da bi bil g. Pribičevič «Hrvatovega» dopisnika pri vsej dobri volji potegnil... Navzlic tem lastnim halucinacijam pa si cHrvat* dela strašanske in resnične brige, da se niti ne zaveda, kako sebe tolče po glavi. »Za ilustracijo politično morale radikalov in radikalne stranke • namreč navaja nekako značilno konferenco Rankoviča, Srškiča, Trifunovlča in Jovanoviča — torej samih takih mož, ki jih jc doslej proglašal za glavne antipode v radikalni stranki. (Da samo navedemo, s kako slastjo so »Hrvat* in za njim vsi režimski listi nedavno ponatiskovali Rankovičcve pamflete. Takrat je bil Rankovič bela vrana, zdaj ga naenkrat cHrvat* stigmatizira kot Sodišče § Nemška pisava slovenskih imen. V ^Slovencu« z dne 2. marca t. 1. je napisal skladatelj Anton Lajovic podlistek ;Mi-sli o kulturnem tipu germaniziranja Slovenca«, premišljevanje ob priliki prve izvedbe Jurija Mihevca na, Oerinovem koncertu. v katerem je nastopil proti nemškem vplivu v umetnosti, zlasti glasi i in je zastopal zahtevo, da zatremo nemški kulturni strup, kjerkoli se hoče uveljaviti. Pod črto je pripomnil: V nepotrebnem spoštovanju nekdaj sakrosanktnega nemškega načina pisave naših imeu je (Čerin) milega Jurija Mihevea dal tiskati na programih in plakatih »G. (eorg) Mi-oheuz«. Spoštovanja, ki ga še danes brr r, slutnjo sramu goje naši Schupentzi, Seu-nigi, Mallvji, Ogoreoitzi etc. Prizadeta, sta se čutila ljubljanski državni pravdnih dr. Robert Ogoreutz in celjski bančni ravnatelj Ha n o Ogoreutz. ki sta vložila proti Lajoviou tožbo radi razžaljenja časti, češ da sta bila od njega izročena zasmehovanju poleg drugih oseb, ki nosijo imo Ogoreutz«. ako ni imel v prvi vrst.i ha? njiju v mislih. Kakor smo že poročali, jo bilo za razpravo delegirano okrožno odišče v Mariboru. Zagovornik obtoženega Lajovica je navajal, da je obtoženec prvi glasbenik, ki se je emancipiral od neraškega glasbenega duha in tehnike in i.-kal drugih potov, zato zahteva tudi od drugih te osvoboditve. Hotel je povedati, da so še Slovenci, ki ne čutijo sramu. č» sedaj pišejo in mislijo pod vplivom nemščine. Potrebno je radikalno čiščenje in inteligenca bi morala iti naprej z dobrim zgledom. Sicer pa v svoji opombi ni imel v mislih določene osebe, ampak nekatere ljubljanske in novomeške tvrd ke. f^išče je Ant, Lajovica oprostil', ker na eni strani ni dokazano, da bi imel v mi«lih zasebna obtožitelja. na drujn strani pa smatra, opombo za opravičeno kritiko; cela smer članka sre namreč r.\ tem, da. se nemški vpliv odstrani, in pisava slovenskih imen z nemškim pravopisom jo ostanek nemškega duha. Po svetu — Svetovna razorožitvena konferenca se bo v smislu sklepov ravnokar zaključenega plenarnega zasedanja Zveze narodov sestala prihodnjo pomlad. Za konferenco potrebni materija! bo pripravil Svet Zveze narodov, ki Jje določil v ta namen špecijalno komisijo. Zastopane bodo v njej vse države, ki so članice Zve/.e narodov. Prvi sestanek te komisije bo 17. novembra v Ženevi. — Sprememba v češkem prosvetnem ministrstvu. Iz Prage poročajo, da je predsednik Masarjk sprejel demisijo prosvetnega ministra Bechyna in poveril z vodstvom prosvetnega ministrstva ministra za izenačenje zakonov dr. Marko- iča. — Program angleških delavskih sindikatov. J7, Londona poročajo: Generalni tajnik angleške strokovne organizacije rudarjev Cook napoveduje, da bodo angleške organizacije na konferenci rudarskih strokovnih organizacij vseh dežel, ki se sestane dne 29. t. m. v Bruslju, v prvi vrsti sprožile razpravo o devetur-nem delavniku v nemških rudnikih. Angleži bodo poskušali uvesti mednarodno akcijo proti podaljšanemu delavniku v Slatina-Radenci _ ... » .. . , Nemčiji ne glede na obnovitvene na- cznanega Pašičevega spuona v solunskem , J ° procesu*!) Sprta opozicija je naenkrat složna; Pribičevič, oni »skrahirani* Pribičevič, pa uživa znova slavo vrhovnega zarotnika in rešpekt v Radičevem Izraelu! Bože, bože — kam plovemo? + Kaj Radič demantira- »Hrvat* prinaša na prvem mestu pod naslovom »Neobičajna drznost in podlost nekega češkega novinarja* sledeči izvirni de-manti: »Pred 10 dnevi je prišel k predsedniku HRSS neki češki novinar, se predstavil kot delegat celotnega češkega tiska in prosil za nekatere glavne inior-maciic o sedanji politični situaciji za češki tisk. In dobil jih je. Beležil si ni nič temveč Izjavil, da bo po dobrem spomin« opisal svoje dojtne. In opisal jih je v mi-litarlstičnem in reakcijonarnein dnevniku »28. Rijen*, toda tako nepošteno, da med ostalim n. pr. navaja, da mu jc Radič dejal, da nikoli ni bil republikanec iz prepričanja, temveč mu jc republikanstvo le taktika. Na tako poročanje sporoča predsednik edini primerni popravek: da odslej ne bo več. sprejel nobenega češkega novinarja.» — Radičeve izjave dotičnemu novinarju so znane, priobčili smo jih tudi mi. Vzbudile so precejšnjo senzacijo. In črt? in londonski dogovor. Cook napoveduje dalje, da bodo angleške strokovne organizacije rudarjev skušale doseči pri delavski stranki, naj napravi takojšnje podižavljenje angleških rudnikov za najvažnejše notranje politično volilno geslo. — O francosko-ruskem razmerju v zadnjih letih pred svetovno vojno namerava izdati obširno iz 4 zvezkov obstoječo publikacijo nemški zunanji urad. Zbral je iz ruskega tajnega arhiva vse akte, ki se nanašajo na leta 1911—1914. Nemška vlada upa, da bo s temi dokumenti podpira srojo trditev, da svetovne vojne ni povziočila Nemčija, ampak da ji je bila vsiljena. — V Mehiki zopet revolucija. Ni še poteklo leto dni, kar se je mehikanske-mu predsedniku Obregonu posrečilo udušiti Iluertovo vstajo. Pred par dnevi je nastopil vlado novoizvoljeni predsednik general Calles in že javljajo o novi revoluciji. Iz Londona nam poročajo: V Surangu v Mehiki se je uprlo 5000 mož vladuih čet pod generalom Carobesom proti novemu predsedniku Callesu. Drug oddelek, močau 2000 mož v Muolosu je tudi odpadel od vlade. Presenetljivi rezultati nainovejše kemijske analize cbčeznanega zdravilnega vrela v Radencih Globoko v zemlji pod Radenci, v Radenski Slatini ob želez, progi Mariboi-Ljutomer, nedaleč od nekdanje avstrijske in ogrske meje, se nahaja vrelec, ki daje že stoletja zdravilno vodo, ki je gletiu rudninskih snovi ena najbogatejših mineralnih voda, če se primerja sestavo vode drugih vrel, ki dajejo alkalno-kislo mineralno vodo. Radensko zdravilno vrelo bilo je v prejšnjih časih že večkrat znanstven preiskano, zadnjikrat pa 1. 1894. Od takrat je minilo že celih 30 let in je bik potrebno, da se ta mineralna voda zopet enkrat preišče na njene sestavine. Prvotna analiza prof. Reibenschuha v Gradcu je bila za tedanje čase zadostna in se ni nanašala na razne sestavine, za katere ie komaj novejši čas doprinesel možnost določevanja s pomočjo eksaktnih metod. Letos 17. maja sta odvzela gg. inž. Mo-horčič in dr. Cazafura na vrelu mineralno vodo in jo temeljito preiskala na drž. kmetijskem kemijskem zavodu v Mariboru. Zdravilišče Radenci prejelo je od omenjenega zavoda meseca avgusta preiskovalno s ved oč bo, iz katere posnemamo sk deče: Temperatura vode je 12.7" C., torej se ni tekom 30 let skoraj nič spremenila, kr je imela svoje dni temperaturi. 12.80 C. Voda je kristalno čista brezbarvna in kaže pri omenjeni temperaturi gostoto 1.006563. V dotiki z zrakom ostane voda za nekaj časa malo kalna, dokler sc ne vsede nastala oborina, nakar postane voda zopet kristalno čista. Ona voda, ki ni prišla v dotiko z zrakom ne postane kalna. Voda ima vonj in okus po alkalno razsvežujoči mineralni vodi, ki je zelo bogata na ogljikovem dioksidu. Radensko vrelo daje zdravilno vodo, ki izkazuje v 1000 g: skupno 11.93379 g tehtlii-vih sestavin. V enem litru mineralne vode je 3.465"0 gramov svobodnega dioksida, ki zavzema pri 12.7° C in 760m/m barometersketn pritisku prostor 1883.44 cc. Iz tega se mora sklepati, da je mineralna voda, ki jo daje zdravilno vrelo v Radencih, če se primerjajo mineralne vode drugih alkalno kislih vrelov glede mno žine rudninskih snovi, ena najbogatejših izmed doslej poznanih mineralnih vod. Množina ogljikovega dioksida, osobito litija je tako velika, da v tem oziru pred-njači vsem ostalim vrelcem in se odlikuje od drugih šc posebej s tem, ker vsebuje izdatne množine joda. Dejstvo, da vsebuje vrelo iz Slatine Radenci poleg drugih snovi še litij in jod, katerim se pripisuje v obče veliko zdravilno moč, je presenetljivo in v tolike zanimivo, ker dosedaj ni bilo znano, da vsebuje to vrelo tudi jod. 2069 PpBVO Schichtovo milo z znamko „Jelen" * hichf je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo z imenom »Schicht** in znamko „Jelen"! 1 Odhod kiparja Meštro-viida v Ameriko Tr dni sp poslavlja največji sodobni jngosloveoiski kipar Ivan Meštrovič chI svoje domovin, katero zapušča za redoločen' Cilj njegovega potovanja j-" Amerika. i)ne 10. oktobra se v italijanski Genovi vkrca na parnik *Duilio», ju last družbe »Naviga-zione .Gen&ade Italiaua ■ in ž njim se odpelje v New Yerk, kamor dospe v- 21. oktobra. V Amerik« se medtem delajo velike priprave za sprejem tega velikega rojaka ki je pomagal ustvarjati Jugoslavijo ter je s svojimi umotvori dokazal pred svetom da je naša duša zmožna največjega junaštva in lepote. Prva razstava; Meštrovičevih del bo v New Yorku koncem meseca oktobra. Za njo je dal svoje prostore na razpolago sam «Bjy>ooklyn Museum». Po novem letu bc»do sledile nadaljne razstave po drugih mestih Zedinjenih držav, med drugim v Buffalu. Waskiag-tonu. Bostonu,, Pittsburgu, Clevelan-du, Chicagu, Saaa Franciscu itd. V New Torku se je sestavil poseben odbor, ki je sploh omogačal ameriško razstavo m ki nosi vse stroške, ki so zvezani s to veliko, pomembno in za nas nadvse častno prireditvijo. Baš te dni je pisal dr. Kristjan Brin-ton, največji in najbolj upoštevani umetnostni kritik sodobne Amerike, nekemu našemu rojaku v Zagrebu, da niti najmanj ne (Jvomi nad popolnim uspehom Meštrovicjeve razstave v Ameriki. On sodi, da bo ta razstava poleg tega eden najpomembnejših dogodkov v kulturnem življemju Amerike sploh, kajti njegova domovina ni imela še nikdar prilike, da bi. mogla občudovati Da enem prostoru toliko krasnih in globokih kiparskih umotvorov kakor to-pot. Osebna navzočnost Ivana Meštrovi-ca v novem svetu bo ta napovedani uspeh nedvomno še bolj povečala. Amerika je brez veliikih kiparskih talentov, zato jo bo Maštrovičeva umetnost tem bolj privlačevala. Ni dvoma, da bo imel Meštrovidev prihod v Ameriko tudi dobre posledice za repata-cijo naše države voboe. Amerika, ki zna ceniti velike može, mu bo gotovo priznala stečene zasluge, poleg tega pa se bo tudi zanimala za narod, iz katerega je izšel Meštrovičev genij. V Ameriki bo na ogled okolu sto .Iffištrovičevih umotvorov. Del teh kipov in rezbarij je bil že svoj čas razstavljen v Londonu, kjer ga Angleži niso mogli dovolj prebvajiti. Del umetnin pa je noveg% datuma in je odšel v Ameriko naravnost iz Zagreba. Tretji del umotvorov je državna last in •sbsega znane skulpture; Vdovice, Hram, Oče, Mati, Žena itd. Vlada je dala te stvari na razpolago prostovoljno. Prevoz umotvorov, ki so šli čez Trst, je oskrbela brezplačno znana paroplovna- družba «Cosulich». Razpis učiteljskih služb na osnovnih šolah 1. Šolski okraj Kamnik: na trirazredni osnovni 'šoli z eno vzporednico v Stranjah pri Kamniku eno učno mesto za učiteljico. 2.) Šolski okraj Kočevje: na šestraz-fedni dekliški osnovni šoli s tremi vzporednicami v Ribnici eno učno mesto za učiteljico. 3. Šolski okraj Ljubljana: a) na štiri-fazredni osnovni šoli z eno vzporednico na Jezici učno mesto šolskega upravitelja; b) na štirirazredni osnovni šoli z dvema vzporednicama v Šmartnem pod Šmarno goro učno mesto šolskega upravitelja. 4. Šolski okraj Novo mesto: na osem-razredni deklSki osnovni šoli v Novem mestu učno mesto šolske upraviteljice in eno učno mesto za učiteljico. 5. Šolski okraj Kozje na dvorazredni osnovni šoli v Olimjcm učno mesto za šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico. 6. Šolski okraj Maribor: na petrazred-ni osnovni šoli v Vramu eno učno mesto za učiteljico. Pravilno opremljene prošnje naj se vlo-že po službeni poti, in sicer za vsako učno mesto posebe, najkasneje do dne 15. oktobra 1924. Napad razbojnikov na postajo v Bakru Dne 30. septembra, v noči od torka na sredo, se je izvršil na železniško postajo v Bakru drzen roparski napad. Med 12. uro ponoči in med 2. uro zjutraj so sc vtihotapili v zgradbo trije neznani individiji. Ker je zadnji ča bakerska postaja precej zapuščena, je zlikovcem uspelo, da so prišli popolnoma neopazen o v zaželjeni prostor, t. j. v urad. kjer se je ta čas nahajal samo službujoči prometni uradnik. Trojica je bila dobro maskirana. Ko je uradnik zagledal zlikovce pred sabo, je takoj spozna! situacijo. Vedel je, da došleci nimajo dobrih namenov. 2o je hotel klicati na pomo?. ko mu je eden izmed trojice nameril revolver na čelo ter mu velel molčati. Ostala dva sta ga vrgla na tla, mu zamašila usta ter ga zvezala z vrvjo. Nato so se razbojniki vrgli na blagajno, iz katere so pobrali vso gotovino. K sreči se je nahajalo v blagajni saino 8000 Din, denar, ki je ostal od prejšnjega dne. Nato so preiskali še ostale prostore. Očividno jib je zanimala glavna postajna blagajna. Ker pa jo niso iztaknili, so se mrmra,je odstranili. Najbrže so se bali, da bi jih kdo utegnil zalotiti pri prpovedanem dejanju, če bi še del j časa ostali na mestu. Ko so pobrali vse, kar so našli, so razbojniki pobasali svoj plen ter se odstranili. Še prej pa so porezali vrvi, s katerimi so zvezali uradnika. Uradnik, videvši. da so se zlikov- ci z orožjem pobrali, je takoj tekel iz sobe ter sklical v urad postajno osob-je. Na njegove klice so prihiteli tudi drugi ljudje. V kratkem je bilo pokonci! celo mestece. Ko je napadenec pojasnil dogodek, -o se ljudje razkropili na vse strani ter začeli iskati na-radalce. Toda niso jih našli. Noč je j bila temna in roparji so se varno izgubili v okolici. O napadu obveščena žandarmerija se je tudj podala na pot. toda doslej j še ni mogla izslediti storilcev. Dogo- i dek je seveda izzval povsod velikan- ; sko senzacijo, saj je ta napad edini j slučaj te vrste, ki se je pripetil v ba | kerski okolici odkar ljudje pomnijo. ones, S. oktobra si še istiho ogledate prvi del prekrasnega filma Gosta Berling v Elitnem Kinu M atica. Predstave danes ob 3, 725, 6, 1/tS in 9. uri. Ob delavnikih ob 734, 5, 7,7 in 1/.9. uri. Za pustolovcem Pred nekaj tedni se je pojavil v Ljubljani elegantno opravljeni kavalir. star okrog trideset let. Zahajal je v boljše re-stavrante. posedal po kavarnah in se rad gibal v družbi lahkih krasotic. Denar ic razsipni neomejeno, stanoval je v tem in onem boljšem hotelu pod različnimi imeni. Nekega dne pa. ko je posegel po prekrokani noči v žep. ,:e z nejevoljo kon-statiral. da je zmanjkalo novca in s tem seveda tudi možnosti do razsipnega načina življenja, ki ga je vodil doslej. Izginil e iz dosedanjih družb in prijatelji ter prijateljice so z žalostjo da je se je pojavil. Gospod kavalir se je pa naselil v Kolodvorski ulici v neki gostilni, od koder je pričel z operacijami na žepe raznih ljudi. Izmislil si je roman o bajnem bogastvu svojih sorodnikov od katerega živi on sam že sedaj. Izdajal se je za sina bogatega trgovca, ki pa. je trenotno v zadresri in samo čaka na pošiljko denarja. Živel je v gostilni kot pravcati baron in v nekaj dneh ogoljufal tri natakarice za okrog 2.500 dinarjev. Nekega dne se je spomuil še druge vrste pustolovšine. Spoznal je mesarskega pomočnika Antona V. in ga najel kot svojega slugo, odnosno za spremljevalca transportov blaga po železnici, proti mesečni plači 1500 Din. V. mu je hodil na pošto po razna pisma in malo je manjkalo Tekma Ilirija : Sokol I v nogometu danes ob 4. uri popoldne na igrišču Ilirija ob Celovški cesti. da mu ni njegov velespoštovani gospod nabavil že livreje. Nekega dne pa je mi-ztznale ! lostljivi gospod iz Ljubljane izginil. Pri- Slovence kar na cesti napadati. Očividno so nemškutarji mislili, da so v Ro-gateu in okolici republika zase ter da so se zanje zopet povrnili stari germanski časi,v katerih so se naslajali v Avstriji. Naposled pa se je naša upravna oblast vendarle začela zavedati svojih nalog. V soboto je bil v Rogatcu sreski poglavar dr. Megušar iz Šmarja, ki je poklical radi izgredotr proti Slovencem ta-mošnjega župana na odgovor ter mu tudi naznanil, da bo občinski svet ta- izginil njihov mecen, tako kakor | gelo se je zasledovanje in te dni je bil j koj razpuščen, ako se le še enkrat taki prijet v Zagrebu po detektivu, odposla- j incidenti ponove. Tudi je sreski glavar nem iz Ljubljane. Izkazalo se je, da je . od njega zahtevat, da naj takoj odpusti aretiranec 33 letni pustolovec Kristoliub ! dosedanjega občinskega redarja ter ga Mičet iz Dubrovnika, ki ima za seboj že prav pisano pseteklost. Dopisi PRESERJE. Sokol v Preserju priredi v nedeljo dne 12. oktobra vinsko trgatev z zanimivim sporedom, na katero vabi vse prijatelje Sokolstva. 2133 ŠKOFJA LOKA. Sokol v Škofji Loki naznanja, da se igra »Ugrabljene Sabin« ke» radi smrti brata Ervina Burdvcha ne DA-VA/A-ENO- PESEK°yAZ*pOV&/VV OD- STQ.AU A- V- NAŠI -TAČIv - — •...... KG- ANTON - POMAGAL/C-L/UDE/A-K 2A-KOQ.IT -SO- QA- SPRAWAL!;" BLED. Bližamo se občinskim volitvam, ki se vrše dne 26. t. m. Boj za občino bo precej oster, kakor je sklepati žc sedaj. Vloženo je bilo koj prvi dan pet list, pr* vo Skrinjico si je priborila demokratič« na stranka. Klerikalci so vložili dve listi, eno pod svojim imenom, drugo pa, da bi preslepili napredne volilce, pod imenom gospodarsko - delavske liste. Nosilec te liste je zagrizeni klerikalec Gogala, ka« teremu se je pridružil bivši naprednjak Arh, gostilničar na Rečici. Koliko ie za* hteval g. Arh za svoje ime, bomo kmaiu izvedeli. Mogoče je tudi on tako vnet za nagrade, kakor njegov prednik na listi, ki je zahteval za posredovanje v Beogra« du, ko jc klerikalna vlada zaprla igralni« co, menda stotisoč kron. To bi bili lepi gospodarji na občini! Pričakujemo, da se na ta lim ne ujame niti ena nap edna kroglica. Klerikalci so imeli priliko po« kazati svoje zmožnosti v prejšnjem ob« činskem svetu, ki je bil še v njihovih rokah. Koliko bi lahko dosegli med voj« no od vojaške oblasti, ko bi bili sposob« ni. Načelnik cestnega odbora je poprav« ljal celo leto 10 m dolgo škarpo, tako jc bil vnet za tujski promet, pa še od porok nikov so ga morali oprostiti! Ali so ga« nili klerikalci samo z enim prsten, ko je Koroščeva vlada koj ob nastopu hitela, da je zaprla igralnico in s tem oškodova« la občino za stotisoče in obenem tudi raz voj Bleda! Zahtevali so pa zase stotisoče samo za intervencijo pri klerikalni vladi. Ako si nadevate sedaj ime gospodarske stranke, vam to ne bo nič pomagalo, ker vas poznamo pod kožo. Volilci obraču« najte 26. t. m. s takimi »prijatelji® Ble« Ida! ROGATEC. Po izidu občinskih volitev v Rogatcu je tamošnjim nemškutar-j jem, ki so dobili v občinskem odboru j večino, tako zrasel greben, da so začeli nadomesti z zanesljivejšim čuvajem javnega reda. Da bi neraškutarji videli, da je v Jugoslaviji vendarle še nekaj močne roke, ki ne bo dopuščala, da so Slovenci izročeni neaiškutarjem na milost in nemilost, je sreski glavar tudi odredil, da po Rogatcu stalno patruljirata dva orožnika z nasajenim bajonetom. Sedaj nosijo neinčurji povešene glave in njihova srditost se je že izdatno ohladila. KRŠKO. Naše cestc so v silno slabem stanju. Vrhutega raste plevelj ni vseh koncih našega mesta, tako, da r -;m jc cestni odbor z načelnikom vred le v sramoto. Zganite sc, gospodje, in delaj« fe to, za kar ste plačani! SV. LENART V SLOV. GORICAH. Meščanska šola pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, katero je ljubljanski prosvetni oddelek nameraval ukiniti, je bila vsled protesta lenarškega občinskega odbora na brzojavni ukaz prosvetnega ministrstva zopet otvorjena in se v poDdeljck prične redni pouk v vseh razredih. FRAM. Tukajšnja Čitalnica uprizori danes, v nedeljo ob 15. uri v Tu me rjo v i dvorani gledališko igro «Domen». Po predstavi petje in prosta zabava s šalji« vo pošto in plesom. Ker jc čisti dobiček namenjen čitalniški knjižnici, vabi k obil« ni udeležbi — cdbor. 195-j-a il Obleka nova ako je kemično čiščena io pobarvana v I. kemični čistilnioi in barvarijl JOS. REICH. Poljanski nasip št. 4. Podružnica: £. C. Ljubljanska opera- Nedelja, 5.: »Cavalleria rusticana® in «V vodnjaku*. Izv. Celjsko gledališče. Nedelja, 5.: «Rokovnjači». Izv. Mariborsko gledališče- Nedelja, 5.: »Pohujšanje v dolini šent-ilorjanskb. B. (Otvoritvena dramska predstava.) Pondeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.; «Mam'zelle Nitouche». D. N. RSmski-Korsakov: Majska noč (K sinočnji premijeri.) V popolnitev slovanskega opernega repertoarja snja dobili za «Carsko nevesto® ie sMajsko noč», tako da iinamo s "Šeherezado» že tretje dramatsko delo Rimskega Korss.kova. Nesreča je, da ima Majska noč» slabši libret, nego «Car-&ka nevesta?. Samo dober libret pa more prinesti operi uspeh: kjer ni dobrega, napetega, zanimivega dejanja, ostane brezuspešna celo najboljša glasba. To smo doživeli zopet snoči, ko se je po vsakem dejanju vzlic izvrstni režiji g. Putjate, vzlic idealni pripravi g. Balatke in vzlic vseskozi prav dobremu izvajanju solistov in zbora (samo razsvetljava je neprestano motila) dvignil zastor nekam posiljeno samo po dvakrat. Z »Majsko nočjo» torej nismo našli niti približno ni-kake ruske »Prodane neveste®, še manje pa Shakespearovega «Sna kresne noči® v operni obliki. Dejanje se godi v maloruski vasi in naj bi bilo komično in bajno, a humor je prisiljen, piškav, in ba.inost III. dejanja predvsem dolgočasna. V glasbenem oziru ima opera nekaj krasnih točk (n. pr. Levkova serenada, duet Levka in Hane v 1. dejanju, Kaleni-kov nastop v 2. dejanju, Levkov spev spočetka 3. dejanja, tercet v 2. dejanju s karakterističnim «hehehe!j> Zganjarja, večina zborov in predigra k 3. dejanju). Mesta ki imajo ruski narodni značaj, so vobče najmočnejša. Po enkratnem poslušanju opere zadoščaj konstatacija, da niti v glasbi ni enotnosti, niti dovoli zanimivosti. Glavno partijo Levka je izvajal prav dobro in čustveno s. Banovec, ki razveseljivo napre- duje tudi v igri. Nazalnost se mu izgublja. Izvrsten je bil v drastično komični težki partiji župana g. Zupan, svež talent simpatičnega materijala in vedno žive igre. Mladi pevec bi zaslužil, da se mu omogoči študij v inozemstvu. Pevka sijajnega glasu in izrazitega predavanja ie ga. Thicrry kot Hana. Dobre iigure so postavil g. Mohorič (Žganjar), g. Sabelj (Kalenik) in g. Pugelj (pisar). Gdč. Ro-zumova je pela kraljico čisto kot Mar-fo: nerazločno in raztegnjeno, a z lepim materiialom; dobra kot pevka, a brez komike je gdč. Ropasova. Zbor je svoj težki part absolviral vse hvale vredno. Pičlo zasedeni orkester (en sam cello?) je uverturo spočetka nekam boječe zastavil, a se ;e proti koncu dvignil in je bil v predigri k 3. dej. razmeroma prav dober. Gledališče je bilo zelo slabo zasedeno. Narodno gledališče v Ljubljani. Danes v nedeljo zvečer ob 8. uri se vrši v drami repriza slavne historične komedije «Cyrano de Bergerac», ki je dosegla pri premijeri časten uspeh. Predstava se vrši izven. V operi pa se pojeta enode-janki operi: «V vodnjakuj in cCavalle-ria rusticanav. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni. V pondeljek je v drami rPaglavka> za red C. Dve novi knjigi »Tiskovne zadruge* v Ljubljani. Pravkar je izšel nov zvezek naše klasične zbirke 'Slovenski pisateljic, to pot V. zvezek Tavčarjevih zbranih spi- | sov s slovitim romanom 'Izza kongresa».: Razkošno opremljena knjiga, o kateri spregovorimo še obširneje, obsega 565 strani in stane broširana 84 Din, v celo platno vezana 100 Din, v polusnje pa 105 j dinarjev. Poštnina 2.50 Din. — Istočasno ' je Tiskovna zadruga izdala praktično in potrebno knjigo 'Civilnopravdni red v praksi:?. Dr. Ed. Pajnič je zbral v njej kratka navodila za avskultante, odvetnike itd. Cena 30 Din. Obe knjigi se naročata pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Zaerebška opera je pričela letošnjo sezono z veliikm uspehom s Charpen-tierovo Louiso. Listi- podčrtavajo, da je orkester letos zopet na višini in da je tudi zbor odličen. V ospredju zanimanja je bila povodom uprizoritve težkega francoskega dela gdč. Zikova, ki si je ne-! davno tudi kot Tatjana v Onjeginu pri-j pela velik uspeh Gdč. Zikova je v vlogi ; Louise uspela nadvse odlično ter je bila j odlikovana z velikimi aplavzi. Kritika I enodušno konstatira njen uspeh. cNovo-| sti» prihajajo do zaključka, da je zagrebška opera z angažmanom gdč. Zikove ! konstatira m. dr., da je , fZagreber Tagblatt» hvali njen zvočen. | krasen glas. Poleg Zikove so zagrebške j [novine polne hvale za g. Rijavta, ter ob-1 žalujejo da se namerava podati tv veliki svets, poudarjajoč, da bi zagrebška opera težko nosila izgubo. Zagrebška opera pripravlja sedaj Wagnerjevega •-Tannhau-serja>, v katerem poje gdč. Zikova Elzo. Shakespcarjeva komedija v Sarajevu. Po dobro odigranem 'Hamletu* se je v soboto 4. oktobra igrala v sarajevskem gledališču znana komedija madžarskega Franca Mol-narja ljubljanske in mariborske oblasti objavlja uredbo o prihajanju inozemskih vojnih ladij v morske teritorialne vode in luke naše kraljevine 111 o bivanju v teh vodali in iukah ter nuredbo velikega župana ljubljanske francoskih frankov z vsemi stroški vred. Te stroške do 200 frankov povrne tvrdka šele po • preteku kontrakta v rudniku. Slabo obleko za rudniško delo prinesite s seboj. Po Švici in Franciji plačate polovično vožnjo, ako potujete v skupini najmanj 10 mož skupaj. Tudi oni slovenski delavci, ki ne gredo v rudnike, naj se pri meni oglase. — Inžener Vlado Dekleva, Hauts Fourneaux d'Nekange, Nekange (Moselle) France. * V živo zadeli. V petkovi številki našega lista smo zabeležili vesli o nameravanih velikih spremembah pri našem gledališču. Medtem ko cSlovenecs v zadregi izjavlja rosvete predložilo spomenico z zahtevo, da se v budžet za prihodnje leto sprejme potreben kredit za izdajo znanstvenih del. ki jih piapruv-Ija akademija. Po vesteh iz Beograda je to svrho v državni proračun za prihodnje leto sprejet znesek 600.000 dinarjev. * Ameriška eskadra ob našem Jadranu. Po vesteh iz Splita prispe eskadra ameriške vojne mornarice pod poveljstvom admirala Andrevvsa dne 10. oktobra pred Split. Za njen sjn-ejem se vrše velike priprave. * Pogreb pokojnega ravnatelja Heut-inana se vrši v pondeljek ti. t. m. ob 10. dopoldne iz župne cerkve v Trbovljah iia tamkajšno pokopališče. * Rado Medic -j-.. Včeraj popoldne je umrl v Ljubljani po kratki bolezni v cve-1u moške dobe 39 let g. Rado Medic, obče znani lesni trgovec, član lesne tvrd-ke cLorcnzi naslednikih in solastnik lesne fvrdke Arbov>. Dasi se pokojni ni silil v ospredje, je bil vendar v ljubljanskih krogih in daleč naokrog tudi po deželi f.nana oseba. S strokovnim znanjem in vztrajno pridnostjo se je v svojem stanu povspel tekom let na ugledno mesto. V evojem poklicu je prišel veliko med pri-prosto ljudstvo in si je z značajnostjo in sol idn ostjo pridobil obče zaupanje in splošno priljubljenost. Lesni tvrdki, katerima je pripadal, izgubita v umrlem možu, ki ga bosta težko pogrešali. Po svojem prepričanju je bil ranjki neomajen naprednjak in vnet Jugosloven. Kljub veliki zaposlenosti je našel časa in prilike, da je podpiral narodna in dobrodelna društva in deloval kot podružnični odbornik tudi pri šentpeterski CM. podružnici. Le prezgodaj ga je nemila usoda iztrgala iz srede vsestranskega dela. Za njim joka troje mladoletnih otrok in njihova mamica. Tudi mnogo njegovih prijateljev in znancev bo ranjkega še dolgo bridko pogrešalo. Naj mu bo lahka domača žemljica! * Smrtna kosa. V Slavini je umrla 3. tega meseca ga. Ana Ambrožič, roj. Križaj, stara 60 let. Bila je dobra, splošno priljubljena žena in skrbna mati, ki je ■ljubeče vzgojila svojo številno deco. Blag ji spomin! Rodbini naše sožalje! * Brezposelnemu delavstvu. Prejeli Emo in priobčujemo: Za odgovor na mnoga pisma naznanjam, da pošljem vsakemu kontrakt, ki je poslal naslov. Bolje je, da se zbere več delavcev in eden pošlje vse naslove. Kontrakte pošljem potem tudi na enega. S kontraktom v roki dobite francoski vizum brezplačno, ker smo za to prosili. Tudi švicarski vizum dobite brezplačno, za avstrijskega pa je treba nekaj plačati. Potujete preko Jese- . »lic, Inomosta, Basla. Strassburga, Metza, Vek*a«e. Cela vožnja stane manj kot 200 Kar se pa «Slovenčeve» objave tiče, da bo ljubljansko gledališče v bodoče spadalo pod kompetenco g. Vadnjala, moramo le reči, da gledališče od tega ne bo imelo koristi. Klerikalci bodo v svojem neugnanem centralističnem divjanju kmalu iz samega ministrstva naslavljali tudi baletke in g. Vadnjal bo imel k večjemu fasjt. da 'bo razpošiljal ministrske dekrete . . . * Brzojavni pozdrav novinarjev kralju. Centralna uprava Jugoslov. novinarskega udruženja jc ob zaključku kongresa po* slala s Sušaka kralju sledeči brzojavni pozdrav: »Njegovemu Veličanstvu Alek* sandru 1.. kralju Srbov, Hrvatov in Slo* vencev, Beograd. Jugoslov. novinarsko udruženjc ob zaključku kongresa pošilja •svojemu velikemu dobrotniku izraze pol* ne hvaležnosti in udanosti. Živel Nj. V. kralj in cel vladarski dom! — Krcšimir Kovačič, predsednik; Kosta Lukovič, pod predsednik; Milojc Sokič, tajnik«. * Posvečenje zastave Narodne odbrane. Krajevna organizacija Narodne odbrane v Beogradu vrši velike priprave za slavnostno posvečenje svoje zastave. Posvečenje se bo izvršilo v Beogradu dne t. decembra, na dan narodnega ujedi-njenja. * Udruženjc jugoslovenskih iiižeujer-jev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi svoje člane k ogledu elektrarne v Zireh, kateri se vrši v torek dne 7. tega meseca. Odhod ob 11.40 uri z gorenjskim vlakom, za prevoz je preskrbljeno, vrnitev Se isti dan zvečer. Prijave sprejema tajnik Sekcije inž. Mencinger na gradbeni direkciji do pondeljka ob 14. * Za dr. Oražnov dijaški dom. Delniška družba za portlandski cement «Split; je po svojem zastopniku gospodu Pečovniku v Ljubljani dr. Oražnovemu dijaškemu domu naklonila znatni znesek 100.000 dinarjev. Predsedstvo upravnega odbora dijaškega doma izreka omenjeni družbi za velikodušno darilo najtoplejšo zahvalo. * Protest učiteljev proti klerikalnim persekncijam. Iz Rogaške Slatine nam javljajo, da se je tamkaj vršil zelo dobro obiskau sestanek učiteljev iz celega okraja, na katerem se je razpravljalo tudi o persekucijah, ki jih je začel klerikalni režim zlasti proti učiteljstvu. Sprejeta je bila resolucija, ki z vso odločnostjo obsoja režim prosvetnega ministra dr. Korošca in proti njemu protestira. V celem šmarskem srezu sta med učitelji le dva Slomškarja, ki sta pa tudi bila menda importirana iz Kranjske za nekako ese- * Smrt Slovenca v tujini. Umrl je dne 29. septembra v Sch\varzu na Tirolskem g. Franc Klemene, rodom Ljubljančan, ki je bil pred približno 30. leti od ljubljanske tobačne tovarne tja premeščen. Bil je svojčas član «S!avca> in se ga gotovo še spominjajo prijatelji in znanci. Pokojnik si je ustanovil v tujini svoj dom, s srcem pa je bil večno med Slovenci in posebno rad posečal v počitnicah Ljubljano in savinjsko dolino, kjer mu biva žalujoča sestra. Blag mu spomin! * Tragična smrt dijaka. V Martinščici pri Sušaku se je v sredo ponoči pripetil tragičen slučaj, štirje dijaki so prosla- vili maturo svojega tovariša Josipa Pe-traka. Napravili so izlet v Martinsčico, kjer jih je zatekla noč. Domov so se vračali s čolnom, ki se je v bližini Martin-ščice nenadoma prevrnil, tako da je cela družba padla v morje. Klicali so na pomoč, a ko je čez pol ure priplovila neka barka z izletniki iz Kostrene, se ji je posrečilo rešiti trojico, dočim je abitu-rient Varičak našel smrt v morskih valovih. * Vlom v Kranja. Pred nekaj dnevi je ponoči vdrl v prostore Kuraltove parne žage neki Ivan Cotar. doma iz Komna v Julijski Krajini. Odpeljal je 1500 Din vredno kolo ter odnesel še ročno železno blagajno in kos gonilnega jermena. Napravil je skupne škode 4000 Din. Zasledovanje za vlomilcem je ostalo brezuspešno in se misli, da je po zločinu pobegnil v zasedeno ozemlje. * Na lovu. V Viinnem pri Rogaški Slatini so priredili te dni kmečki lov. Menda iz neprevidnosti je bil na lovu 24 letni France Zobec nevarno obstreljen. Ko mu je dr. Brabec nudil prvo pomoč, so ra-1 njenca prepeljali na njegov dom. Kakor j javljajo, ni nevarnosti za njegovo živ- a Ijenje. * Velika tatvina v Karlovru. V noči od 2. na 3. oktobra so v Karlovcu doslej neznani zlikovci vlomili v trgovino juvelir-ja Miroslava Bukovinca na Baniji ter odnesli 60 zlatih prstanov z briljanti in dru KINO IDEAL predvaja danes zadnji dan I. del krasne drame GRBEC IZ NIKAR SAMOMOROV iz obupa nad draginjo, vsaj se vendar svilene flor nogavice ter raznovrstne moške nogavice, trakovi, gumbi in tak.i drobnjad nadvse poceni dobi v trgovini Albin M, Prešernovo ul. NOTRE DAME Jutri, pondeljek do vštevši četrtka II. del j f Konec) OGLEJTE SI Remlngton model 12 pri tvrdkt Franc Bar, Ljublima, Cankarjevo nabražje 5, Danes ob 10. ari vsi na Vinsko trgatev na Rimski cesti Iz Ljubljane u— Uprava narodnega jjkdališča v Ljubljani uljudno opozarja abonente, da gimi kamni, 20 zlatih zapestnic, 6 zlatih j plačajo pri gledališki blagajni v dram; žepnih in 6 zlatih žen.skih ur. več doz za ' skem gledališču II. obrok letošnjega cigarete, 10 parov zlatih uhanov s safiri abonmaja do 10. t. ni. in briljanti in 1 briljantno iglo z zelenim ! u_ V Narodni knjigarni jc razstavljen kamenčkom. portret magistratnega svetnika Fr. Gove« * Nesreča na železnici. Ns» progi med Varaždinom in Varaždinskimi toplicami so našli v četrtek seljaka Avgusta Boro-viča iz Kneginca mrtvega. Glava je bila odrezana od trupla Kako se je nesreča zgodila, ni znano. * Pogreb nesrečnih zaljubljencev. Po« grehu medicinea Matka Svetine in Mari« je Vidas, ki so ju našli ustreljena v za« grebškem hotelu «RoyaI», je prisostvova« la velika množica zagrebškega ljudstva. Obdukcija je ugotovila, da sta oba ne« srečna zaljubljenca bila tuberkulozna v visoki stopnji; ona jc k temu četrti me* scc nosila pod srcem sad ljubezni. * Ogromno znižanje cen radi prevelike zaloge in zboljšanje valuto vsemu oblačilnemu blagu, {»osebno zimskemu, kakor sukno za moške obleke in suknje, ragla-ne, žensko modno volneno blago, velur za pJašče, barhent, odeje in drugo. Velika prodaja ostankov po vsaki sprejemljivi karja, ki ga je ravnokar dovršil slikar Kopač. Policijske prijave. Od petka na so* Dama na napačni poti ako si ne gre kupit klobuka najnovejšega modela k tvrdki Bar bor i č & Završan Ljubljana, Mestni trg 7 Za slabotne otroke se uspešno uporabim Eja noraeSkeoi ridj Izdeluje in razpošilja lekarna Bahovec ▼ Ljubljani (pri čevljarskem mostu). «9>>a njih organizacij. Priglase sc sprejema samo do 10. t. m. u— Mestna Orjuna Št. Jakob = Krako vo = Trnovo priredi v soboto dne 11. oki tobra ob 8. uri zvečer vinsko trgatev v gostilni pri *Mraku», Rimska cesta 6 /i velezanimivim sporedom, nakar opozar, jamo vse bratske organizacije in nam n:;. klonjeno občinstvo. Vstopnina 5 Din. - - boto so bili policiji prijavljeni sledeči Ker je -isti dobiček namenjen za nah. slučaji: 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 12 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 lahka teles* na poškodba, 1 goljufija, 1 neplačana vož nja in 1 prestopek žaljenja straže. Are* tacije so se izvršile tri in sicer: 1 radi pijanosti, 1 radi nedostojnega vedenja in 1 radi prestopka tatvine. u— Poskušen samomor. V sredo je, kakor znano skušal neki mladenič v bližj« ni pivovarne Union izvršiti samomor. K našemu tozadevnemu poročilu nam poročajo, da dotični ključavničar ni sku« šal izvršiti samomor radi brezupne Iju« bežni do nekega dekleta, ampak zgolj ra« di bede in radi tega. ker mu ie bila od? povedana služba. Tatvina na kolodvoru. Trgovske ceni. Manufaktura A. Potokar. Ljubljana.; mu potniku Francetu Petriču jc neznan tat odnesel, ko se jc za trenutek odstra« nil. velik ročni kovčeg, v katerem se je nahajalo 13 steklenic raznovrstnega vina, nekaj perila in več knjig. Za tatom so bi; le poizvedbe brezuspešne. d— «Nisero bii pijan, samo malo zibal sem se». Tako sc je zagovarjal na polici* ji 4Metni brezposelni .losip V. po areta« ciji. ker je pijan razgrajal, kričal in nad* legoval pasante po Krakovem. Na policiji so mu dopovedali. da je bil le precej pi* jan. za kar jc moral odsedeti 48 ur. Bil jc to pot ravno dvajsetič policijsko ka/* novan radi enakih deliktov. u— Sam se je prostovoljno prijavil v soboto zjutraj na policijskem ravnatelj* .stvu v Ljubljani od varnostnih oblasti ra* di veeih tatvin zasledovani 26*letni Frane Gartner. Po zaslišanju je bil oddan so* dišču. u— Mestna Orjuna Ljubljana vabi svos je člane in članice, da se priglasijo za plesno šolo pri tajništvu mestnega odbo* ra med uradnimi urami od pol 19. do po! 20. ure v areni Narodnega doma. K tem so vabljeni tudi člani in članice .sosed* poleg trga. pri zmajskem mostu. — Prepričajte se! 2141 * Juhan. Iz priznalnih pisem: Tudi jaz osebno in moja družina rabimo vsaki dan Juhan in ludi pri nas sem opazil, kako dobro učinkuje "Juhanv na splošno telesno stanje!, — Dr. Kumar, rudniški zdravnik v Hrastniku. 1950 'Agrarni biro — nov zavod v Ljublja« ni. Znani kmetijski strokovnjak in pisec g. dipl. agr. A. .lamnik je otvoril v Ljub« liani, v hiši Jadranske banke svoj agrar* ni biro. ki bo vršil posle kmetijske stro« kovne posvetovalnice, pečal sc bo tudi s preskrbovanjem kmetijskih potrebščin, delal b<> za industrializacijo kmetijstva in pomagal pri eksportu deželnih pridel« kov, živine itd., podajal bo strokovna mnenja, objavljal raznovrstne cenitve. In kar je posebno važno, ordiniral bo tudi kot zdravnik za bolezni rastlin, v kar jc po svojih študijah usposobljen. To bo prvi poklic svoje vrste v naši državi. No« vi, prepotrebni zavod toplo priporočamo in opozarjamo na tozadevni inscr.it v na« šem listu. Veliki film slovite tvopnioe Decla-Bioscop, Berlin Njegova Elegantna tragikomedija V glavni vlogi priljubljena in dražestna 5053u Lili Dagover in Willi Fritsch Predstave: vsak dan Qb 3,, V»5., 7,8., 9., ob nedeljah tudi ob '/.11. In 6. uri. 99 66 Že 38 tetjje m KAL OD O MI neneud k rifjiiK* dobra! vo fanfare, se preplačila hvaležno spre jemajo. — Odbor. u— Kavarna, restavracija in klet «Zvezda». V kavarni -fZvezda« sviri dnevno od 5. popoldne do 1. ponoči pr vovrstna elitna damska kapela. V kleti prvovrsten salonski orkester od 5. po> poldne do 12. ponoči. V kleti in resta-> ■ raciji je na razpolago izborno «:no. svo ža mrzla in gorka jedila. Po gledališkili predstavah se ceni. gostom servirajo p<" lovične porcijc raznih svežih jedil. Tri' krat na teden v restavraciji in kleti svi že morske ribe. 21311 u— Plesne novitete sezone 1924.---2* bodo poučevali v vseh plesnih šolah p<> vsem enotno in enako, člani »Kluba p!i sovodjj'). V svrho naštudiranj i istih s<-že nahain klubov član v Parizu, odkoder prinese v najkrajšem času vse izvirne /■< letošnjo sezono določene družabne pl' se, nakar se prične takoj s poučevanjem istih pri klubovih plesnih vajah, ki m: bodo vršile vsak četrtek počenši s 2 oktobrom I. 1024. v dvorani -Kazine -Tozadevna vabila sc v kratkem dopošljc jo. Natančnejša pojasnila pri kliibovcm preds. g. Čemetu. VVolfova ul. 3. 213'i u— Godbeni odsek prvega prosto vol j. nega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani Nekaj posebnega bodo Lju' Ijančani videli danes okoli 2. ure popo dne. Skozi me.sto se bodo namreč peli"'-ob zvokih godbe na okrašenih vozov ih viničarji in viničarke v pestrih nošah po.' vodstvom bradatega gospoda župan« in županje na vinsko trgatev, ki io priredi ob 4. uri popoldne omenjeno društvo v Mestnem domu. u— Kavarna in gostilna Ijek 6.30. stenografijo v sred.) 6.10. stro* jepis poljubno. Prijave se sc sp ejeniajo a— Novorojenček v studencu. V velikem studencu pri cesti v Lajteršperk blizu orožniške postaje so našli trupi-novorojenčka, ki jc ležalo tam že pribli/* no teden dni. Vrši se preiskava. a— Vlom v zastavljalnico. V noči od petka na soboto jc bil izvršen vlom v u> ložbeno okno mariborske zastavljalnice. Ob 1. ponoči stražnik na svoji rondi še ni zapazil nič sumljivega, ob treh pa jo našel okno ubito, na okvirju pa sledove krvi, ker se je tat očividno pri svojem delu ranil. Odnesel pa je le zlato zapest nico in par starih čevljev, ki so bili tudi založeni. a— Še draga tatvina. Iz veže raaribor« skega okrajnega glavarstva je bilo ukra* deno kolo, črno pleskano z rdečimi ro* čaji, vredno 2000 Din. a— Umetnostna razstava Kos = Pirnat* Stiplovšek. V nedeljo 5. oktobra bo raz« stava odprta od 9. do 16. ure nepretrgo« ma. Današnji obisk prekaša vse prejšnje prireditve; pričakovati jc; da si jo bo ogledala vsa mariborska inteligenca. 2142 Od kdaj živi in do kdaj bo živel človek? Bajka, da živi človeštvo šele kakšnih 4000 let na zemlji, je že zdavnaj ovržena. Človeštvo je mnogo, mnogo starejše. Koliko je pa prav za prav staro, to se doslej še ni moglo prav zanesljivo do« gnati. Iz znanstvenega materijala, ki je učenjakom na razpolago, se da ugotoviti le to, da je prvi človek stopal po naši zemlji v dobi, od katere je poteklo naj« manj 250.000 let, so pa tudi znanstveniki, ki trde, da je od takrat poteklo že 475.000 let in da je človeštvo že toliko staro! Najstarejša naša zgodovinska rednost o človeštvu pa niti ne sega deset tisoč let nazaj. Najbolj ugledni antropologi r;o s tru« dom in ostroumnim raziskovanjem po« skušali razpršiti naše neznanje o prvih dobah človeškega življenja. Rekonstrui« rali so zgodovino prvega človeštva s študijem ostankov kosti, najdenih ob raznih prilikah pri izkopavanju. Znane so najdbe neandertalskega človeka in krapinskega človeka, in v letu 1937. so našli kosti pračloveka pri vasi Miuer v Nemčiji. Pri rekonstrukciji teh okostij ali delov okostij se je pokazalo, da so prvi ljudje bili le neprimerno bolj ro« bustni in manje razviti, kakor sedanja rasa. Druge najdbe so nam pokazale stara orodja, kamenito orožje itd. Za Jugo« slavijo vemo, da je pračlovek v njej pre« bival po savskih dolinah, za Italijo, da sc je pračlovek naselil v njenih central« nih pokrajinah, kjer ni bilo vulkanov, pračlovek se je pokrival s kožo in krz« aom živali, se preživljal z lovom in tudi sadeži, zemlje, katere pa še ni znal ob« delovati. Iskal je svoj. živež in se zato cesto selil, plemena pa, ki se iz katerega« J^oli vzroka niso mogla seliti, so bila pri« siljena k r "" vanju človeškega mesa. Sila Itola lomi, in' tudi v sedanji dobi se je videlo, da kultura in civilizacija ne od« strašita pred človeškim mesom človeka, ki gleda gladu in smrti v oči. Pozneje se je človek naučil, da si pri« pravi stanovanje, da obdeluje zemljo, prva selišča si je po možnosti stavil bo« disi v zemeljskih jamah, vdolbinah, na kraškem ozemlju, ali pa na kolih nad vodno gladino. Pozneje se je človek na« učil izdelovati razna orodja, obdelovati železo, pričel je prirodi gospodovati. To« da ta razvdj je trajal neizmerno dolgo. Takšen je bil človek od včeraj. Kak« šen pa bo oni od jutri? Mars je bil letos zopet enkrat «blizu» naše zemlje, samo nekaj sto milijonov kilometrov oddaljen, in že zopet se je pojavilo vprašanje, da li sc na njem ali morda na kakšnem drugem planetu na« hajajo ljudje ali drugačna živa bitja in da li nam bo mogoče stopiti z njimi v stik? Na našem planeti; pred petstotisoč leti še ni bilo ljudi. In če se vprašamo, ali bodo ljudje še čez petstotisoč let na njem, smemo morda odgovoriti, da jih več ne bo. V teku stotisočev let se bodo pogoji življeiiia na zemlji še bolj izpremi-njali, kakor doslej, in da se zemlja izpre-minja, vemo. Vemo tudi, da se izpremin:aj jo drugi planeti. Ko je zemlja še bila premlada, na njej življenje še ni bilo mo« goče. Ko bo prestara in ne bo nikogar več preživljala, življenje na njej ne bo več mogoče. Človek bo izginil z njenega površja, nemogoče pa je reči, kdaj. Ko ne bo več življenja na zemlji, bo ona še vedno krožila okrog solnca, ka« kor kroži sedaj mesec okrog zemlje in z njo okrog solnca. Toda mesec, luna je mrtev svet, izumrl. Ko se zemlja postara, bo tudi z nje izginil zrak in voda. Kakšen bo torej človek bodočnosti? Na to vprašanje nam skuša odgovarjati PREDZGODOVINSKI ČLOVEK. I.) Glava pračloveka. — 2.) Človek v prvem razvoju. — 3.) Človek = divjak. ČLOVEK IZ ZGODOVINSKE DOBE. 4.) Glava človeka iz antične dobe. — 5.) Moderni človek. — 6.) Človek bodočnosti. angleški antropolog dr. IIarry Whonder, ki nam slika, kakšen bo človek bodoč« .nosti, ne one čez tri« ali petsto let, mar« več one čez stotisoč ali morda dvesto« tisoč let. Učenjak je rekonstruiral po podatkih in materijalu, pristopnem da« našnji znanosti, pračloveka in vse nje« gove razvojne faze, ki »h moremo opa« zovati na najdenih ostanHh. Prve štiri banje. (Posebna slika nam kaže celot« nega pračloveka.). Prvi pračlovek ima nizko čelo, ali ga sploh nima. Lobanja jc opičja, nos skoraj ni izražen, nadočne kosti so krepke in robustne, gobec ži« valski. Možgani niso razviti, lobanja je majhna, ozka, ploščnata. Ta karateristika se menja v nadaljnjih dobah vedno bolj, dokler ne pridemo na peti sliki do da« našnjega tipa, obratnega napram prvemu. Moderni človek ima lobanjo, pri kateri je najbolj poudarjeno čelo ter vsa zgornja polovica, čeljusti pa so slabotne in pod« rejene. Kaj pa čez stotisoč let? Takrat, pravi Harry \Vhonder, bo člo« veka karakterizirala velika možganska sila in možgani bodo tudi temu primemo razviti ter bodo počivali v lobanji, ki bo dvakrat večja, kakor je lobanja sedanje« ga človeka. Ti ogromni možgani bodo omogočali, da bo človek mislil in koodini« ral največje in najtežavnejše probleme in bo z najmanjšim miselnim naporom p-o-diral v n*jglobja filozofska, znanstvena in j druga razmišljanja ter našel resnice, ki jih danes niti ne slutimo. Takrat bo člo« vek šele zares gospodar stvarstva ter mu bodo znane tajnosti, ki jih današnji člo« vek niti izdaleka ne zna razkriti. (Glej 6. sliko!). Kakor možgane, bo imel bodoči človek tudi izredno razvita pljuča, povsem iz uporabe in zato docela nerazvite pa bodo noge in roke, ki bodo zato suhljate, sla« botne, tako da bodo ljudje na zunaj bolj podobni «suhi južni«, znanem« pajku z velikim trupom in ogromno glavo t>;r z dolgimi c-pr°kjjami». Zemlje bodoči ';to« vek ne bo obdeloval v današnjem zmislu, ker bo tako uče, da bo znal iz nje di« rektno in brez današnjega obdelovanja dobiti, kar potrebuje. Pač pa jo bo morda obdeloval s kemijo, ki bo sploh čisto drugačna, kakor je danes in ki bo gla/na in temeljna človeška znanost, oziroma je že danes. Ker bo takrat tudi kemija rc« šila problem prehrane, bo tudi želodec mnogo manjši, kakor pri današnjem člo« veku, jetra, čreva, in seveda golta n^c rc bo tako širok, zobje in čeljusti slabotne, vse to pod ogromnim svodom hipertro« fične lobanje. Isti znanstvenik misli, da bo človek bo« dočnosti takrat že znal telepatično prenašati svoje misli drug do drugega, tako da ne bo treba niti govoriti. Samo po« gledali se bodo in se Sodo že razumeli ter sploh ne bo treba glasno misliti. Zato bodo ljudje pošteni, ker bodo drug dru« gega poznali in lumparij ne bo mogoče niti misliti... \Vhonder trdi dalje, da se človeško živ« ljcnje v civilizaciji vedno bolj kraiša, tako da bo človek bodočnosti živel jedva po 40 let... vendar se zdi, da se vsaj v tej stvari moti. Pač pa je mogoče, da bo človek dotlej res spoznal tajnost atom« ske energije in da ne bo potreboval več niti premoga niti vodnih sil za proizva* janje elektrike, in morda bo spoznal tudi tajnost, iz katere izvira moč radija, ali toplota, ali svetlob'.. Morda si bo res dotlej mnogo bolj podvrgel prirodo, ka« kor doslej, ali jo pa vsaj spoznal. Ne morda! Za gotovo bo čez stotisoč let povsem izpremenjen, ako bo deležen razmeroma tistega napredka znanosti, ka« kor v zadnjih stoletjih. S svojo ogromno prirodno energijo, s katero bo razpolagal, bo morda človek bodočnosti mogel pre« kopait tunel iz Evrope do Amerike, če bo to sploh potrebno, kajti gotovo je, da bo ves svet prepregel s prometnimi sred« stvi, o kakršnih se nam danes niti ne more sanjati. Treh reči pa takrat najbrž ali gotovo več ne ho, namreč — novin, politike in vojne. Te tri reči spadajo nekako skupaj. Tudi ne bo takrat več narodov ali je« zikov, vse človeštvo bo govorilo en sam jezik, v enem samem jeziku bo mislilo, pač pa se bo delilo še na razne rase, toda morda le na tri, štiri... Razmišljanje o takšnih možnostih za« vaja v brezobličnost. Saj si niti izdaleka ne moremo predstavljati, kakšno bo člo« veštvo čez tisoč let. Še za tisoč let nazaj si ob roki prav točnih zgodovinskih po« dat-:ov le iztežka ustvarimo sliko du« ševnega življenja one dobe. Kaj šele o ustanovah in razmerah čez stotisoč let, ko bo toliko novega, nam neznanega že uresničeno, da je beseda prevrat prene« znatna, da bi mogla izdaleka naznačiti iz« j premembe, katerim naša zemlja in z njo vse človeštvo zori. Afera Pračlovek v celoti. Mlada japoaska pilotka Japonska je službeno proglasila sicer svojo nevtralnost napram državljanski vojni na Kitajskem, prebivalstvo pa za« sleduje seveda kljub temu z ogromno napetostjo in nervoznostjo razvoj dogod« kov. Da pri tem tudi romantike ne manj« ka, kaže primer mlade in lepe dijakinje Šigano Kibe, ki si je kupila zračno letalo, odfrčala z njim preko morja in se baje prostovoljno javila za letalsko službo v armadi Čang=Tso=Lina, enega izmed voju« jočih se generalov. Ali jo je pri tem vodila simpatija za stvar in stranko generala, ali morda za njega samega, ali kakega njegovega ofi« cirja, ali pa le tudi želja po senzaciji, tega poročila ne povedo. Ako se ji je hotelo senzacije in popularnosti, je to vsekakor dosegla, kajti pisali so o njej po vsem svetu in njene slike krožijo po tisočih listov. Zopet enkrat škandal an der schonefl cblauen? Donau. Zopet en krat Austria rediviva s svoio senzacijo, ateri bo jutri sledil maček. Leopoldstadt že ves teden mavšl.ia v vseh melodijah: Ca-sti-glioni! Odgovarjajo mu Pešta, Be rlin, Trst in Rim, Praga se smehlja, Park 5 in Newyork sta «mučno prizadeta*, L ondon dviga obrvi. V letošnjem deževna m poletju so novinam zopet grozile k.i sle kumarce. Ženeva ne vleče prav. Daj i lam torej naš vsakdanji kruh, so molili, in je res dal Castiglioniju polom, ki smn li do neba — pravijo, pišejo in verujejo. Skepsa pa molče čaka, ali bo res še kaj iz vsega tega, in vkljub Dunaju in njega javnemu mnenju jej je Castiglionija. — žaL O Depositenbanki in o stvarnem ozadju nismo informirani. Kogar j:anima, naj se usede in naj bere dunajski e liste. Da ne bo iz njih prav nič poziti vnega izvedel, mu garantiramo. Prepričan sem tudi, da so vsi vzeli, napadalci od Bosela ali kateregakoli Castiglionijeve g:a konkurenta ali od vseh, — branilci pa od njega. Kajti mož je še vedno bogat. Torej — začnimo. Kak«:, takisto ne bi bilo pohujšljivo. Če bi se pa zapisalo: €. reks ali cdre .>, bi pa nemara že malo dišalo po pohujšanju, in bi bilo jako zanimivo in naj bi modrijani preiskali, pri katerih črkah se pohujšanje začenja in kod se neha. Ne vem, milostiva, včasih me pri-Tne, da moram razmišljati take stvari. Mislim, to prihaja od starosti. Tako se mi zdi, bolj ko sem star, bolj sem moder. Telo peša, želje umirajo, modrost mi pa raste. In kadar mi umre poslednja želja in mi telo neha dihati, tačas bom nemara dosegel vrh modrosti. Če bi mi tačas univerza po- delila častno doktorstvo, ne bi storila napak in ne bi ji bil v sramoto. Zahvalo pa bi ji izrazil s predavanjem. Zbrali bi se poslušalci in bi že vedeli, da ne bom mogel priti, ker ležim pri Sv. Križu. Pa bi se vendarle zbrali in bi čakali. In potem me ne bi bilo in ne bi govoril, ampak molčal, ta molk bi segal od Sv. Križa noter v univerzo, v predavalnico, vsi bi ga slišali in bi bil ta molk najvišja modrost, ki bi jo mogel kdaj razodeti. Kajti molk je večnost! Kar se pa tiče korupcije, jfe res grda. Kajti zakaj? Za vse mora biti enaka pravica! Ne pa: eden bi basal milijone, si kupoval vile, hodil v bare in podpiral umetnost, drugi bi pa dobil figo. Ali ni to grdo, posebno za tega, ki bi dobil figo? Marveč bi se morala korupcija lepo pravično razdeliti, da vsak kaj dobi in da dobi tudi revež svoj del. Sploh bi se morala korupcija staviti pod strogo nadzorstvo, samo zanesljive osebe naj bi se smele z njo pečati — čisto nov duh bi moral za-vejati na polju korupcije — potem bi bilo marsikaj drugače! Nekateri hočejo korupcijo kratko-malo odpraviti." Ne vem. če bo šlo. Nekdo je hotel ščurke odpraviti iz bajte, pa je bajto zažgal. Ščurkov ni bilo več. bajte pa tudi ne! Veste, milostiva, korupcija ni kar tako. Korupcija je pri nas globoko ukoreninjena; utemeljena je v zgodovini naroda in spada v častitljive njegove tradicije, tako rekoč v njegovo kulturo. Kultura pa bodi sveta. Veste, korupcija ni le tam, kjer si bašejo žepe, nego je tudi drugod. V navadnem življenju ji pravijo laž in krivičnost in se z njima pričenja že vzgoja, v političnem življenju pa se ji pravi korupcija in ne znajo brez nje vladati ne pobijati vlade, in čim bolj je kdo zvijačen, bolj ga spoštujejo in pravijo: «Ta pa zna!:, in je korupcija v veliki časti pri ljudeh. Zato imajo prav, ki govore, da bo najprej treba preroditi ljudi, potem šele se bo dala zatreti korupcija. Pa ne vem, kako se bo godilo to prerajanje in kje se bo kdo dobil, ki bi hotel in bi znal! Morebiti bi se Vi lotili prerajanja, milostiva, kaj? Ali bi se ga? Časa imate dovolj in bi lahko kar pričeli s sv. Antonom in ga prerodili. Močno se pritožujejo: včasi da ni bil tak! Zdaj pa da nič ne stori brez denarja. Vsaj deset dinarjev da mu je treba potisniti v puščico, pod to tarifo se ne gane, še pavole ne vzame iz ušes! In mi je pravila jako zanesljiva gospa, da mu jih je zadnjič nesla deset, pa ji je poniežiknil z levim ušesom, naj še da. Dala jih ie še deset, težko jih je dala, toda dala jih je vendar, tako trdno je imela vanj zaupanje, da ji bo uslišal prošnjo. Drugo jutro pogleda v posteljo, na, pa je bilo notri zopet pet stenic! Za podobo na zidu pa celo gnezdo. Ali se Vam zdi to prav od takega gospoda: denar je vzel, pomagal pa ni! O, milostiva, skrajni čas je^ da ga prerodite! Vera peša, vera peša! Kaj pa Vaš gospod soprog, ali se še drži prave vere? Ali je še zvest sin katoliške cerkve? Oni dan me ni maral poznati in je kar v stran pogledal, jaz pa sem bil jako žejen in suh. Sukal se je okoli ženske in niste bili Vi ta ženska. Vas poznam po klobuku. Če se tak dedec preveč suče okoli druge ženske, je vsakikrat sumljivo in se bojim, Vašemu dedcu se bodo pričeli vzbujati verski dvomi. Vsakemu takemu se prično vzbujati verski dvomi, da premišljuje. ali je katoliška cerkev prava, in je s temi dvomi vedno združena ženska. In boste videli, da se bo odločil in bo prestopil v drugo vero. Pa brez ženske tega ne bi storil, nego spada k verskemu prepričanju tudi ženska in ne bo le prestopil v drugo vero, ampak bo prestopil hkratu v drugo ženo. Oziroma je poglavitna reč druga žena, da bo prestopil vanjo. vera ie bolj postranska stvar. Prav zameril se mi je Vaš gospod soprog, ko me ni hotel poznati — tako lepe žeje nimam vsak dan! Milostiva, ne bi mu škodovalo, če bi ga tudi malo prerodili! Ali pa mu pustite, da prestopi! Recite mu, da ga pozdravljam in ^adar bo prestopil, naj me povabi na svatbo — na svatbah je prijetno, na | svatbi že dolgo nisem bil. Na vsak | način naj prestopi, privoščite mu to ; veselje! Veste, ko bo sit, bo pa zopet i nazaj prestopil k stari veri in stari ženi. Milostiva, oprostite, Vi niste stari, j le stavek je nanesel to besedo. Čast-, no besedo! Fr. Ž. Pripis. Milostiva ste mehkega srca — pa ne, da bi se jokali zaradi tistega, kar sem spredaj napisal o Sv. Križu in o večnosti! To bi me jako bolelo. Stvar ni tako resna — včeraj sem si dal plombirati dva zoba, škoda bi bilo, če bi zdajle umrl, ko je toliko stalo. In kar se tiče sv. Antona, ni ga treba koj preroditi, lahko se malo po-I čaka. Danes ni gospa nič našla v po-' stelji in za sliko tudi ne. Morebiti bo torej vendar! Velikega pomena bi bilo za nas, če bi se sv. Anton uspešno obnesel zoper stenicel povabljencu po eno dragocenost. In kmalu se je pokazalo: Mož ni samo bogat, da vse to lahko kupi in plača, ampak je, prav po vzgledu nekaterih boljših rene-zančnih condottierov, tudi toliko izobražen ter ima lasten okus, da vedno spozna med dobrim najboljše in pristno izmed navlake. Mislimo si ga, sredi ponižanega Dunaja, ki je vajen gledati v tega ali onega svojega malika. Plehki, neizmerno plehki Dunaj, tem slabši, ker nima več pred ničemer respekti, ie našel svojega boga, .sina rabinovega, Camilla Castiglionija, in njegov denar, njegov uspeh, njegovo brezobzirnost. Okrog Časa Castiglioni se je pričela plesti legenda, ki je tisočkrat povečala vsako zadevo, si šušljala resnične in izmišljene aiere in pregrehe, njuhala okrog kase in postlje, kombinirala z nemogočo vojno fantazijo. Vsak brivec, fiiakar in «ober* ti je prišepetal: »Visn's šcm s'najest iber'n Castig-lioooni?* Zunanji blesk jim je morda vzel vid, — sicer pa so na Dunaju radi slepi, da sc pozneje čim bolj čudijo. Naenkrat je propadla Depositenbank, pri kateri je bil pred dvema letoma Castiglioni predsednik, dva njena direktorja sta ušla, eden je storil samomor — pa to žc lani. Letos je Castiglioni sam potreben saniranja, konferira z italijanskimi zavodi, potuje — v njegovi odsotnosti poči gonja. Hura, hura! Naenkrat se raznesejo vesti, da je propade!, da je hišna preiskava, da je že polom, on sam da je pobegnil, da ga išče policija, da bo zaprt, če žc ni. Vsakdo vc kaj več ali novejšega, fama crescit eundo — saj tudi Ljubljančani vemo, kako se to napravi — in frizer, fijakar in ober ti zopet povedo: «Visn's šon s'naj-heste škondaul?* Kakor vedno v takšnih primerih, je na mestu skepsa. Ali je Castiglione že propadel, ali šele bo, ali pa bo odbil napad in izšel kot zmagalec iz te inscenira-uc gonje, to je avstrijska in njegova nadeva. Ali je premoženje zapravil, prikril, ali ga ima al' vinca — jaz nisem dobil, žalibog, niti zlate ure niti vinarja. Toda prizor je zares ogaben. Dunaj jc bil takšen, ko je njuhal okrog dvora, ko je grozil Srbom, ko je pokopaval Lueger-ja, ko se zvonil borzi leta 1870. O urbem venalem! Okrog Castiglionija sedaj lajajo in pišejo in ugibajo, kakor v Zolo-vem L'Argent ali Kellermannovem Tun-nelu, ali kakor na vasi, kadar zapoje nepričakovano boben pri bogatem Ceharju ali če nezakonsko zaveka pri njegovi Jel-vici. »Milijarderjev padec*, «Polom Castiglionija*, »Meteor je prišel*, »Konkvi-stador premagan* itd. Konkvistador pa se uprav danes, ko to pišemo, vozi z mednarodnim brzovla-kom na Dunaj, ki odprtih ust čaka, kaj bo. Policija, obtožba, zapor, proces, kon-kurz, kazen? Samomor? Razkritja? Senzacija? Nov škandal? Se bo vse zaba-šurilo? Borba? Zmaga? Kdo zmaga? Kriv? Nedolžen? Zveličan? Oj, najčistejša želja je pač škodoželja. To pot čuti Castiglione, da je dunajski bedak največja bestija in zato pristen človek in pa da je sreča opoteča. Castiglione sam pa ni zato ne boljši ne slabši \n sc mi zdi, da ga jc vseeno škoda. Fix. Družaben škandal v angleški diplomaciji Iz Londona poročajo: Že več dni vznemirja diplomatske kroge Velike Britanije škandalna afera, za katero je doznala angleška javnost šele pred kratkim. Poslaniški tajnik kraljevine Velike Britanije v Rio de Janeiro, W. A. Steward, obtožuje svojega predstojnika, angleškega poslanika v Braziliji, sira Johna Tilleya, da ga je pod pretvezo, da ni popolnoma normalen, velel zapreti v lamošnjo umobolnico. Stevvardovo stanovanje v Rio de Janeiro so obkolili poli-lisli in vdrli vanje. Za nijmi je prišel neki konzularni uradnik brazilske republike v spremstvu zdravnika, ki je izjavil, Ida je prišel po višjem nalogu, ki mu vejeva Stewarda prepeljati v norišnico. Ste-,ward je bil oblečen v prisilni jopič in liradnik in zdravnik sta ga naložila na ;voz ter ga vzela s seboj. Oddala sta ga v umobolnico, kjer je prebil delj časa. Šele njegovim prijateljem, ki so neštetokrat intervenirali, se je posrečilo, da so iz-poslovali njegovo izpustitev potem, ko so ga preiskali evropski psihijatri. Glasom poročil slednjih, je Steward duševno popoln ogma pri zdravi pameti. Vendar je braziljanska vlada z ozirom na dejstvo, da je bil mož v umobolnici, zahtevala, da se Steward odstrani z njenega ozemlja, kar se je tudi zgodilo. Razvoj škandalne afere je v nadaljnem toku dogodkov pokazal, da je vse skupaj intriga poslanika Tilleya. ki je zalezoval Stewardovo ženo. Zadeva je vzbudila v britanskih diplo-matičnih in družabnih krogih velikansko ogorčenje. Londonska vlada je poverila preiskavo tega dogodka posebni komisiji, kateri stoji na čelu bivši dunajski poslanik Velike Britanije, sir Maurice Bunson. Komisija ima polno moč diplomatičnega disciplinarnega sodišča in je doslej zasli-ašla poslanika in tajnika. Uspeh teh za-slišb je še tajen, in London pričakuje publikacijo z največjo pozornostjo. Bolgarski prerok V Bolgariji pohaja od kraja do kraja čuden prerok. Kakor je tudi smešen, mu organi ne smejo do živega, ker je navaden vladni agitator. «Prerok» ni nihče drugi ko podpolkovnik Set..) Nikolov, ki kot »služabnik božji a gre od mesta do mesta, od vasi do vasi in razlaga radovednemu ljudstvu božjo voljo. Kakor drugih prerokov stare, nove in novejše zaveze se tudi njega loteva pravo «božje navdušenje*, da sam ne ve, kaj pravi. Vendar pa jc njegovo glavno razodetje obseženo v sledečih šesterih točkah: 1.) Vojna jc volja božja, ki se ji ljudstvo mora pokoriti. / 2.) Bog hoče, da v Bolgariji ostane samo enotna vlada. To pa je ravno Can-kova vlada, ki bo v Bolgariji vladala sedem let. 3.) Cankov je pred božjim obličjem povsem nedolžen, ako je zemljoradnike, «otrokc satanove*, dal pobiti. 4.) Bolgarijo je Bog izvolil, da enkrat zavlada svetu, ako Cankov šc nadalje delal po božji voli i. 5.) Napoleon in Tolstoj sta bila dve bestiji na svetil. 6.) Stambolijski jc bil propalica. Novi bolgarski gdspod prerok se po deželi klati pod zaščito državnih organov. Ta način vlivanja božjega strahu med preprostim in zbeganim narodom je za vlado profesorja Cankova pač dovolj značilen. _ Ponevrjeni j uveli bivše cesarice Zite Nedavno so pariški in za njimi nekateri dunajski listi prinesli vest, da jc bila soproga madžarskega groia Bele Bathyanyja radi poneverbe juvelov v vrednosti 900.000 frankov v Monte Carlo aretirana. O tej senzacijonalni kazenski zadevi, ki vzbuja interes vse francoske javnosti, se doznava: Aretacija grofice Bathyany se jc izvršila na prijavo nekdanjega generalnega konzula v Rimu in Bernu ter kesnejšega upravitelja imovine ekscesarja Karla, barona Bruna Steinerja. Ta je v prijavi navedel, da jc nekako pred letom izročil papirje in juvele v vrednosti enega milijona frankov polkovniku Montalendu, ki jih je dalje oddal svoji ločeni soprogi, sedanji grofici Bathyany, v svrho raz-pečanja. Grofica Bathyany je po njegovih navedbah vrednostne papirje in juvele prodala, denar p» poneverila in potrošila zase. Grof Bela Bathyauy, ki stanuje v Parizu, Avenue Eyau 26, je, pred preiskovalnim sodnikom zaslišan kot priča, izrazil trdno prepričanje, da je njegova soproga nedolžna pri vsej aferi. Pred dvema letoma je ckscesarica Žita vložila proti baronu Steinerju kazensko prijavo radi poneverbe mnogih imovinskih objektov habsburške obitelji in baron Steiner je celo leto tičal v preiskovalnem zaporu. Vrednostni papirji in juveli izvirajo povsem verjetno iz cesarskih objektov, ki jih je baron Steiner poneveril. Urof Bathyany je nadalje izvajal, da je baron Steiner zadevnih 900.000 frankov res izročil, a .ie istočasno njegovi soprogi zaupal v vzgojo in družbo svojo 231etno hčerko baroneso Marijo Steiner. Navedenih 900.000 frankov pa gotovo iznašajo stroški vzdrževanja in zabav mlade baronuse, kajti baronesa Marija Steiner je glasom grofovih navedb živela silno lahkomišljeno. Neprestano jc odje-mavala od glavnice, ki jo ie upravljala grofica Bathyany, manjc ali večje vsote in jih zaigrala v igralnici Montc Carla, Grof Bafhyany jc nekemu sotrudniku Matina* dal intervju, v katerem izvaja, da on in njegova soproga, roj. baronica Selierc, poznata barona Steinerja in njegovo obitelj žc 14 let. Baron Steiner je Šolska jadrnica francoske trgovske mornarice Avstrijec, grofica Bathyany pa je nekdanja nemška državljanka. Oba sta med vojno opravljala špijonažno službo. Zaslužila sta obilo denarja in sta se morala ločiti šele, ko je Bathyanyjeva soproga prenesla torišče svojega ^delovanja* v Pariz. Ko se je baron Steiner zapletel v afero s habsburškimi Juveli, je intervenirala grofica Bathyany pri visokih osebnostih ter ji ie tudi uspelo, da je barona Steinerja rešila iz preiskovalnega zapora. Zato je — kakor pravi grof Bathyany — tem podlejše sedanje ravnanje barona Steinerja. ki bi grofici Ba-thyany moral biti večno hvaležen, ne pa da jo plete v kazenske zadeve in jo pusti aretirati. Zadeva poneverjenih juvelov bo, kakor je soditi, ponovno začela dvigati obilo prahu. »Najboljša šivilja Francije' Kulturni boj na Francoskem Francoski kardinali, ki so pisali Herriotu znano kulturnobojno pismo. Od leve na desno: Andrieu, Maurin, Lufon, Touchet, Charost, Dubois. Mumije 20. stoletja Stari Egipčani so umetnost maziljenja ali balzamiranja razvili do take popolnosti, da so sc njihove mumije ohranile več tisoč let. Metoda, katere so sc posluževali Egipčani, jc naslednja: drob so vzeli iz trupla skozi odprtino na spodnjem delu, možgane so s posebnim instrumentom odstranili skozi nos. Telo jc ležalo potem še štirideset dni v raztopini natrijevega sulfata, natrijevega karbonata in kuhinjske soli, da se je pripravilo za bal-zamiranje. Notranjost telesa se jc napolnila s smolo, dišavami, z gumijem in natronom: s tem jc bilo pripremljeno za maziljenje. Ameriški fizik Gernsback jc izumil sedaj novo metodo maziljenja, s katero se bo telo lahko ohranilo mnogo tisočletij. On predlaga galvanoplastičen način kon-serviranja; celo telo sc prcvleEe s kovinsko plastjo. Da sc prepriča o uporabnosti svoje ideje, je preizkusil svoio metodo najprej na večji ribi. Vzel je iz nje drob ter notranjost napolnil z voskom; ribo je potem posušil in io končno potrosil z grafitom, ki stori telo vodljivo za elektriko. V električni kopelji ic ribo pobak-renil tako, da jc ostala dobro ohranjena vsaka luskina in plavuta. Ni se izgubila nobena posameznost. Pozneje ie bakreno ribo še posrebril. Na isti način sc lahko konservira tudi človeško telo. Vsakdo, ki inti je mučna misel, da bo njegovo telo razpadlo, in ki bi 11111 bilo ljubše, da se tisočletja ohrani v kakem mavzoleju, bo lahko dal svoje telo po smrti pobakreniti. Pri poizkusu z ribo jc trajala galvaniena procedura štiri dni, ker sc jc delalo počasi, da se ohranijo vse posameznosti živali. Cena za pobakrenjeii.ie človeškega telesa bi znašala približno petindvajset do trideset tisoč dinarjev. Postopalo bi sc tako-Ie: Ko jc telo temeljito »čišeeuo, osušeno in desiniicirano, se prevleče s tanko plastjo parafina ali vosku; vosek se potrosi z grafitom. Na t.i naein sc ohraitijo potomccrn točni obrisi telesa, poteze v obrazu in celo lasje, oziroma brada. Ker jc telo popolnoma prevlečeno s kovinsko plastjo, zrak ne more prodreti v notranjost kože 111 je ohranitev skoraj popolna. Na ta način je možno ohraniti velike nesinrtnike šc poznim generacijam. Najcencišc galvaniciio konserviranje jc uno s pobakrenjenjem telesa. Kdor pa ima dosti pod palcem, si da svoje mrtvo telo lahko poplatiniti ali pa tudi pozlatiti. V Parizu se je tc dni vršila zanimiva tekma. Štirideset najboljših šivilj se je borilo za častni naslov: cnajboljša francoska šivilja*. Pogoji tekmovanja so bili zelo strogi. Vsaka šivilja jc smela prinesti s seboj samo gotovo število igel, predpisano množino sukanca in merilo. Komisija jim je nato dala skico za platneno obleko, katero so morale izvršiti še istega dne; za obleko iz rnega crčpe- satina sta bila določena naslednja dva dneva; vsaka ic dobila poleg tega še svoj mannequin in strogi pravilnik, v katerem je bilo pod kaznijo izključitve zabranjc« no, rabiti kake druge pripomočke ali po« svetovati se med seboj. Izid tekme še ni .znan: vsekakor pa se zmagovalki v tej tekmi obeta lepa bodočnost. Moderna tehnika „Ersatz" v nemški industriji Pri poslednjih pogajanjih v Londonu se jc tudi mnogo govorilo o nemški kemični industriji, ki jc naravnost ogromna. Marsikdo pa morda uc ve, da jc ena izmed zelo cvetočih panog te industrije proizvajanje tako zvanih <*ersatzov». Ersžtz — nadomestek, vojna beseda, kdo je ne pozna? Ko Nemčija ni več dobivala naravnega kavčuka, jc začela izdelovati umetnega: ker ji je bilo nemogoče uvažati soliter in amonijak, ju je začela pridobivati iz ozračja, in ker ji jc nedosta-jalo bencina za letala in avtomobile, si jc izmislila sredstva, da jih jc proizvajala kemičnim potem, ln po večini niso Ncmci s tem iznašli nič novega, oni so le v praksi in industriji uporabili iznajdbe po večini francoskega izvora. A čudno, minila jc vojna, preteklo je šest let, Nemčija pa živi še vedno v času «crsutzov», in še celo bolj kakor med vojno. Danes je vendar enostavnejše in cenejše dobivati kavčuk iz Konga, bencin iz Rumunije In Poljske, soliter iz Čile, Nemčija pa te produkte še vedno izdeluje umetnim potom. Naprave, ki si jih je v ta namen zgradila med vojno, je še povečala in izpopolnila. Čudno pri tem pa je, da smatra Nemčija te svoje naprave za državno tajnost, ki jo skrbno varuje pred javnostjo. Tako je bil n. pr. neki novinar, ki jc poročal o Oppanskih tovarnah (kjer izdelujejo soliter in amonijak iz zraka) v list «Rot. Fahne*, obtožen veleizdaje. Zato je seveda zelo težko, dobiti kake podrobnosti o teh nemških napravah. O tem poroča Kopaczevvski, ki namerava izdati knjigo o povojni tehniki v Nemčiji, v pariškem «Matinus. V nemških listih, pravi, ne najdeš nobene besede o tovarnah, ki izdelujejo nadomestke. Tudi- v znanstvenih revijah ne. Vse, kar s izve, se izve le osebno ali pa iz dopisovanja, v odlomkih. V Nemčiji vlada zdaj po vojni še mnogo bolj kakor pred vojno doba nadomestkov. Zdi se, kakor da imajo Nemci pravcat strah pred vsem, kar je pravo: oni izdelujejo žimo in bencin, kavčuk in maščobo, vse vprek. Tako si n. pr. lahko predstavljate v Nemčiji avtomobil, na katerem jc edino železo pravo železo, kakor ga izdelujejo drugod, vse drugo pa je umetno, s pnevmatiko, oljem in karoserijo vred. Kar sc tiče tajnosti, s katero obdajajo Nemci svoje uinetuc proizvode, je tajen in širšim krogom nepoznan lc način izdelovanja v velikem. Kajti osnovna ideja, i izum sam je po večini irancoskega izvora. 2c Bouchardier jc mislil na umetni kavčuk, Sabatier pa jc izumil način pridobivanja solitra iz zraka in pretvarjanje težkih olj v motorna olja. Nemci pa so tc iznajdbe izrabili in izpopolnili in ustvarili ogromna podjetja, ki jiin proizvajajo nadomestke ceneje kakor bi jim jih proizvajale tovarne v malem obsegu. A zakaj vse to? Ni težko ugeniti. Nemci hočejo biti pripravljeni na eventualne bodoče vojne, oni se hočejo zavarovati pred blokado, da lahko nekega dne poreko: Vse, kar potrebujemo, imamo doma. Nihče nas ne more izstradati, ne v doslovncm ne v preneseni pomenu besede. To nemško mišljenje dobro ilustrira sledeča šala v monakovskcin koIskcm glasni; ku« obvezujejo vse prizadeto članstvo in organe posameznih edinic k točnemu izpolnjevanju. 9. Člani sokolske organizacije se med* sebojno nazivajo brate, in se tikajo, čla* niče se nazivajo sestre in se medsebojno tikajo. Člani in članice se medsebojno nazivajo brate, oziroma sestre, toda ti* kajo se samo, če to dovoljuje njihovo izvensokolsko medsebojno razmerje. Člani in članice sokolske organizacije, če nosijo na sebi kak zunanji znak član* stva, se medsebojno pozdravljajo s po* zdravom: Zdravo! 10 » Ta ustava, ki jo j c potrdil II. jugo« slovenski sokolski sabor dne 18. avgusta 1924., ostane v veljavi, dokler je ne iz* premeni ali nadomesti z drugo ustavo bo* doči sokolski sabor. / marmornate plošče za pohištvo in vsa druga kamnoseška dela, kakor tudi izdelke iz umetnega kamna priporoča F. TOMAN kamnoseški mojster LJUBLJANA Resljeva cesta it. 30. 1886a LOVCI! LOVCI! Prvovrstne lovske puške, municija, lovske potrebščine, najcenejša strokovna delavnica za popravila, naprava novih kopit, montaža daljnogledov, graviranje itd. Tvrdka „SOLIDUM", Ciril Jelene v Kranja it, 1. 50ž8-a vseh vrst In vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za ta-.. kojšnjo dobavo Frodaln! urad štntjan^ega premogovnika AND. JAKIL LJubljana, Krekov trg 10 1018-a Ročni pletilni stroji SSfS Stroji za okroglo pletenje masehinen), avtomatični, ameriški fabrikat. CnWnln (Spulmaschinen), UU&ala nemški fabrikat. Stroji za sirovo pletenje(RauW schinen). 1913/a Tf.jp vseh sistemov, tJJIC so stalno v zalogi pri Hlfredu Kozina, Osliek I., /opijska ulica 42. Slavno zastopstvo turdke FaIIx Lederer, Wien. Ppimarij dp. Ješ ordinira zopet kakor prej od VjH-do 12. ure dopoldne. 5052a 10-600 HP L0K0M0BILI W0LF-LANZ novi ili potpuuo generalno popravljeni i iskušani sa TVOR-NICK1M JAMSTVOM i MONTAŽOM SiroBouljni - Diesel - opojni plin - motori BRAČA FISCHER S: ZAGREB Pantovčak 1 b. Pogledajte naše veliko skladište. 1fl"8a Poceni češko perje! Kilogram sivega opuljenega perja 70 Din, napol belega 90 Din, belega 100 Din, boljšega 120 in 150 Din, mehkega, jakega, puha 200 in 225 Din, boljše vrste 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajaioče vzame nazaj. Naročila samo na tvrdko BENEDIKT SAGHSEL, LOBEZ St, 46 pri Planu (Češkoslovaška). Poštne pošiljke trajajo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. «ooa 'frik in žimo 4 MvB nudi v vsaki množini po najnižjih ce-M |p nah Rad. Sevep specijalna ^B zaloga tapet, izdelkov in potrebščin ^^5020a Ljubljana, Gosposvetska c. 6. Produktivna zadruga za lesno industrijo Z. Z O. Z. V CELJU 5043a tovarna za okvirne late, ovalne okvirje, .pozlatarska dela in druge lesne izdelke, je z vsemi stroji, orodjem, skladiščem in zalogo takoj naprodaj. Obrat električen. Za strokovnjaka sigurna eksistenca, ker so izdelki brez konkurenco. Ponudbe na gornji naslov. VINO ^PODRUŽNICA s vinarske zadruge „LJUTOMERČAN" za ljutomerški In ormožkl okraj p v Ljubljani. Stara pot *tev. 9 Z poleg vojaške bolnice > nudi svoja zajamčeno pristnaljutomerškavina po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. VINO Prostovoljna dražba se vrši dne 6. t. m. od 9. do 12. in od 14. do 18. nre na Sv. Jakoba nabrežju it. 31. Prodajalo se bo: visoke in nizke omare, postelje, šivalni stroj, stenska ura, kredenca, lepe posteljne odeje, obleke, perilo, poroelan, slike itd. LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov. Na drobno I Na debelo 1 Zaloga sprehajalnih palle. Stari detalki n nanovo pnoMeCcjo r i i i i i i i i 8 I 1 Li Josip Pernuš obl. preizkušeni mestni tesarski mojster v Kranju prevzema po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razna gospodarska poslopja, cerkvena ostrešja, stolpne strehe ter ostrešja za industrijske stavbe v večjih prostih razpetinah, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. 5026/a 1 I I I I I I I I I S I Ji čina dama obiskuje prireditve, večerne jabave, koncerte, ples kakor tudi zasebne posete s skrbno prirejeno in moderno frizuro. Prignano najbolje napravi to vsafti dami. Gjud ml. moderno urejeni darr.sK' čejalni salon Ljubljana, tfongrssni trg. Cena ya malenkost višja k -kor sa gospode, fiarvanje las. J 5037a Sprejme se hotelska sobarica zmožna kavcije. — Vpraša, se Hotel Štrukelj, Cement H. Petrič LJUBLJANA Gosposvetska 16 Telefon 343 Vratarja išče tvornica za čimprejšnji nastop. Oženjeoi brez otrok samo absolutno trezne in zaupljive osebe naj vpošlje-jo svoje poudbe z navedbo plače in prepisi spričeval. Stauovauje, razsvetljava in kurivo brezplačno. Prednost imajo oni, kateri obvladajo nemški jezik. Ponudbe pod Šifro „Vratar II1-A-43" naj se vpošljejo na 1NTER-REKLAM D. D., Zagreb, Palmotičeva ul. 18. 4962-s =Idealno posestvo= 91/, orala zemlje z vinogradom, vilo, gospodarskim poslopjem, 15 minut od postaje Konjic, vozna cesta, z vsem letošnjim pridelkom in kletarskim inventarjem se zaradi starosti ugodno proda. Naslov pove uprava „Jutra'' v Mariboru pod šifro „ Vinograd". 4983-a Najstarejša slovenska pleskarska ln U6ar-■ka delavnica IHAN BRIGEL3 Dunajska cesta 16 ■e priporoča, u bvrlltiititii Cane zmerna. 1 ADVOKAT Dr. Henrik Turna naznanja, da je odprl pisarno na Dunajski cesti štev. 12/1. 5054a J v cetotru Maribora na prvovrstnem prostoru se radi družinskih razmer ugodno proda. Ponudbe pod „Zasigurana eksistenca 296." na podružnico „Jutra" v Mariboru. 50lla C MM O O 00 o v o «t o o o N 3 Za ženske in otroke! Velika izbira pletenih jopic, bluz, jum-perjev, kostumov, pelerin, kapic in jutranjih oblek, vse lastnega izdelka in po zelo nizki ceni. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času in po vsacega želji v lastni pietarni. Marija Vczjak 1911/1 Maribor. Vetrinska ulica 17*^ e M O o a m o a o 0B O O 3 „THE LONDON DIRECTORT" (Londonski adresar) izhaja -vsako leto ter vsebuje pokrajinske In tujezemske oddelke, ki so razdeljeni po strokah, "v petih jezikih. Ta adresar omogoča trgovcem direktno občevanje s trgovci in tovarnarji v Londonu, provincijalnih mestih In industrijskih središčih Anglije, Irske, na vsem evropejskem kontinentu, Ameriki itd. Adresar vsebuje okrog 250.000 imen, naslovov In drugih podrobnosti, razvrščenih pod več kot 2000 strokovnih seznamih, v katerih so vključeni ekaportni tpgovoi s podrobno označbo blaga, ki ga izvažajo, razen tega pa tudi kolonijalne in tujezemske trge, ki jih zalagajo s svojim blagom. Parobpodne družbe in pristanišča, ki Jih njihove ladje obiskujejo ter približen cas njihovega plovenja. Oglasi tvrdk, ki žele svoje zveze razširiti ali onih, k? iščejo agentupska zastopstva se tiskajo v velikosti ene cole (2-6 cm) za 1, 10 sh O d, (1 funt šterllng 10 šilingov) za vsako uvriienie, če se to zgodi pod raznimi oddelki. Večji oglasi od 2 £ do 16 £. Omenjeni adresar Je neobhodno potreben vsakemu, ki se zanima za prekomorsko trgovino, ter stane 1 Izvod 2 funta poštnine prosto, ako se denar pošlje istočasno z naročilom. The London Directory Co., Ltd., 25, Abchurch Lane London, E. C. 4, England. Naro6lla za adresar in oglase sprejema ALOMA COMPANJf. i Peridicus es^g^s^Sir^SB^s^ss^es^s^B«««®«* tkajetan Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih «Moj Bog, kaj naj storim? Ti veš, da sem stopil radovoljno, iz notranjega prej >ričanja v Tvojo službo in da sem hodil vedno zvesto po potili Tvojega Sina. Pokaži mi zdaj pravo pot! Drobnica nočem posnemati, še manj p. Danijela. A kam naj se obrnem? Kaj. je moja dolžnost? Moj Bog, umiri mi srce, razsvetli moj raza im, da spoznani, kaj je Tvoja volja!: A križ molči - -. Jaz pa sem beden, beden... * * * Kakor bi bili zlili na plamen sod petroleja! Moje hrepenenje plapola do: neba. Zdaj, ko ne smem v Log, so moje misli neprestano le tare., se peča moja domišljija le z Minko. Ponoči sanjam... ah, kalco sanjam! Nikoli nisem videl, kaj šele storil, kar vidim in delam v sanjah. Sredi noči vstajam, klečim na ^trdili tleh in moli m. Zdaj šele razumem strašne vizije sv. Antona pušcavnika. A prežene jih le delo, utrujenje. P. Joahimu por aagam dopoldne v knjižnici, mu prenašam po lestvi težke lascikl e na visoke police, urejam iolijante in knjige, brišem in snažim, pometam pajčevine ter odnašam pol stoletja star prah v ; -.vrhoma polnih zabojih. Knjižnica je ta ko ogromna, da bi potreboval par let, ako l»i hotel prečitati samo naslove vseh knjig. Visoka obokana dvorana ima poli« 3 ne le po vseh Sirih straneh, nego tudi na obeh galerijah. Šest stopnic vodi iz dvorane navzgor na hodnike, ki se vijejo med dvojno vrstjo knjig okoli in okoli. Tu so prave knjižne dragocenosti, redkosti iz 16. veka, čudovito krasni tiski, najstf;rejše ilorentinske izdaje latinskih klasikov, norimberški prvi i latiski grških avtorjev in vulgate iz Londona. Baje je tu celo ne! :aj inkunablov. P. Joahim trdi, da jih je imel v rokah, a kje so, se ne more spomniti. Toda knjižnice ne uporablja nihče. Knjige leže že desetletja, ue da bi kd o zahteval katerokoli. Teden dni sem delal .vsakp dopoldne kakor hlapec, ves potan in prašen. Popoldne mora starec Joahim počivati, ker je čisto oslabel. Zdaj pa je celo .popolnoma o magal in ključa samostanske knjižnice ne zaupa izpod svoje trde blazine nikomur. Naslednji teden sem pomagal p. Benediktu in prepisoval glasove različnih njegovih novih skladb za naše pevce. Pisal se-1 od zore do mraka in prenehal le, kadar so bile skupne molitve v koru. Toda tudi prepisovanja not je bilo prekmalu konec. Delati s prijateljem Benediktom je zelo prijetno, ker mi je odprl nove vidike na melodično-idejno vsebino skladb. Glede .harmoničnih in vobče tehničnih zanimivosti in značilnosti raz-! nih skladateljev pa mi je predaval parkrat vse popoldne. To so bile užitkov bogate ure. Kadar sem bil sam, mi je postalo kajpada tem neznosneje. Benediktov poziv <-Sapere aude!> (Imej pogum, biti moder!) mi ne da več miru. Njegov klic: <-Stori svojo srčno dolžnost!» mi ne gre iz spomina. In ž njim vred slišim Klinarjev in Drob-] ničev glas: «Beži in reši se!» — pa obupni vzdih Minkin: cLjubezni je vse mogoče> ... Danes sem dejal Benediktu: v Ves čas premišljujem o besedah, ki si mi jih dejal, ko sem ti razkril svoje srce. A če te gledam, kako srečen si v samostanu, tvojih besed ne razumem. Mene učiš, naj imam pogum, biti moder, a ti sam .. .?> Saj to je! Jaz sam ga nisem imel, in sem zato nesrečen,> je odgovoril. «Ti — uesrečen?> cPustiva to! Ne kličiva mrtvih iz grobov! jc dejal hipoma mračen. «Samo to vedi: na moji duši leži greh, ki si ga ne odpustim nikoli, greh, ki je ubil najplemenitejše dekle, mene pa storil zločinca.» -Kaj li govoriš! Taka samoobtožba Da, sam sem se obtožil, da sem iz strahopetnosti in samo-ljubnosti pognal bitje, ki me je ljubilo nad vse ter mi žrtvovalo vse, v smrt; a sam sem se zato ttidi obsodil v to ječo do smrti. Dovolj: povedal sem ti vse; po detajlih pa ne vprašuj. Silil nisem več vanj. Zdaj ga razumem ... Zvečer pa se je Benedikt že v temi pritihotapil k meni. Prinesel mi je knjig, samih glasbenih. Študiraj, poglobi se! je rekel. Klavir imaš. Ako fesa ne bi razumel, — jaz sem ti na razpolago... A zdaj ne smem priti več k meni — niti ti ne smeš k meni. Prior je prepovedal najino občevanje. Samo še štirinajst dni že vzdržiš. Bodi mož! Ako pa hočeš komu pisati, mi izroči pismo jutri po obedu! Sesedel sem se na stol in buljil v duri, ki so se urno zaprle za njim. Tako so me torej osamili, da se temeljiteje spokorim in da se čimprej ozdravim svoje bolezni. Toda misli ni mogoče ukleniti in čuvstva obletavajo tem bolj hrepeneče vilo v Logu. Moj oče umira, a prior mi ne dovoljuje, da bi odpotoval k njemu! Saj ne moreni verjeti, da je tolika *rčna kamenitost mogoča... Že trikrat sem bil pri njem, a vse moje prošnje so zaman. Kaj naj storim? — Jože mi je pisal: Ze drugič Ti pišem. Očka se je nekaj prehladil. leži in vsak dan je slabši. Na koncu je. Samo o Tebi govori in prosi, naj Te pokličemo. Zakaj ne prideš? Zadnjič Te hoče videti. Že dvakrat je bil previden. Pridi! Urška in Janezek mu strežeta kolikor moreta, a želi si le Micikine postrežbe. Ako bi mu Micika postlala, bi bil zadovoljen, in ako bi mu Micika kuhala, bi še lahko jedel in ozdravel. Tako pa ga na postelji bole kosti I iii ne tekne mu nobena jed. Vsak čas se spominja Vaju in sprašuje, ali smo Vaju že poklicali. Pridi torej čimprej, če hočeš očeta videti še živega. Do nedelje pa, mislim, ne bodi več živi...» Izročil sem priorju pismo, a ledeno je vprašal: Odkod pa imate to pismo? Kdo vam ga je vtihotapil?? Molčal sem, saj nisem mogel povedati, da mi ga jo poslai Grčar po p. Benediktu. Prvo pismo so mi očividno utajili in zaplenili. Zato sem odgovoril: Dober človek, ki ima vest in dušo, mi ga je poslal. Prvega pisma nisem prejel, ker mi ga je brat pač pisal naravnost na samostan.* Z nikomer si' nimate dopisovati,:, me je zavrnil prior. cA kdo je ta Micika, ki se omenia v vaši družbi?* Dekle, ki je s svojo dobroto očetu priraslo na srce.* In tudi vam, nesrečnež! To je vaša bivša kuharica, ženska skušnjava, ki vas zavaja v greh in večno pogubljenje! — Nikamor ne sinete. Ali bodite vendar človek! Moj oče me s smrtne postelje kliče k sebi! Dovolite — vrnem se čimprej!- Ne! Kazni ne smete prekiniti. Idite in molite za starega moža! Rotim vas, gospod prior! Sam pojdein k očetu. Ni je in ne more biti prepovedi, ki bi sina zadrževala od očeta, ki umira in ga hrepeneče poživlja!* Zaman. Oklenil mi je hrbet in me dal p IN LJUBLJANA, Miklošičeva ulica štev. 15. Telefon št. 727. Brzojavl: Rude Zagreb i Preradovideva ulica št 23. - Teleton 26-SO. Beograd t Jovan T. Marko vit, Karadjordjeva ulica, palata ,.Bristel". Telelon St. 668. Cink, svinec, kositer, baker, svinčena pločevina, cinkova in pocinkana pločevina Cinkarne d. d., Celje, žveplenokisla glina, katran itd. Kupujemo po najviSjih cenah i stari baker, stari svinec, remelted-----cink, kovinaste ostanke itd. —- i SiUGER SUfilLNt STROJI so na vsem svetu =— poznani kot najboljši ====== Sinser šivalni stroii, Bourne & Co., New Vork 709/. Prodaja na obroke Centrala za SHS: Zagreb Maruličeva ul. 5 «JUTRO« št 235 =TTe3eTfa sr. X. 1924 arstvo Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1924 (Opozoritev Trgovske in obrtniške zbor« niče za Slovenijo v Ljubljani). I. Stanovanjski izkazi. Do dne 30. novembra t L morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmur« ju vložiti ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in sta« oovanjske izkaze, če so hiše dane v n« iem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih i.radih H. Davek na poslovni promet Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg podjetij, ki javno polagajo račune in družba z ome« j eno zavezo vsi obrati, katerih promet je presegel v letu 1923. vsoto 360.000 Din) so dolžni odpremiti davek za III. četrt« letje 1924. do 30. oktobra 1924. in hkrati predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na ■svojo dolžnost ali s posebnim pozivom iH z javnim razglasom ter z za preti lom nradnc ocene in rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravioo pritožbe. IH. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra dospe v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1924. Dav čni uradi so upravičeni jih prisilno iz« terjavati, ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunavati poleg 8 od« stotnih zamudnih obresti še za opomin 4«odst. terjanega zneska. IV. Dopolnilna prenosna taksa. Od dopolnilne prenosne takse v let« nem znesku nad 500 Din je plačiti tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1924. Kdor ne položi predpisane vsote v do« ločenem roku, plača poleg redne takse y«odst. obresti in kot kazen še dvakrat« ni znesek nepoložene takse, Tedenski borzni pregled Zagreb, 4. oktobra. V efektih je bila tudi ta teden tendenca slaba. Malo prijaznejšo sliko so nudili bančni papirji, čijih nizki tečaji so se v glavnem ustalili. V večji meri je bilo prometa le v Eskomptni, ki je pretekli teden dosegla tečaj 112 v primeru s 108 v prejšnjem tednu in je pri tem povišanem tečaju tudi včeraj zaključila s precej jvrsto tendenca Za Jugoslavensko je bilo precej povpraševanja po 105 do 107. Tudi Slavenska je sredi tedna porasti a za pet točk in je bilo na bazi povišanega tečaja precej povpraševanja. Pra-Stediona, Trgo, Poljo in Srpska so obdržale svojo višino od prejšnjega tedna. Na tržišču industrijskih papirjev jo bila situacija mnogo slabša, z ene strani zaradi pomanjkanja zanimanja, z druge pa iaradi pomanjkanja gotovine. Vsi ti papirji so vsak dan beležili padanje tečajev, največ v ponudbi, ker so bili zaključki zelo redki. Nekaj več se je trgovalo le v Slavoniji, M je padla od 73 na 64. Eksploatacija je trgovala po 95 napram 100 v prejšnjem tednu, Šečerana pa po 800, poprej 860. Trboveljsko so ponujali po 400, prejšnji teden po 500. Edini industrijski papir, ki se drži čvrsto je Isis, ki je končal ta teden s porastom v primeri s prejšnjim. Sicer je bil promet v vseh papirjih malenkosten. Devizni trg: dinar je notiral začetkom tedna v Curihu 7.40, pa je začel sredi ted na popuščati in je notiral predvčerajš« njem 7.15. V petek je bila na tujih bor« zah zopet čvrstejša tendenca za dinar. V Curihu je zabeležil dinar porast 5 točk na 7.20. Razlogi za padec dinarja sredi tedna se tolmačijo različno. Eni dolžijo sedanjega finančnega ministra, da mu po« rast našega novca ni prišel prav in je delal na njegovi oslabitvi, da bolj ugod« no placira že dobljena dva milijona do« larjev iz Blairovega posojila. Razen tega sta baje Trst in Dunaj začasno ustavila svoja kritja z Din, da bi ga tako oslabila. Vendar pa ta akcija ni uspela in tudi fi« nančni minister je, kakor vse kaže vse pod pritiskom ostrih komentarjev v čaj sopisju opustil oslabitev dinarja, čigar tečaj se je včeraj zopet normalno razvi« jal. Včeraj je bilo dovolj blaga na tržišču in tuje devize so zabeležile celo nižje te« čaje kot pretekli teden. Narodna banka ves teden ni intervenirala, le v četrtek je nastopila s ponudbami svojih deviz. Pro« met je bil ves teden slab in ni noben dan .prekoračil 6 milijonov Din, razen v četr« tek, ko je bilo 11 milijonov Din prometa. V efektih je bila danes v prostem pro« metu tendenca neizpremenjena in pro« met minimalen. Prišlo je le do zaključka v Eskomptni po 110 do 111 in Jugosla« venski po 105. V devizah je tendenca na« dalje oslabela. Kupci se vzdržujejo in ča= kajo na nadaljni razvoj situacije, vsled česar je bil promet malenkosten. Danes so se čule naslednje taksacije: Dunaj 0.1017, Italija 315.50, London 322, New« york 72, Pariz 383, Praga 216, Švica 1385. 550, mekinje (2 vag.) 160. Tendenca ne= izpremenjena. Mariborski trg jc bil včeraj dobro ob« iskan zlasti od kmečkih prodajalcev, ki so zasedli poleg Glavnega trga in Koro« ške ceste tudi Vodnikov trg in Stross« majerjev drevored. Največ se je proda« jalo krompirja, čebule in zelja. Tudi špe« harjev je bilo prccej. Na trgu se pričenja čutiti pomanjkanje zelenjave. Mnogo je bilo perutnine, ki se je tudi dobro pro« dajala. Cene so stabilne, pri nekaterih pridelkih, ki postajajo redkejši pa ra« stejo. S HMELJSKEGA TRŽIŠČA. Niirnberg, 3. oktobra.. Slaba kupčija. Prodanih 100 bal. Cene nekoliko oslabele. ~ Nova železniška tarifa. Kakor do-znava »Vreme«, se v prometnem ministrstvu pripravlja nova železniška tarifa. po kateri bodo cene baje znižane za 20 do 30 odstotkov. Nova tarifa stopi v veljavo s 1. novembrom. Potrdila te m a! »verjetne vesti seveda Se ni. = Avstrijski vagoni za Jugoslavijo. Po vesteh iz Beograda, prejme generalna direkcija naših državnih železnic tekom meseca oktobra 1500 Vagonov od bivšega avstro-ogrskega voznega parka. — Soja aH amerikanski fižol Iz Trbovelj nam poročajo: Med vojno so ga imenovali kitajskega in ga, tudi priporočali, ker baje bogato obrodi. Dobil sem ga letos od Alome Company per-gišee, ter ga vsejal na dve različni gredi. Na prvo ilovnato težko, in na drugo lahko peščeno. Na peščeni, ki je seveda tudi toplejša, je fižol rastni bujnejše, je zacvetel in napravil kratke stroke, toda dozoreti ni mogel. Na ilovnati težji, mrzlejši in vlažnejši je tudi visoko pognal, tako da sem mu moral nasaditi za oporo suho vejevje, k;ikor grahu, -ampak pokazal ni nobenega cvetja. Ta vrsta fižola ni za našo kraje in tudi nima praktične vrednosti, ker je bolj primeren za industrijske izdelke, kakor pa za vsakdanjo domačo hrano. Sejal ga ne boni več. A. K. = Češkoslovaški kapital puškami v Kranju. -Prager Presse« doznava, da namerava češkoslovaška tvorniva orožja v Brnu sodelovati pri puškami v Kranju, ki se je doslej bavila samo z izdelovanjem lovskega orožja. Omenjena puškar-na naj bi se povečala in izdelovala tudi vojno orožje. To bi bila prva jugoslo-venska tvornica te vrste. Ljubljanski Sokol priredi v soboto dne 29. novembra 1924. ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici v Narodnem do« mu telovadno akademijo kot Savezni dan. 2148 Sokolsko društvo na Polzeli uljudno naznanja cenj. občinstvu in bratskim dru štvom, da je primorano svojo namero za prireditev tel. akademije na dan 5. t. m. za nedoločen čas odgoditi radi trenutno nastalih nepričakovanih zaprek. Odbor. Protest proti stanovanjskemu zakonu Tržna poročila Novosadska blagovna borza: Pšenica baška (5 vagonov) 360 do 362.50, oves baški 250, koruza baška, stara 275, srem« tka (5 vagonov") 225. moka (3 vag.) «0» Delegati Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljub« ljani so sklenilia na seji dne 28. septem« bra 1924., na kateri so bila zastopana polnoštevilno vsa včlanjena društva ka« kor tudi zastopniki mest in krajev, kjer društva še niso ustanovljena, enoglasno sledečo resolucijo, da uvidi vsakdo škodljivost stanovanj« skega zakona in upravičenost naših zahtev. 1.) KeT stanovanjski zakon z dne 30. decembra 1921. odločno nasprotuje državni ustavi, ki garantira vsakemu državljanu neomejeno razpolaganje z osebno lastnino. 2.) Ker se ta zakon ne more oslanjati in sklicevati na teko izjemno opravičljive razmere, kakor so bile za časa vojne, marveč nasprotno brez pravega vzroka omejuje samo eno posebno vrsto držav« ljanov, ki so večinoma bolj vredni ozira in potrebni zaščite, nego tisti, katere je zaščitil. 3.) Ker jemlje samo eni vrsti davko« plačevalcev po krivici pravico osebne lastnine ter je izročil lastnike starih hiš njihovim najemnikom naravnost na mi« lost in nemilost, ki, — kakor dokazuje na tisoče vnebovpijočih slučajev, ta zakon in njega hujši pravilnik škandalozno iz>-ab» ljajo v svojo špekulacijo s stanovanjski« mi deli in zakon izigravajo. 4.) Ker ta zakon, dasi je bil v veljavi dolga tri leta, ni ne samo dosegel svojega pravega namena, marveč, da bi se bili vsaj premožnejši najemniki organizirali v samopomoč in začeli graditi nova sta« novanja, ali da bi bil sicer pospešil grad« njo novih hiš, nego jc nasprotno še tiste kroge, ki bi bili voljni kaj storiti, vsled take nezakonite omejitve lastnine pre« plašil od vsakega podjetja in odbil tudi tuji kapital od naše države. 5.) Ker deluje in vpliva ta zakon ves čas svojega obstanka naravnost demora« lizujoče na ljudstvo in zavaja najemnike namesto k varčnosti, k zapravljanju in razvratnosti v doslej nezaslišani meri, tako da celo državni uradniki, zanašajoči se na večno zaščito, niti tistih prejemkov, ki jih dobivajo kot stanarino in kot draginjsko doklado k stanarini, nočejo plačevati za stanovanje. 6.) Ker povzroča ta zakon od dne do dne hujšo mržnjo in celo sovraštvo med gospodarji in vsled zaščite ter hujskanja vedno predrznejšimi najemniki, v mnogih slučajih vodi celo do dolgih in dragih pravd. 7.) Ker je pokazalo in dokazalo trilet« no praktično izvajanje tega zakona in Se bolj famoznega večkrat poslabšanega pravilnika, ker je torej tudi praktično izvajanje po več mestih države pokazalo tako kruto pristranost in korupcijo raz« nih stanovanjskih uradov, v katerih so odločevali po krivici vedno zastopniki na« jemnikov, ne izvzemši niti sodišče, da je postal zakon s pravilnikom vred osmešen in osramočen. 8.) Ker je tudi ministrstvo za socijalno politiko, oziroma različni dotični gospod* je ministri v vsej dobi treh let niti ene od onih devetih pooblastil, ki mu jih člen 11. zakona nalaga, ni izpolnilo, niti jih ni poskušalo izpolniti za odpravo ali olajša« nje stanovanjske bede in ker je s tem sa« mo dovoljno dokazalo, da se s takimi zakoni in pravilniki do sodnega dne pomanjkanje stanovanj ne bo odpravilo, nego, da je končna in uspešna rešitev tega vprašanja v prvi vrsti odvisna od privatne inicijativc in podjetnosti, ki jo pa ta nesrečni zakon naravnost uničuje. 9.) Ker je ta zakon tudi v škodo pre« mnogih najemnikov, med tem tudi držav« nih uradnikov in uslužbencev, ki dotlej, dokler sedi množica neopravičenih zašči« tencev v dosedanjih stanovanjih in z njimi na škodo hišnih lastnikov špekulira in trguje — ne pridejo do zaželjenih in bolj po pravici jim pripadajočih sta« novanj, posebej pa šc v škodo hudo izže« manih podnajemnikov — kar dokazujejo mnoge pritožbe, ki dohajajo tudi dru« štvom hišnih posestnikov. 10.) Ker ta zakon ni le v moralno in niatcrijclno škodo hišnih gospodarjev. ampak dela prav posebno škodo državnim financam, oziroma državni blagajni, ki bi mogla od pravičnega povišanja stanarine dobivati mnogo višje davke, občine in drugi zastopi pa na dokladah. 11.) Ker je strašilo, ki ga širijo brez« vestni — po krivici zaščiteni najemniki, češ, da bo po odpravi tega zakona takoj na stotisoče strank (najemnikov) vrženih na cesto, za vsakega resnega človeka na« ravnost smešna fraza, ampak bodo v ogromni večini ostali vsi najemniki v dosedanjih stanovanjih, samo da sc bodo z gospodarjem pametno pogodili in pri« znali, da je pač on gospodar, oni pa na« jemniki, razen tistih seveda, ki so sc po krivici zaščiteni /►bnašali kakor bi bili oni gospodarji, gospodarji pa njih hlapci — in ker pridejo nasprotno potem mnoge "franke v njim primc-m- stanovanja, dru« ge pa, ki jim dosedanja po številu oseb nc pripadajo, v manjša. 12.) Ker je tisto boljševiško žuganje z eventuelno revolucijo ravno tako prazno in smešno, zraven pa za vlado v tako eminentno agrarni državi naravnost raz« žaljivo, ako ima šc kaj samozavesti; pač pa, ker je pri nad»l'n'i stagnaciji vsega stavbenega gibanja pričakovati nevarne brezposelnosti in ker bi še nadaljnjo tako brezsmotreno postopanje ministrstva za • socijalno politiko in celotne vlade državo končno moglo res dovesti do anarhije, kar bi bilo popolnoma v nasprotju s pro« gramom reda in zakona, ki ga je sedanja vlada proglasila, zahteva Pokrajinska zve« za društev hišnih posestnikov za Sloveni« jo v Ljubljani: 1.) da se z dnem 31. decembra tek. leta nesrečni stanovanjski zakon in še nesreč« nejši pravilnik nikakor več ne podaljša, 2.) da z njim vred istočasno prenehajo vse dosedanje stanovanjske oblasti, ki so bile samo nepotrebno breme, 3.) da se za nekako varstvo pred eventuelnimi krivicami poverijo okrajnim glavarstvom kot prvi in velikim župan« stvom kot drugi instanci, v obeh slučajih s sodelovanjem po pet neoporečnih hišnih posestnikov, ki si jih izbirajo izmed onih, ki jih predlagajo dotične organizacije hišnih posestnikov in, ki presojajo cene, oziroma poviške najemnin po kupni moči sedanje krone v primeri s kupno močjo pred vojno. Posebej še poudarjamo, da bi bili s podaljšanjem stanovanjskega zakona zo« pet zaščiteni kakor do zdaj vsi gmotno dobro stoječi stanovi in bi še dalje po« čivala stavbena podjetnost in naraščala brezposelnost. Stanovanjsko bedo v mestih posebno pomnožuje beg kmetskega prebivalstva v mesta, kar zelo povzroča hudo pomanj« kanje delavccv na kmetih. Pokrajinska zveza društev hišnih posest« nikov za Slovenijo v Ljubljani. 2150-r Šport DANAŠNJE PRIREDJTVE V LJUBLJANI. Nogomet- Danes se nadaljujejo tekme. V I. razredu igrata ob 10.30 dop. na igrišču Ilirije S. K- Celje in Hcrmes, ob 16. uri na igrišču Primorja Jadran in Primorje. V II. razredu nastopita ob 10. uri na igrišču Primorja Slavija in Svoboda. Rezervi Primorja in Jadrana igrata ob 14.30. V slučaju ugodnega vremena igrajo končno juniorji Ilirije ob 9. uri proti S. K. Krakovo. — Protivniki v I. razredu so si precej enako močni, vendar imata po formi na papirju Hermes in Jadran nekoliko več izgleda za zmagovit izid. V obeh tekmah je pričakovati otvorjene, zelo zanimive borbe. — Tudi izid srečanja Slavija : Svoboda je negotov. Oba kluba sta pravkar prebolela notranjo krizo in sta morala postaviti v moštvo mnogo novih igralcev. Rezerva Primorja bo predvidoma dosegla nad Jadranovo rezervo sigurno zmago in ena ko tudi juniorji Ilirije nad Krakovom. — Ilirija absolvira svoio prvenstveno tekmo v Mariboru, kjer ima za protivnika S. S. K. Maribor. Hazena- Ob 11. uri dop. se vrši na pro štoru Atene ob Tivolskem drevoredu prvenstvena tekma med družinama Atene in Hermesa. Izid tekme je odločilne važnosti za placiranje na 2. in 3. mesto, medtem ko ie 1. mesto že sigurno Iliriji. Atena, ki velja tokrat za močnejšo družino, naleti v Hermesu na vztrajne nasprotnice, ki bodo storile vse, da dosežejo čim častnejši rezultat. — Ob 14. uri igra na igrišču Ilirije proti ilirijanski hd-zeni Viktorija iz Zagreba. Z ozirom na visoko stopnjo hazene v Zagrebu bo prireditev zanimivo merilo za kvaliteto naše hazene, ki je zadnje čase precej stag- I nirala. Viktoria zavzema med 8 hlzenami Zagreba tretje mesto, pretečeno nedeljo j je obvladala z 1 : 0 Izvrstno Vesno, na-i dalje s 6 : 1 Concordijo, s 5 : 1 Orad-i ianski ŠK, s 5 : 4 SK. Bakar, s 7 : 2 | opatijski 01ymp. V družini ima več repre zentančnih igralk in ie nedvomno v stn-j nu podati vzorno igro. V dobri formt s^ i nahaja tudi naš prvak Ilirija; ki bo sigur-; no storil vse, da častno zastopa slovensko hazeno. Nogometna tekma Ilirija old boys i Sokol I. v korist Tabora se vrši danes ob 16. uri na športnem prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom. Moštvo Ilirije se , '. Odgovorni urednik F r. B r o z o v i o. Tisk Delniške tiskarne, d d v Ljubljani Ljubljaua, 4. oktobra 1924 Ljubljana 806 nad morjem Kraj opazovanja ob Ljubljana . 7. Ljubljana . 14. Ljubljana . 21. Zagreb . . 7. Beograd . 7. Dunaj . . 7. Praga . . 7. Inomoet . 7. Zračni tlak 7665 7666 768 7 767 4 768-9 7641 Zračna temperatura 11.4 186 13-4 120 100 6-0 Veter vzhod jugo vzhod n brezvetra jugovzhod jug Oblačno 0—10 oblačno večin. obL oblačno več. jasno jasno Padavine mm 2.7 4-0 40 9.0 V Ljubljani barometer višja temper. višja Solnce vzhaja ob 6-4, zahaja ob 17'10 Kakor sc je pričakovalo, se je koncem na novo z deževnimi dnevL Zračni tlak prejšnjega tedna visok zračni tlak raz tegnil od Španije preko srednje Evrope in prinesel jasno, lepo toplo vreme. Toda pomikal se je ta maksimum zračnega tlaka severneje od nas, tako da nas ni dosegia njegova blagodat razen v prav neznatni meri. Vrh tega je ostal nad južno Evropo, osobito nad vzhodnim delom precej nizek zračni tlak in ta situacija je povzročila pri nas vzhodne vetrove, ki so prinesli zelo hladen zrak iz severovzhodne Evrope. Pokazala se je jesen v neprijazni hladni obliki, kakor je pač običajno v našem oktobru. Vremenska situacija pa se jc še poslabšala, ko je do nas dopotovala nova depresija od Anglije sem in nas založila se je koncem tedna hitro zopet dvignil, toda še vedno ni videti vreme stanovitno, Enako hladno vreme je zavladalo pretekle dni tudi po ostali Evropi, združeno povečini z deževjem. Le južnejši kraji imajo zopet toplejše dni. . * I Dunajsko vremensko poročilo. Vre« me se je hitro izboljšalo. Sinoči je pone-kot v donavski nižavi še vedno deževalo. Davi je bilo splošno jasno, z megle v dolinah. V severnih alpskih dolinah južno vreme. — Vremenska napoved za nedeljo: Jesensko lepo vreme, jasno, ponekod jutranja megla, zjutraj hladno, podnevi milo. Zdravnik dr». Vilko Marin zopet dnevno ordinira od '/, do 12. ure in od 2. do 4. ure popoldne v Mariboru, Razlagova ulica 15. Telefon 205. 4964/a Sokol Prednjački zbor Sokola I. naznanja, da se vrši začasno redna telovadba v šol« ski telovadnici na Ledini. V pondeljek in sredo: moška deca od pol 18. do tri« četrt na 19., moški'naraščaj od 19. do pol 21., članstvo od pol 21. do 22. V torek in četrtek: ženska deca od 18. do 19., žen« ski naraščaj od 19. do 20., članice od 20. do 21. ure. Ljubljanski Sokol sporoča, da telo« vadijo oddelki do nadaljnega po slede« čem redu: člani: v pondeljek, sredo in petek od 8. do 9. ure zvečer; članice: v torek in soboto od 7. do 8. ure zvečer; moški naraščaj: v pondeljek in petek od 6. do pol 8. ure zvečer; ženski naraščaj: v torek in soboto od 6. do 7. ure zvečer; moška deca: v pondeljek in petek od 5. do 6. ure popoldne; ženska deca: v torek in soboto od 5. do 6. ure popoldne. Član« stvo ponovno opozarjamo na telovadno obveznost do izpolnjenega 26. leta staro« sti. Podrobnosti o tem so v knjigi: Orga« nizacija Jugoslov. Sokol. Saveza, ki se prodaja po 40 Din v društveni pisarni v Narodnem domu, 2147 ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo 1848-» Kolinsko cikorijo. flajbolt najcenejši šivalni stroji m za rodbinsko, čevljarsko in krojaško obrt (desetletno jamstvo. V slučaju poprave pridem na dom). Oglejte si zalog« pri M. R. Plevel v Preski pri Medvodik. I 5048/a Potrti od globoke žalosti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba soproga, odnosno mati. stara mati, sestra, tašča, gospa Ana Ambrožič, roj. Križaj danes, dne 3. oktobra ob 1 */- uri v 60. letu svojega življenja, po težki, dolgi boleini, previdena s svetotajstvi, mimo v Gospodu zaspala. Pokopali jo bomo jutri. dne 4. oktobra ob 5. uri popoldne na domačem pokopališču. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin. Slavina, dne 3. oktobra 1924. Jože Ambrožič. soprog. — Dr. Franc Ambrožič, zdravnik, Jože Ambrožič. vojak; Ivo Ambrožič, stud med., sinovi. — Pepoa Jenčtč, Mara Moraveo. Ana Demšar, hčere. — Anton Jenčič. revident državne železnice: Jakob Koraveo. orožniki narednik; Jakob Demšar, posestnik, zetje. u „lipl«o»se)e" ii „2eoit»«" ml» besedi 1 Oin Taaka besed* N »ar. B& J3optaoran]«> ta .Benltva- n raftuna vsaka b*"- a I Din. — Pr1oMa]e]o m le mali oglasi, ki I t nap raj. nate aa lahko tudi t mamkah Na rpraSanJa od kot ar j a uprava le, 6e J« vpraiasjn prilotena znamka ca odau«a» tar manlpuiacljaka prlatojbtaa 9 Din). Učni zavod £a prikrojevanje moških Id damskib oblačil Ivan Bizjak y Celju, Prešernova ulica (poleg magistrata), se priporoča. Vstop mogoč dnevno 18940 (Državno koncesijonirano zasebno učilisče za strojepisje. JJčna ura 6 Din. G. Petač, Ljubljana. Rimska cesta 17, J. nadstropje. 21017 Praktikant izučen ključavničar ali mehanik. se sprejme k avtu za vožnjo in popravila. Naslov pove uprava „Jutra". 20995 Mlajšo služkinjo ki razume nekoliko kuho, se išče za takoj k 3 osebam v Ljubljani. Dopise pod šifro ,,Dobra plača 10707" na upr. ..Jutra". 21099 Pcuk ?v klavirju iu francoščini. ^Naslov pove uprava ..Jutra" [Vpraša se dnevno od 2. do p. -ure. 20065 i—r--- Instrukcijo *a osnovno šolo sprejme učitelj. — Naslov pove uprava i,Jutra". 21137 Pozor krojači, šivilje! iN-ajbolj praktičen iu razumljiv kroj. ki se ga tekom tečaja lahko nauči vsak kro-ja^ šivilja in nešivilja, kroj ■je pre.iskušen, pristoja brez posSviišnje in se ž njim pri-Sfedi veliko blaga. Poučuje v Ljubljani edino od ministr. za trgovino in obi£, konces. jtrojurska šola. Židovska 5. 21138 i--------- Izprašana učiteljica , Jutra". 21141 (dobe) Stalna služkinja fcl zna kuhati, se išče k ;dobri rodbini. Predstavi se ii a] : Zupančič, Dalmatinova :ulica št. 1. 20S11 Čevljar, pomočnika Sa boljša dela in vajenca poštenih staršev, sprejme iCerar Ivan. čevljar, Stob žt. 54, Domžale. 20899 Crkoslikar teamostojeri delavec, se takoj sprejme v trajno zunanje 'delo. — Ponudbe na naslov : Prane Pust. Ljubljana. Stre-Jiška ulica 33. 20SS4 Učenca xa krojaško obrt. sprejme takoj modna krojačnica A." jžigon v Rožni dolini. 20959 Špecicijska tvrdka > Ljubljani išče za takoj .vestnega uradnika, ki bi bi! sposoben za carinsko-železu. službo. Prednost imajo oni, ki razpolagajo s kavcijo. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod ..Inteligenten in agilen" lastnoročno pisane. 20608 Sprejmem jioStcnega in zanesljivega, z rodbino v miru živečega upokojenega orožnika ali fi-jiancarja za nadzorstvo svojega posestva. Stanovanje in nekaj zemlje na razpolago. Nastop službe mogoč takoj. {Posestvo leži pol ure od kolodvorske postaje. Ponudbe lia pisarno dr. Visenjak, odvetnik v Ptuju. 20785 Učenca starega 14 let. z dobrimi ■spričevali meščanske šole, sprejme K. Resman, trgovec. Stojnti, Ptuj. — Hrana in stanovanje v hiši. 20996 Delavke za izdelovanje prešitih odej (kovtrov). sc išče. Ponudbe pod „Urna 715" na upravo ..Jutra". 21016 Učenca v a mesarsko in prekajeval-sko obrt. sprejme Fran Golob, Ljubljana Vil., štev. 50. 21025 : čevljarska pomočnika takoj sprejme A. Z a 1 o k a r. Kolodvorska IS. 21029 Pridnega učenca poštenih staršev, močnega ter s primerno šolsko izobrazbo, sprejme v trgovino mešanega blaga Ernest Bczenšek, trgovec, Podsreda. 21040 Likarica p. išče za tokoj za mojo cbrt v Zagrebu. Biti mora vešča svojemu delu. Osebne ali pismene ponudbe na : Kikola Božič. PetrirjsKu ulica it v Zagrebu. Plača dobra, hrana in stanovnnle v hiši. .20700 Dva krepka vajenca sprejme takoj Josip štirn, ključavničarstvo v Kranju. 2026-; Katera šivilja bi prevzela moško perilo v izdelavo na dom, proti ugodni piači? Ponudbe pod šifro ..Tovarna perila" na upravo „Jutra". 21064 Čevljar, prikrojevalec z večletno prakso, se sprejme. — Leo Prostor, Gorenja vas nad škofjo Loko. 21081 Elektromcnter za hišne inštalacije, neože-njen, se sprejme pri elektrarni v Metliki. Oni, ki se razumejo na motor na sesalni plin, imajo prednost. 21076 Žagarja za venecijansko žago. sprejme takoj motorni mlin, žaga in elektrarna v Metliki. — Neoženjeni imajo prednost. 21075 Trgovski sluga pošten, priden- in po Ljubljani dobro znan, se sprejme. Zglasijo naj se samo trgovine vajeni. Julio Meinl, d. d., Selenburgova ulica 3. 210SA Čevljarskega vajenca pridnega in poštenega, sprejme J. Brajer, Ljubljana, Breg 1. 21093 Mlad trg. pomočnik novinec, se sprejme takoj. — Oglasi sc naj pod imenom ..Lepo vedenje" na upravo .,Jutra". 21127 Pridnega hlapca sprejmem v tovarni na Koli-čevem. — Dotični mora biti koni popolnoma vajen, znati mora obdelovati tudi polje in biti poraben za vsa druga dela. Oni. ki so služili pri vojakih pri konjih, imajo prednost. Plača dobra, služba stalna. Ponudbe sprejme J. B o n a č na Količevem pri Domžalah. 21042 Rudniški obratovedja energičen, zanesljiv, absolvent rudarske šole, se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval dosedanjih služb in zahtevo plače naj se pošljejo na tinravo ..Jutra" pod ..Obrat 22". 21136 Mlajša pisarniška moč moški ali ženska, se sprejme takoj v stalno službo prt premogovniku. — Pogoj dober in zanesljiv računar. Prednost imajo samci. — Ponudbe z zahtevami in prepisi spričeval pod ,,Premogovnik" na upravo ..Jutra" .241907 Sprejme se takoj več delavk za napolnjevanje vaze -line iu kolomasti v škatlice na skladišču družbe Zora>z o.z., Martinova cesta štev. 32. Plača in nastavitev po dogovoru. brni/* (iščejo) Mesto kontoristinje ali blagajničarke spicjme gospodična s prakso. Cenj. ponudbe na upravo „Jutra" pod .Nastopim takoj 10514'. 2071S Restavr- blagajničarka želi mesta. — Naslov pove uprava „Jutra". 20895 Guvernanta Gospodična, ki govori per fektno slovenski in italijan- j ski, deloma tudi nemški in se dobro razume v gospodinjstvu. išče službo leot guvernanta pri boljši clraži-ui. Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Guvernanta". 20879 Absolviran tehnik (arhitekt) z večletno prakso, trg. naobražen, zmo?en knjigovodstva, nemške stenografije, strojepisja in vseh pisarniških poslov, slovenskega, nemškega in poljskega jezjika, deloma srbohrv., i§če primerne Blužbe v ka-kfcm podjetju ali kaki trgovski pisarni. Ponudbe se prosi pod ..Zanesljiv" na podružnico „Jutra", Maribor. 20984 Deklica pridna in poštena, išče mesta v trgovini. Zna tudi nekoliko šivat'. Naslov pove uprava „Jutra". 20793 Gospodinja boljša gospodična, spretna v dornačinstvu, samostojna in perfektna v gospodinjstvu, želi mesta pri samostojnem gospodu, najraje v Ljubljani Ponudbe se prosi na naslov: Hedvika Jelovšek, poštno ležeče, Litija. 21004 Za 15 000 krcn se proda še sltoro nova salonska garnitura z zraven spadajočlrai zastori In I i n -či iu starinskim velikim brušenim ogledalom ter dvema slikama. — Naslov pove uprava „Jutra". 20820 Dva šivalna stroja ,,Singer", sc ceno prodasta. Eden za krojače. Kje, pove uprava ,,Jutra". 20789 Lasni obročki kompletni, najmodernejše izdelani po 40 Din. — Velika izbera lasnih vplctk (kit) že od 75 Din naprej, se dobe pri Albinu Šinkovec, brivec in lasničar, Vič pri Ljubljani. Z0898 450 h! različnih sodov od 350 do 1200 litrov, čisto novi, se proda po zelo nizki ceni. — Frarc Zoreč, sodar. Breg pri Ptuju. 20823 Štedilnik (Tischberd), se proda. — Naslov pove uprava ..Jutra" 210SS Voziček dobro ohranjen, se proda. — Naslov pove urrava „Jutra" 21092 Okrogel les orehov, gabrov ln bruškov, so kupi. Naslov pove uprava ..Jutra". 20320 Lubje smrekovo in hrastovo, kupim Ponudbe pod ..Izvoz čresla" na upravo „Jutra". 21112 Razprodaja zimskih sukenj, perila, čevljev, novega črnega kožuha, vse v dobrem stanju — se vrši v ponedeljek od 9. ure naprej na Resljevi cesti 27. I. nadstr. 208S7 Izvežbana prodajalka Išče mesto v kaki trgovini 7. mešanim blagom ali kaj podobnega; gre tudi rada na deželo. Srednje starosti in je vajena tudi vsega hišnega dela. Dopise pod značko ..Zanesljiva osebo 10638" na upravo ..Jutra". 20965 Privatni uradnik zavzemajoč vodilna mesta, z najboljšimi referencami, dober organizator, z *n-iojcm več jezikov (kakor slovenščine, nemščine, srbohrvašč. in nepopolno italijanščine, češčine ter ruščine), knjigovodstva, ioresponJence eio-venske in nemške stenografije išče primernega mesta. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Organizator in zmož-noEt 10330". 20330 Vodja pisarne korespondent, točen in zanesljiv uradnik, popolnoma vešč vseh pisarniških del ter samostojnega vodstva pisarne z 121etno prakso v odvetniški pisarni, samostojen referent v trgovskih, civilnih, izvršilnih, zemljiškoknjižnih in drugih zadevah, želi vstopiti z novim letom v stalno službo kot vodja pisarne, blagajnik, osebni tajnik ali korespondent v večjo trgovsko ali drugo pisarno ali tovarno. Cenjene ponudbe z navedbo plače pod ..Vodja pisarne" na upravo .Jutra". 20674 Trgovski pomočnik išče mesto praktikanta v Ljubljani. Ponudbe pod šifro ..Praktikant" na upr. .Jutra' 21104 V pisarni ali trgovini, išče mesta gospodična. Cenjene pondbe lc poslati na upravo ,,Jutra" pod ..Vestna 10708". 21100 Mlad trgov, pomočnik išče službo v mešani trgovini ali manufakturi. Naslov pove uprava ..Jutra". 21120 Deklica riiota brez staršev in doma išče mesta kot učenka v trgovini ali pri šivijji. Naslov v upravi ,,Jutra". 21079 Knjigovodstvo in slov., nemško, srbohrvat-sko korespondenco, sprejme, tudi samo za nekaj ur na dau zasebni uradnik (drž. vnok.) Sprejme tudi -zastopstva. — Cenjene ponudbo pod značko ..Agilen 10693" na upravo ..Jutra". 21080 Šivilja za obleke se priporoča na dom. Naslov v upravi „Jutra". 20837 Uradnica z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in koreskoudence, išče za takoj mesta v Ljubljani. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Zmožna moč 10565". 20S24 Mesarski pomočnik star 23 let, išče službe v mestu. najraje pa na deželi Vinko Graf. Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. 20936 Elektromonter samostojna moč za vso t stroko, l?-če stalno službo. Ponudbe na upravo ..Jutra" v Celju pod ..Elektrouion-ter". 20905 Prodajalka špecerijske, manufaktume ia galanterijske široke, z znanjem knjigovodstva in korespondence, želi mesta kontoristinje, prodajalke ali pa blagajničarke. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" v Celju pod ..Zanesljiva ". 20903 Strojni risar ki je obenem vešč tudi drugih pisarniških poslov, išče službo. Pisemne ponudbe na upravo .Jutrs' pod ..Risar". 20687 Samostojna gospa Kihohrvaščine. nemščine in nekaj slovenščine, želi inesta gospodinje k samostojnemu gospodu. Prevzame pa tudi i:ako majhno filijalko. — Na zahtevo položi Tnalu kavcijo. Vonndbe se prosi na upravo ..Jutra" pod ..Dobra gospodinja". 21091 Službo za takoj išče spretna, marljiva prodajalka. izurjena v občevanju s strankami. Cenjena vprašanja na upravo ,,Jutra'' pod : ..Marljiva prodajalka". 21130 2 lepi zimski suknji za 12— ICIetnega dečka, naprodaj. — Kje, pove uprava ,, Jutra", 20970 Naznanilo! Večja množina raznih otroških in igračnib vozičkov (ostankov posameznih vzorcev) tovarne ..Tribuna", se po znatno znižani ceni proda v Ljubljani, Karlovska c. št 4. 1933 Parcela in mreže za ribice se prodajo. Naslov v upravi „Ju-tra" 20278 Vsakovrstne vreče najboljše, se dobivajo pri tvrdkl D. Kozič, Ljubljana. Vič-Glince 20. 21074 Zimski kožuh dolg. nov. se proda. Ogleda se ga lahko pri Ermanu na Valvazorjevem trgu štev. 3 21077 Dobrega gnoja od tovarniških odpadkov, se proda večja količina na veliko in tudi na posamezne vozove v tovarni za '.""'.7 v Ljubljam. 2093J- Šivane odeje (koltre) iz klota, 143 X 200 centim. razpošilja poštnine prosto po povzetju 260 Din Manufaktura Krisper, Ljubljana. Rožna ul. 19. 20349 Železno peč (Fiillofen) prodam ali zamenjam za manjši železni j štedilnik. — Pot v Rožno do-1 lino 10. 21132 Otomana dobro ohranjena, se ugodno proda. — Kje, pove uprava „Jutra". 20710 Šival, stroje na obroke najcenejše in najboljše, za katere se jamči 10 let, in sicer za šivilje, krojače In čevljarje, kupite pri tvrdkl L. Rebolj v Kranju. — Poučevanje v umetnem vezenju vsak čas brezplačno. — Cenik pošljem brezplačno. 17019 2 zim. ženska plašča moška obleka in več drugih malenkosti, vse dobro ohranjeno, se r»o zelo nizki ceni produ na Poljanski cesti št. 49. 20710 Pohištvo Kdor si želi nabaviti krasno in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cenah, naj se oglasi pri Matiji Andlovlc, Vidov-danska cesta 6 (nasproti hiralnice). 20391 Vinskih sodov 26, 28 in 30 hetolitrov, rabljenih, dobro ohranjenih, sc proda. — Ponudbe, oziroma \prašanja na upravo Jutra. 20783 Vreče male jutnate večjo količino ceno prodam. Prečna ulica 8. 21142 Detelja-Iucerna se kupi v večji množini. — Ponudbe na Ljubljansko gradbeno družbo, Rimska c. št. 13/1. 20773 Krompir, orehi, fižol za vagonske množine, se iščejo odjemalci. Dopise na upravo ..Jutra" pod šifro ,,Export". 20890 Jabolka la Izbrana namizna ln za prešanje, se kupujejo v vsaki množini. Ozira se samo na ponudbe z navedbo cene in vrste. Ponudbe pod značko ..Jabolka 10444" na upravo ..Jutra" v Celju. 20583 JABOLKA za mošt -SUHE GOBE- kupuje 5014-a II. II. 3 Ljubljana. Resnim kupcem vil, stanovanjskih, trgovskih, gostilniških ln obrtnih hiš in posestev, kmetskih posestev, graščin, mlinov, žag ali stavbnih parcel, nudi največjo lzbero Realltetna pisarna II 1887 «Posest», d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. Trgovska hiša v Mariboru, se radi družinskih razmer takoj proda. — Pojasnila v Mariboru. Mlinska ulica 41. 21067 Lepo posestvo hiša. gospodarsko poslopje z njivami, travniki in gozde vi, zraven vodna moč, se proda. H'ša je nova in pripravna za kako obrt ali tudi letovišče. Več pove lastnik Golobrdo 25 pri Medvodah. 21084 Malo posestvo z dvema njivama z 10 mernikov posetve, okrog hiše vrt s sadnim drevjem, v hiši je clektr. razsvetljava, se iroda Naslov povo uprava ..Jutra" 21097 Nova vila se proda pod zelo ugodnimi po-oji. Posredovalci Izključeni. Ponudbe pod ..Dobra kupčija 10691" na upravo ..Jutra". 21062 Dvonadstropna hiša v Skofji Loki na Glavnem trgu. v najugodnejši legi, s popolno gostilniško koncesijo, prostorna, s sobami za tujce, s takoj prostim stanovanjem, električno razsvetljavo, vodovodom, gospodarskim poslopjem, hlevom, z ledenico, pripravno za zalogo piva, vinsko kletjo iu kletjo za zelenjavo, skladiščem, velikim dvoriščem s posebnim vhodom, vrtom; pripravna za vsako obrt, posebno za trgovino z deželnimi pridelki ln lesom, je na prodaj takoj proti plačilu polovice kupnine, ostanek ostane labko vknjižen. Eventualno se odda v najem gostilna s stanovanjem ln pritiklinami. Pojasnila daje dr. Fr. Jerala, odvetnik v Skofji Loki. 20274 Krompir, čebulo razpošiljam v vsaki mno-žiui po konkruenčnili cenah. E. Resman, trgovec, Stojnci, Ptuj. 20997 Namizno vino fino. staro, rdeče in beio (100 hI) proda Hanibal Prannsper^er. posestnik. Sa-mobor pri Zagrebu. 20801 Krompir hel. zbran, kupim vsako množino. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Stalen odje-| inalec krompirja". 21111 Motorno kolo še dobro ohranjeno, znamke ..Kokorel". so proda za Din 3500. Istotako dva moška kolesa (predvojno biago) po .1500 Din. žensko kolo za 1450 Din in trivrstna harmonika za 1600 Din. — Naslov povo uprava ,,Jutra * 20991 Štedilnik in solobnjak, se proda. — Prule, Sredina 12, I. nadstr. 21015 Suhe gobe, brinjevo olje in fliol kupuje po najvišjih cenah ter proel za po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj. 1117 Kitajska mizica turška garnitura in kompletna servirna mizica za čaj, »c proda za 1500 Din. Naslov pove uprava ..Jutra" 21014 Beli. volneni trikot popolnoma nov in zelena trikot.-obleka, se proda. — Naslov po-,c uprava ,,Jutra" 20S10 Dirkalno kolo ..Peugeot", sc takoj proda. Naslov pove uprava ..Jutra" 20929 Šivalni stroj skoro , m:t' 15, kupim. Ponudbe s ceno pod ..Objekt 10668" na upravo ..Jutra". 21023 Kolo \ kupim. Ponudbe s ceno pod "ifro Zima in««8" r.a upr. ..Jutra". 2102! Kr palno banjo emajlirauo. s prtpalajočo pečjo, kupim. Ponudbe na Aloma Oompanv. Ljub!lana. : Kongresni trg 3. 20387 Avto v dobrem stanju, do 30 PH. sc kupi. Ponudbi- na upravo ..Jutra" pod ..Auto". 2«7S7 Novo spr.lnico rabljeno, (trdi '< > kupim, najraje :: odstopom stanovanja. — Naslov po\o uprava .. Jutra". - 21O0S Pritlična hiša z vrtom ln prostornimi delavnicami. pripravna za vsako obrt, na križišču cest, 10 minut od postaje Skofja Loka, se proda. Naslov pove uprava „Jutra". 20219 Trgovci, pozor! Proda 6e parcela 1000 m2 po ugodni ceni. Pripravna je za zgraditev hiše s trgovino ali barake za prodajo jestvin. Pojasnila v trafiki na Dunaiski cesti štev. 5. 20861 Rodovitno posestvo v mariborskem okraju, 3 orali vinograda, 6 oralov sadonosnika. 5 njiv, 3 hiše. velik Inventar, se ugodno proda. Pojasnila daje Sonen-wald, Maribor, Grajski trg 2 20568 Trgovsko hišo z lepimi lokali za trgovino ali gostilno : tri kuhinje, devet sob, dve kleti, vrt in gospodarsko poslopje na naj-prometnejšem mestu biizu kolodvora. Reflektanti naj se ogl.n?e pismeno ali osebno. Anton CebulJ, Jesenice. 20814 Hiša zelo dobro ohranjena. 5 sob, 2 kuhinji. 3 kleti, velik vrt z brajdami iu Fadonosnik na prometnem mestu v Ptujski pori ugodno na prodni ! Posebno primerno za trgovca ali upokojenca. — Naslov: T. Obermaier, Ptujska gora. 21005 Posestva, vile, hiše, gostilne, trgovine. pekarijo, žago in mlin, proda Zagorski v Mariboru, Barvarska 3. 20999 Posest, posredovalnica Lovry rremožnika. v Celju. J Prešeruova ulica 19. ima za j resno kupce v prodaji manj - ^ in večja kmečka posestva, hiše, vile. žage in mline — Ta posredovalnica sprejme tudi pridne, vestne in zaupanja vrjdne zastopnike po dogovoru. 20901 j i Enccružinska hiša novozidnna. z vrtom, v mestu na prometnem kraju, se proda za 160.000 K. Prosto stanovanje. Pojasnila dajo Instnik: Opetnik, Slovenska Bistrica. 20918 Hišo v Ljubljani 7. vrtom in takoj prostim s-tanovanjem in lokalom, proda Hribar, Glinška ulica 7. 21035 Hiše in vile v Sloveniji samo boljše objekte išCem za inozemske kupce. Natančne ponudbe s pogoji na naslov: Dr. Ivan Cerne Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6. 21117 Cfrrt Najmodernejše obleke raglane in površnike ter obračanje in likanje in vsa v to stroko spadajoča dela, najcenejše pod vsako konkurenco. Anton Jarc, kro-jrč, Poljanska cesta št. 21 (dvorišče). 20968 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon H i b š e r, Ljubljana, Valvazorjev trg. 1947 Modistka Horvat Ljubljana, Stari trg. prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din. dvobarvni 170. enobarvni 140 Din, različne baržunaste in druge novosti po najnižjih cenah .— 2alnl klobuki v zalogi. 1903 Iščem lokal za mehanično (Feinmecba-nlk) dclavnico v mestu. — Ponudbe z oznako stanarine pod ..Svetel 1069" na upravo „Jutra". 21073 Skladišče v mestu ali predmestju, s« išče. Ponudbe na upr. .Jutra' pod ..Skladišče 800". 110S3 Redka prilika! Proda se delavnica, ki st z majhnimi stroški lahko iz-premeni v stanovanje in 5CO »i= vrta za 150.000 K. Polo. vica takoj, drugo po dogovoru. — Naslov pove uprava ,, Jutra". 21060 Stanovanja Sobo s posebnim vhodom, iščeta dve solidni gospodični. — Naslov pove uprava „Jutra" 20989 Kdo bi zamenjal svoje stanovanje v KranjtJ z moiim V Ljubljani? Oglasi na upr, ..Jutra" pod šifro ..Stanovanje 10651". 20972 Iščem stanovanje 2 sob. kuhinjo in po mogočnosti kopalnice in priiiklin, proti dobri nagradi ali najemnin. Ponudbe z navedbo zahtev pod ..Takoj 10533 na upravo „Jutra . 20779 Opremljeno sobo v bližini glavnega kolodvora i š 6 e m s 15. oktobrom. Elektr. razsvetljava, posebni vbod Ponudbe pod šifro ..Inžetijer 10536" na "Pravo "jutra". 20,03 Gozdna kladiva črke in številke za užiga-nje v les, izdeluje po najnižjih conah tvrdka Josip Stlrn, ključavničarstvo in kovinarstvo v Kranju. Zahtevajte cenik. 20262 Lep klobuk vam naredi za samo 80 Din iz Btarih baržunastih klobukov ali drugih ostankov Pavla Nova k, Krlževniška ulica 9/1. — Prekrojevanje in prebarvanje fileovih klobukov po najnižji ceni. 20351 Opremljeno sobo s posebnim vhodom tn električno razsvetljavo, lsče ka-petan (Slovenec). - Ponudbe na upr. „Jutra" pod Jitra Kapetan 10627". 2094.1 Kot sostanovalka se išče gospodična. Skofja ulica 9, pritličje. 20993 Za dve osebi iščem opremljeno zračno se-i,o. event. s hrano. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod^i " ..Zračna 10682". 20083 _———— Dve prazni sobi r novi hiši. se takoj odda'. Več se polzvc pri lastnik;:. Naslov pove uprava ..JuUa MODNI SALON IVANKA STEGNAR Ljubljana. Rimska cesta 10 priporoča svojo zalogo najmodernejših damskih klobukov.— Popravila najceneje. 1965 Cena šivilja za Obleke, sprejme delo na dom. — Naslov pove uprava ..Jutra". 21036 Trgovina z mešanim hlagom, v velikem industrijskem kraju, se vcltd selitve takoj odda. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Sigurna eksistenca". 20950 5900 Din plačam dotičnemu. ki mi preskrbi v najem dobro i d oče pekarno v meBtu ali na deželi. Ponudbe na upr. Jutra" pod šifro „Pekar-na št. 2000". 20924 Pekarna v Ljubljani ali bližnji okolici se vzame v najem. Cenjene ponudbe naj se pošljejo pod šifro Jesen 1924/10204" na upr. ;;Jutra". 2004S Stanovanje o_3 praznih sob in kuhinj?, "e Išče za takoj. Ponudbe s ceno na upravo ..Jutra pod Stanovanje 1000". 21033 Meblovana soba se takoj odda solidnemu gospodu. Naslov pove "jreva ..Jutra". -Jti3 Soba z 2 posteljama in s brane, se odda. — Naslov v upravi ..Jutra", 20940 Kot sostanovalko vzamem dijakinjo ali drugo gospodično, ampak le do poletja. — Naslov pove upra\a. ..Jutra". 21031 Stanovanje obsegajoče dve sobi. kuhintu In vse pritkline. v no. i vili, pol uro oddaljeno od središča mesta, se odda s 15. i ktobrom. Ever.t. reflektartu na razpolago še nadaijnjB L ali 2 sobi. — Pojasnila pri Posest", Sv. Petra cesta 21. 21105 Trgovino Bukova drva j suha in zdrava, kakor tudi ' suho. vilano bukove oglje, le na vaeonc. kupim. Ponud-' bo je poslati na naslov: i Antlmon, Mcdija-Izlake. 20695 Bukove hlode ■ kupuje v vsaki množini Pro-' metna d. H. v Ljubljani. : Krekov tr* 1. 21013 Idealno posestvo poslopje, več stanovanj, dobro vpeljano industr. podjetje, gostilna, pekarlja, trgovina, lastna elektrarna, gorski zrak. blizu železnice, se da ugodno v najem ali proda. Ponudbe ]»od ,,Zlata jama". ..Marstan". Maribor. 21039 Trgovina mešanega blaga v prometnem indstrijskem mestu Štajerske s pripadajočim inv-"i rietn. ■ innovaujem. hlevi in skladišči. se takoj odda. Poizvo i»e pri ..Posest", Ljubljana. S-.. Petra cesta 21. 21109 Usnjarna s posestvom v bližini Maribora. obstoječa iz sadonosnika in vinograda, se -»od ^elo ugodnimi pogoji takoj proda Plača se lahko polo v ca kupnine pri kupni pogodb1. druga polovica* lahko p0 dogo-\cru obleži. Pojasnila daje lastnik v Mariboru. Mlinska uii-.a št. 44. 2100u i raznim blagom v ljubljanski okolici, ceno prodam. — Naslov pove uprava ..Jutra" 20683 Gostilna in mesarija ležeče na prometnem kraju, sc da takoi v najem. Naslov v upravi „Jutra". 20672 Dobro iooča brivnica se proda po ugodni ceni. — Franc- šurbfk. brliač. Sv. Lenart v Slov. Goricah. 21001 Trgovina dobro vpeljana, na prometni točki v Ljubljani, se zaradi družinskih razmer, z vsem Inventarjem, prav ugodno takoj odda. Dopise pod značko ..r^odno 10660" na upravo ..Jutra". 21022 Mesarijo in gostilno ali samo mesarijo, vzamem v najem. — Naslov v upravi ..Jutra". 20609 Pekarno \zainetn v najem -v kakem prometnem kraju. Naslov v j upra' i ..Jutra ' pod značko ..Pokalna 80". 21051 Gostilna s trafiko sc odda poJ jako ugodnimi j pogoji na račun ali v najem. : pogoji na račun ali v najem | do 15. aprila pr. I. Zc.!o pripravi"! lu kalsesH poročenera ! obrtnika. — Pojasnila daje j uprava šmarjeških toplic l.a Dolenjskem (pri Xove-m mestu J. 21039 Prijetni in mirni zakonski par brez otrok. sobo s kuhinjo ali s souporabo Iste. aH pa eno večjo sobo. Ponudbo pod ..Oddali)" na upravo „Jutra'. 21102 Zračno sobo išče gospodična z elektri.no razsvetljavo in s brano v sredini mesta. Ponudbe pod ..Svetlo" na upravo ..Jutra". 21144 Solidna dama sprejme na stanovanje In hrano učenko, blizu ohrtn« šole — Valja, čeva ulica 21, Trnovo. 21101 Opremljeno sobo s posebnim ^ hodom in električno razsvetljavo, išče kape'- i (Slovenec). - Ponudbe na upr. Jutra' pod šifro ..Kapetan I0B27". 209*3 Gospodično ali dijakinjo se sprejme i,i boljšo hrano In stanovanje. \".1 razpolago je »udi kiavir. Naslov pove uprava ..Jutra" 21093 Lepa, zračna soba s brano, za 2 solidna gospoda (brata), se išče ta-k»*. - C« *'a upravo ..Jutra" pod ..Mir 10621". 21133 Opremljeno scbt> s 15. oktobr. aH 1. novembr. iščeta 2 gospoda. Pismene ponudbe pod ..EletkrK razsvetljava, separiran vhod*, na upravo ..Jutra". 21126 Na hrano in stanovanje se flpn-ime dijak ali gospodična k bol!« druži: I. Naslov iiovc uprava . Julra". 21131 Zračna soba sc odda dvema gospodičnama ali dijakom. -- Gosposvctska cesta 12, Kolizej II. nad. 107 21 no (Ditlh na U. strmi.) Družinsko stanovanje a prltiklinaml. neopremljeno. V sredini mesta Ljubljane. fo proti predplačilu najemnine za daljšo dobo, odda. Vprašanja tu upr. ,,Jutra" ..od ,,Cisto stanovanje lt!28" 21110 Mesečno sobo r ..opremljeno. po možnosti a souporabo kuhinje, v mestu ;i pa tudi na periferiji, išče uradnik za takoj. — Ponudbe ,id ..Zavetje 1115'' na upr. . rutra". 21103 3 S«.ft0—100-000 Din i istppim kol družbenik k ..liducma podjetju, pri ka-rem bi bil ludi zaposlen, jifertc na upravo ..Jutra" - -d ..Dobra inoc 105U7". 20703 «Janček» Izgubljeno so ni našlo. — Tisočero najsrčnejših pozdravov I 209S4 Dopisovati želi inteligentna gospodična enakim gospodom. — Dopis® pod „?" na upravo ,,Jutra". 21087 Dopisovati želi mlad iiiteiigent s tempera-metno, ljubko IS letno gospodično. Ramo s sliko opremljene dopise na upravo ..Jutra" pod „Horulae". 21145 Klavir (Stutzfliigel), dobro ohranjen, kupim. — Naslov pove uprava ..Jutra". 2103S Pozor A It i iidtrthA; Posojilo na posestvo -75.000 Din iš&ern. — }'..sestvo obstoja iz novozi-i ;inu liiSe, gospodar, poslop-njive, sadonosnika in ; I zda. — Vknjižba na prvo i'!f*sto in 'IS odst. obresti. j'nnudbo na upravo ..Jutra" j'"d Točno 10U07". 20812 S 130.01!« Dil! 1 vstopi! kot družabnik v • lidno, dobit kaDosnu pod-, 'je. — Ponudbi- pod šifro Jentabiliteta 10685' na upr. '. rutr;>". 2C994 Družabuica (k) * svrho otvoritve specijalne Izovine perilu iu sličnih iz-. . Ikov v mestu, se išče. — fipdnost. ima.io lastnice lo-I — Ponudbe pod značko , 'zdelovalnica perila" na upravo Jutra". -10(55 Posojilo ^."0.000—200.01,'O Din. od-. i po znicrnili obrestih, toda prof i absolutni varnosti i vknjižbi na prvo mesto. Vrednost rea!iu-tf ima. znani asa.i trikratno nominalo i <>>oji!a. Ponu.■ Din iti sodelovanja. Bq- ■ '■>.nnst zaMci:nina. 7'o.iasni-J:j od o- 10 ui-,.. Nasiov v upravi ...lutrsi". 21130 Mas-jar holg.vek figyelmčbe a;; nikozik iigycs varrono. Vlovi iana u. 12/11. 20705 H.zi! enkrat najlepša fnala — i.vcsrečen sem. — Pridem l 21010 Demoiselle drstinguee .res i"l aecent doune le^oas, ours i m i Irau- a;ses. Meilleurs references. i s'adr<:,. uii magazin. Lepoto ilosežet« samo, ako uporab -Mate Et.-i preparate iu npa . .i te. O i .k u. Novi Sad. ,"u - i^ki pul 131,— Cenik I1..""-no. 2100i Vdovec srednjih let, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo od 25—35 let. — Dopise, če mogoče s sliko, ki se vrne, pod ,.Stalno nameščen" na upravo ..Jutra" 20962 Ženitna ponudba Vdova brez otrok, srednje starosti, naobražena, značaj-na, vešča vsega gospodinjstva. se želi seznaniti v svrho ženitve, svoji naobrazbl primerno, z višjim državnim uradnikom ali trgovcem — najrajše vdovcem brez otrok. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod ..Lastavica brez gnezdeča" na anončni zavod Drago Beseljak, židovska ul. :. 5. 21020 Mlada osam. Gorenjca želita radi pomanjkanja znanja dopisovati z gospodičnami resnega iu mirnega značaja. V slučaju medsebojne simpatije poznejša ženltev. — Resne ponudbe s sliko na upravo ..Jutra" pod značko ,.Stanko ln Žarko". Tajnost zajamčena. 21027 Pianino se ugodno proda. Naslov upravi .,Jutra" pod značko „Pianino 108". 21057 Nudim klavir za nekaj ur na teden v svrho Igranja in učenja. Prodam tudi nekaj not. Naslov pove uprava ..Jutra". 2109C Zatekla se je črna pslca pasmo Doberman s pristriženimi ušesi. Odda naj so proti nagradi pri Henriku Franzlu, Ljubljana, Privoz 17. Pes - podganar svetlorjav, se je Izgubil. — Izročiti ga je proti nagradi vratarju hotela ..štrukelj". 21096 Pes volčje pasme 8 meseev star se proda. — Naslov pove uprava „Jutra" 21121 Foksterirjl rujavi, brez repa rojeni, ceno prodam. Prečna ulica 9. 21143 Šivilja z dežele posedujoča moderno pohištvo zc sobo iu kuhinjo, se želi fMznaniti " v svrho skorajšnje n itve / resnim gospodom • > Ce posetlte Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju O • e t o. 18316 Dobre direktne zveze iščem za oddajo raznih Juta vreč v večji množini. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod šifro ..Vreče". 20477 Čedno podjetje že vpeljano, z lepo bodočnostjo, se proda. Strokovno znanje nepotrebno. Ponudb« pod „30.000 takoj" na upr. „Jutra". 21013 Na domačo hrano se sprejme več oseb. — Naslov pove uprava ..Jutra" 28811 asi. Vino motili), zavreto, kakor tudi druge vinske bolezni sc ozdravi. Vzorec je prinesti s seboj ali ga poslati. — Naslov pove uprava ,.Jutra ' 20S29 Rezanje drv z motorno žago po 15 Din za m3. Ludovik 11 e r s 1 č, Friškovec (za belgijsko vojašnico). 20131 Znanja želim F inteligentno, neodvisno du-n-t do 35 let staro. Oziral " samo na dopise s ; olnini naslovni. , ki .jih je poslati n a upravo ..Jutra" ■ nI ,.Pofn»1 odkriti.si ■ .-i' 21018 rabljene ali nove, do konca t. m. Zaloga gramofonov A. Kasbel-ger, Sodna ulica št. n. 20770 Drva, trbovelj- premog i dobavlja Ivana Treo. Ljub-| liana Cesta na gorenjski kolodvor 6. 20S17 Poskusite in zadovoljni boste! SIcer Vam ne nudimo najcenejših sredstev, a nudimo Vara zato v resnici "činko-vita ln najboljša sredstvi.. V najkrajšem času postane lahko Vaša polt lepa in čista pri vporabi ,.E. obranih mask", ki so najučinkovitejše sredstvo za odstranitev solnčnih peg in za očiščenje kože. Rjava kožii in rdeče roke postanejo že po kratki vporabi snežno-hele. — Maska ln tozadevna pasta stane 75 dinarjev. — — Ko!nc madeže, kakor so materino (vrojeno). znamenje. bradavice in slično. pa lahko odstranite že v osmih dneh z vporabo ..E. Teto-kapljic". NI ga boljšega in učinkovitejšega sredstva. — Stekleničica stane 65 Din. Zakožne črve (Mitesser v najkrajšem časa ln na najlažji način trajno odstranite le z vporabo večkrat preizkušenega ..Odstranjevalca zakožnih črvov". — Tozadevni kllnček s tekočino stane 60 dinarjev. — Vsaka dama lahko saina doseže z malo zamudo naitraj-nejšo in najmodernejšo tri zuro z uporabo „Lasnega ondulatorja". V 5 minutah je lahko frizura gotova. Pri vporabi ondulatorja Be lasje ne osmode in ni treba lasnih nadomestil, ker. Izgledajo najtanjši lasje takoj bujni. Frizura napravljena z ..Lasnim ondulatorjem" traja več dni in ji mokri zrak ne škoduje. Kompletni aparat stane 75 dinarjev. — Kar potrebujete naročite takoj pumtom nakaznice pti ELRA Vič pri Ljubljani Diskretno razpošiljanje vsakovrstnih kosmetičnlh sredstev. Vse pošiljke franko. 20908 Mehan. umetno vezenje perila, zastorov, toalet, ob-šivanje (entlanje) vložkov, motivov in čipk. predtiska-rija najmodernejših vzorcev za ročna dela izgotavlja Ma-tek & Schein, Ljbljana. poleg hotela Štrukelj. 21078 danes, v nedeljo, dne 5. oktobra 1924 Za jesensko ki jo v svojih spodnjih in gorenjih prostorih prireja tvrdka A. ŠINKOVEC nas). K. SOSS Mestni trg 19 - LJUBLJANA - Mestni trg 19 Razstava je odprta nepretrgoma od 9. dopoldne do 8. zvečer. _5032a /i Vam jo treba trpežnih čevljev. Vsej obitelji priskrbite istih po izredno ugodnih cenah pri tvrdki Kosta i S" Vukašinovic LJubljana Maribor Kdor hoče kaj pridati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče slirfbe itd. naj inserlra v Jitro" i I Klavir se proda Naslov novo uprava ,,Jutra" 20881 Zavod vila dr- Pečnik pošta Rogaška Slatina. — _ t Penzija z zdravnikom, celo * i leto. — Popolna oskrba in f!l">»l»"l<>"llllll,>lllllltllll>ll>lllll,lll>i;il>"lll'IM""MIIMMI">lW"linit^ -Tiimiiimiiiiiiiiimi Kiiiiiiiiiiiiiiiiiii iMiiiftittitnuitMiiiitiiHtiiiiittitiiintMiHiMiiiiiitniituuiMUMitittniiiiiittiniiiiitniiiiiuiiMiiMtnitt****