200 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 RAZPAD POSESTI KNEZOV AUERSPERGOV NA KRANJSKEM STANE GRANDA Auerspergi, po enem izmed svojih gradov Turjaku splošno imenovani tudi Turjaški ali Turjačani, so bili stoletja ena najuglednejših, najbogatejših in najpomembnejših fevdalnih rodbin na Kranjskem. Obsežno posest ter z njo zvezana ugled in moč so imeli tudi v drugih deželah cesarstva, ki so mu vladali Habsburžani. Prvotni Turjačani naj bi se na- selili na našem ozemlju okoli leta 1000,^ ven- dar so že v 13. stoletju izumrli in so tisti, ki jih običajno imamo v mislih, kadar govo- rimo o tej rodbini, izšli iz njihovih ministe- rialov, ki se prvič omenjajo v 13. stoletju.® Nagel družbeni vzpon te rodbine se začenja v 15. stoletju, ko je Engelhard (140i—1466) postal dedni komornik na Kranjskem in v Slovenski marki. Nief^ova sinova Pankracij (1441-1496) in mlajši Volkard (1443-1506) pa sta začetnika dveh glavnih linij te rodbine, od katerih se je vsaka delila še na več vej. Pomembnejša je prva, ki se običajno imenu- je starejša ali Pankracijeva linija. Iz nje iz- hajajo: veja grofov s Turjaka, veja, ki je imela v lasti Srajbarski turn (in iz katere je izšel Anton grof Auersperg ali Anastazij Griinn), veja, ki je imela nekaj časa v pose- sti Mokrice in tudi najpomembnejša knežja veja, ki tvori pravzaprav posebno knežjo li- nijo. Slednja izvira neposredno iz Teoderika (1578-1634), enega izmed vnukov znamenite- ga Herberta Turjaškega, ki je padel leta 1575 v bitki s Turki pri Budačkem. Teoderik je le- ta 1630 postal državni grof (Reichsgraf).' Nje- gov sin Janez Vajkard je bil na državnem zboru v Regensburgu 1653. leta povzdignjen v državnega kneza. Naslednje leto je dobil v fevd kneževini Münsterberg in Franken- stein v Sleziji, leta 1663 je pridobil pokneženo grofijo Thengen na Tirolskem. Zaradi preko- račitve kompetenc in zasledovanja lastnih ciljev v mednarodni politiki se je cesar od- povedal njegovi svetovalski in diplomatski službi in ga prisilil, da se je umaknil najpre- je na svojo avstrijsko grofijo Wels, nato pa v Ljubljano, kjer je zgradil znani knežji dvo- rec. Leta 1673 je po neoženjenem bratu Wolfgangu Engelbertu podedoval grofijo Ko- čevje, ki je prišlo v roke te rodbine z naku- pom dobra štiri desetletja prej in gospostvo Žužemberk, kjer je 1677. leta umrl."" Še pred smrtjo pa je z kočevske in delov nekaterih drugih posesti (imel je še gospostva Sum- berk. Poljane, Postojno, Lož) ustanovil fidej- komis, to je dedno nedeljivo in neobremen- Ijivo družinsko posest.^ Leta 1791 je bil Kari Jožef Anton proglašen za vojvodo Kočevske- ga. Naziv je bil deden in ga je nosil vsak prvorojenec, ostali pa so bili princi oziroma princese. Kot kaže, jim do vojvodskega na- slova ni bilo veliko. Običajno so navajali predvsem svojo knežjo čast in tudi med pre- bivalstvom se je uveljavil naziv » first «. Čeprav so knezi del posesti, ki so jo dobili ali podedovali v teku časa, že tudi odprodali ali izgubili na kak drug način, je bila nji- hova posest na Kranjskem v 19. stoletju še vedno zelo velika. 1863. leta so imeli poleg Vojvodine Kočevske še gospostvi Poljane in Žužemberk, dobri Soteska in Rožek ter vi- kariat Bela cerkev.' Skupna površina naj bi znašala okoli 30.000 ha. Veliko zemlje ter šte- vilne dvorce so imeli tudi v drugih avstrij- skih, čeških in ogrskih deželah. Z zemljiško odvezo so se površine nekoliko zmanjšale, kljub temu pa so imeli leta 1905 na Kranj- skem še 23.501 ha, od tega je vojvodstvo Ko- čevje z gospostvom Poljane merilo 19.293 ha, posest, ki jo vir označuje z imeni Žužemberk —Toplice—Višnja gora—Soseska pa 4208 ha.' Kot veleposestnik jim je bil v tem času še najbližji princ Schönburg-Waldenburg s 16.403 ha (Lož—Snežnik).^ Auerspergi spadajo v skupino tistih naših fevdalnih rodbin, ki so zelo zgodaj in v ve- likem obsegu posegale tudi v neagrarno pro- dukcijo. Ze v srednjem veku se omenja nji- hovo železo.^^ Konec 18. stoletja so se znova vključili v to vrsto proizvodnje, ki je dosegla svoj vrh v znanem dvorskem železarstvu.* Njihovo ime je tesno povezano tudi s stek- larstvom, zlasti pa z lesno predelovalno in- dustrijo, ker je skoraj vso njihovo posest pri nas pokrival gozd. Velika spodbuda slednji je bila predvsem izgradnja železniške proge Dunaj—Trst ter tistih prog, ki so se nanjo kasneje navezale. V desetletjih od 1848 do prve svetovne vojne loči Ivan Mihorič tri faze. Za prvo, ki traja do 1857. leta, naj bi bili značilni nekateri zakoni, ki urejajo -vpra- šanja v zvezi z gozdom ter izgradnja magi- stralne linije Dunaj—Trst, ki je približala železnico zahodnim robom veleposetva. Za drugo, v letih 1860—1892, naj bi bila značil- na izgradnja gozdnih poti in cest ter posto- pna izgradnja in nakupi industrijskih žag; za tretjo pa izgradnja kočevske proge 1893 in podaljška dolenjske do Straže leto dni kasneje. Kot je znano, projekt železnice ob Krki ni prodrl. Značilni sta tudi gradnja moderne parne žage na planoti Roga 1895. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 201 ; leta ter parne žage Jelendol." S tem se je število žag, zlasti pa njihova kapaciteta pre- cej povečala. Poleg starih žag na Dvoru in v Soteski so imeli v času pred prvo svetovno vojno še naslednje: Travnik v Loški dolini, Glažuta, Gotenice, Mrzli Studenec in Med- vedjek. Najpomembnejša je bila tista na Ro- gu, ki je bila največja na Slovenskem. Za- poslovala je 250—300 ljudi. Okoli nje je na- stalo naselje z lastnim vodovodom, električ- no napeljavo, v zvezi z njo je bilo zgrajenih tudi 35 km ozkotirne železnice.'' Skupen pro- blem vseh obratov je bilo pomanjkanje vode. To je verjetno tudi eden izmed vzrokov za tolikšno število žag. Delali so namreč na ti- sti, kjer je bilo to mogoče. Zato vse niso ime- le stalnega delavstva ali vsaj ne v potreb- nem številu, ampak so si pomagali z njego- vim premikanjem. Poudariti je treba še neko značilnost kne- zov Auerspergov. Posesti v monarhiji so jim omogočale, da so pogosto menjali svoja bi- vališča in so se marsikje čutili doma. Lepota Žužemberka in Soteske, bogastvo kočevskih gozdov, vse to je bilo premalo, da bi pretež- ni del svojega življenja preživeli tu.'^ Preko uradnikov so skrbeli, da so posli potekali v redu, pazili so, da je denar krožu in se je bogastvo večalo. Dvorski primer nam doka- zuje, da niso bili prav nič sentimentalni, če je bilo treba nekaj opustiti. Seveda pa nas to ne sme zavajati k napačnim sklepom, kam pravzaprav Auerspergovi sodijo. Bili so in se še danes imajo za del (nekdaj) kranjskega plemstva.'' Ekonomski moči so hoteli dodati tudi političen ugled in moč, še zlasti je to tež- njo moč zaslediti po uvedbi ustavnega življe- nja. Knez Kari je postal 1861 predsednik go- sposke zbornice, od decembra 1867 do septem- bra 1868 pa je bil na čelu meščanskega mi- nistrstva; znameniti in za Slovence zloglas- ni knez Adolf Auersperg je bil od novembra 1871 do februarja 1879 ministrski predsednik (Auersperg-Lasserjev režim), vnuk prvega knez Kari je bil od leta 1907—1911 kočevar- ski poslanec v državnem zboru." Kljub te- mu, da ni bil nihče od zgoraj imenovanih rojen na našem ozemlju, niti ni tu umrl, so bili še kako prisotni v slovenskem političnem življenju druge polovice 19. stoletja. Nave- del bom le dva primera. Rudež in Trdina sta 10. juljia 1872 zahtevala od Bleiweisa, naj takoj izstopi iz deželnega komiteja za izgradnjo dolenjske železnice, katerega pred- sednik je bil knez Kari Auersperg. Druže- nje z njim so ljudje imeli za izdajstvo.'^ Vi- tev Josip Schneid pa je, nedvomno v dogovo- ru s takratnim vodilnimi politiki in more- biti celo dvorom, zahteval od Bleiweisa de- cembra 1879. leta, naj za državnega poslan- ca kandidirajo kneza Windischgrätza, ker je ta »slovenski knez po rodu in po svoji rod- binski tradiciji«, z njim se postavijo po ro- bu koteriji Auerspergov, ki je imela 16 let odločilen vpliv." S svojim političnem delo- vanjem sta zadnji dve generaciji kočevskih vojvod dosegli tisto, pred čemer je svaril plemstvo Hohenwart poleti 1879. leta: spra- vili so v nevarnost svojo eksistenčno upra- vičenost med slovenskim narodom." Agrarna reforma je bila samo eden izmed številnih problemov, s katerimi se je morala spopasti Kraljevina SHS. Razmeroma ena- kim načelnim stališčem različnih političnih strank je stalo nasproti veliko praktičnih vprašanj, ki so dopuščala zelo različne re- šitve. Ze sama struktura veleposesti je bila v državi zelo različna. Medtem ko so pone- kod prevladovale obelovalne površine, je bilo v Sloveniji z izjemo Prekmurja ravno obratno. Zavedati se moramo, da socialno- politična načela agrarne reforme v tem času niso bila več usklajena z ekonomskimi zako- nitostmi agrarne proizvodnje. Mali kmetij- ski obrati ne vodijo k napredku. Dodatno vprašanje pa je seveda tudi industrija, ki je na nekem veleposestvu nastajala in se raz- vijala v skladu z njegovo specializacijo. Glede obdelovalnih površin so agrarno re- formo v stari Jugoslaviji začeli sorazmerno hitro izvajati čeprav ne v skladu s predsta- vami in željami najbolj prizadetih.'^ Pred- hodne odredbe z dne 25. februarja 1919 so Zadnji kočevski vojvoda knez Kari Adolf Auersperg 202! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 2« 1980 ne le razglasile vse fidejkomisije za velepo- sestva, ampak so tudi določile, da se vsi več- ji gozdni kompleksi podržavijo. Omejili so tudi promet z nepremičninami, ki pridejo v poštev za agrarno reformo. Za Slovenijo je bilo določeno, da ima lahko vsak največ 200 haktarov zemlje. Teh določil niso izvedli. Veliko pomembnejša je uredba z dne 11. fe- bruarja 1920, ki je nekoliko spremenjena leta 1922 postala zakon. Veleposestva so prišla pod državno nadzorstvo in nekatera celo pod upravo (sekvester). Po zakonu, ki je bil izdan specialno za Slovenijo konec februarja 1922, so morali gozdni veleposestniki nakazovati interesentom agrarne reforme kurivo in stavbni les. Ker pa je prišel za to v poštev le letni etat, se je bilo temu mogoče kaj lah- ko izogniti. Prosilcu so lahko enostavno od- govorili, da je letni etat že izkoriščen. Vrh in obenem že skoraj konec te agrarno-refor- mne zakonodaje pa je zakon o likvidaciji ag- rarne reforme na veleposestvih, sprejet 19. junija 1931, ki je dopuščal veleposestniku 200 ha vseh površin, predvideval pa je za iz- jemne primere, kjer to narekujejo agrarno- ekonomski vzroki, tudi možnost širših in su- per maksimumov. Za razliko od obdelovalnih površin, kjer je zakon priznaval individual- ne subjekte agrarne reforme, je bilo za gozd- ne veleposestvi in to le za tiste, ki so imele preko 1000 ha gozda in so ležale v Dravski banovini in nekaterih hrvaških okrajih, do- ločeno, da so subjekti za to kulturo občine, zemljiške skupnosti, imovinske občine in skupine poljedelcev kot pravne osebe. Od- škodnino naj bi veleposestniki dobili v ob- veznicah Privilegirane agrarne banke, ki naj bi se amortizirale v 20 letih s 5 */o obrestmi. Leta 1933 so ta rok razširili na trideset let. Za čas, ki je potreben, da se uredi prenos lastništva, so ustanovili poseben organ Za- časno državno upravo razlaščenih veleposest- niških gozdov (kratica ZDU), katere naloga je bila racionalno upravljanje prevzetih po- vršin. Knezi Auerspergi so imeli v desetletjih pred vojno posestvo vzorno urejeno. Dober pregled nad njim in velika strokovnost vo- dilnih uslužbencev sta omogočala načrtno go- spodarjenje. Prva svetovna vojna je ta pri- zadevanja zavrla, ker je primanjkovalo de- lovnh moči. V področjih Gotenic, Fridrihštaj- na in Roga, ki so merila skupaj okoli 18.200 haktarov, jim v letih 1914—1918 od predvi- denega poseka 183.636 m' bukev ter 218.152 kubičnih metrov jelk ni uspelo posekati 168.673 m' bukev ter 164.302 m« jelk. Zato pa so veliko posekali v lažje dostopnih gozdo- vih in je bil npr. večji del revirja Poljane (412 ha) ob koncu vojne izsekan. Od štirih žag, ki so jih v tem času imeli, sta Travnik in Rog stali, le Jelendol in Glažuta sta obra- tovali, posluževali pa so se še Kajfeževe ža- ge v Kočevju. Perspektive ob koncu vojne niso bile slabe. Zakupne pogodbe z zakupni- ki žag so se iztekale in bi bilo možno ob skle- panju novih izsiliti višje zakupnine. Gospo- darska obnova in razvoj, ki običajno sledita vojnim razdejanjem, sta bila upanje, da bo- do kapacitete kočevskih (29.000 m' bukovih hlodov in 26.000 m' jelovih) in soteških žag (2600 m? bukovih in 5200 m^ jelovih) ob nor- malni količini dežja v veliki meri izkoriščene. Prav tako so bili prepričani, da bo 400 m' stavbnega lesa našlo kupce. Zadovoljiti bi bilo možno tudi druge kupce oziroma lastnike žag in doseči letni posek v višini približno 200.000 kubičnim metrov lesne mase. Sekali bi pred- vsem les, katerega premer je v prsni višini več kot 40 cm. Seveda bi bile potrebne tudi določene investicije v gozdne ceste in tran- sportne naprave. To gotovo ne bi povzročilo težav, kajti ob ugodnem ekonomskem polo- žaju bi lahko prišli do potrebnega kredita, še zlasti, če bi bili varščina obsežni gozdovi.'' Usoda, ki se je zgrinjala nad knezi Auer- spergi, je bila resnično temna, pa še sa- mi so jo hote ali nehote zapletali. Če jim lahko priznamo posluh za gospodarska vpra- šanja, jim tega za politična ne moremo. Ju- goslovanskega državljanstva niso sprejeli, temveč so obdržali avstrijskega. To pri vladi in njenih uradnikih in vseh tistih, ki so bili nad novo državo navdušeni, ni bilo prijazno sprejeto. Se zlasti pa so si ustvarili politične nasprotnike v vrstah tistih, ki jih je zajela »jugoslovenska evforija«. V času izdaje Pred- hodnih uredb februarja 1919, kar je kasneje veljalo kot datum, ki je določal obseg pose- sti — objekta ograrne reforme, je bilo po- sestno stanje alodialne in fidejkomisne pose- sti naslednje: 155 ha njiv, 506 ha travnikov, 8 ha vrtov, 228 ha pašnikov, 22.585 ha goz- dov, skoraj 8 ha stavbnih zemljišč, 4 ha ne- rodovitne zemlje in skoraj 10 ha neobdavče- ne zemlje. Vsota vseh površin je bila 23.513,0445 ha.^« Gozd, ki je pokrival 96 "/o knežje zemlje, je bil sestavljen iz štirih več- jih kompleksov ter preko 25 manjših kom- pleksov in gozdnih parcel. Upravna centra sta bila gozdna urada v Kočevju in Soteski, ki jim je bilo podrejeno nekaj nižjega urad- ništva ter večje število gozdarjev in gozd- nih čuvajev ter drugo pomožno osebje. Ko- čevskemu nadrejeni organ je bil knežji upravno-ekonomski center v Vlašimu na Če- škem. Leta 1927 je umrl zadnji kočevski voj- voda knez Kari. Ker je njegov prvorojenec KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 203 Zaga Rog neposredno po ustavitvi obratovanja. Sli- ka priltazuje le del naselja umrl že pred njim, dedič nekdanjega fidej- komisa vnuk Kari Adolf pa je bil še mlado- leten, je upravljanje vsega veleposestva, ki se je poslej imenovalo Veleposest Auersperg Kari dediči, prevzel knez Kari Auersperg- Breunner, stric mladoletnega dediča in last- nik alodialne posesti s sedežem v Soteski. Kljub temu, da jih je državno nadzorstvo v določeni meri oviralo pri gospodarstvu, pa dohodki niso bili ravno majhni. Tako so za leto 1923 prijavili skoraj 5,8 milijona dinar- jev dohodka in plačali v S^/o kolonizacijski fond preko 260.000 din.^i Vsa leta seveda ni- so bila tako ugodna. Na podlagi podatka, da so od srede marca 1919 do 1932. leta plačali v zgoraj omenjeni fond 1,561.522 din,'^^, lahko izračunamo, da so zaslužili v tem obdobju 31,230.440 din ali malo manj kot 2,5 milijona din letno. Če predpostavimo, da so določen del dohodka tudi utajili, se gotovo ne moti- mo, če trdimo, da je znašal najmanj 3 mili- jone letno. Z gotovostjo lahko tudi trdimo, da je to, glede na 1923. leto nizko povprečje, posledica krize v lesni trgovini in industriji, ki se je začelo konec dvajsetih let. Samo v obdobju 1930—1932 je padla cena mehkega rezanega lesa za skoraj 40 "/o, tržišče za oglje pa se je zaprlo.^' Leto 1932 je bilo usodno. 16. februarja sta minister za gozdove in rudnike ter minister za kmetijstvo podpisala razglasi tv eni odlok, ki je upošteval predlog banske uprave Drav- ske banovine, da naj ima veleposestvo le še 3000 ha, vse ostalo pa se razlasti.®^ Od eks- propriacije so izločili obdelovalno zemljo, do tedaj razdeljena zemljišča agrarnim intere- sentom ter pašnike, ki so bili že razdeljeni ali primerni za razlastitev. Lastnik je moral izbrati v 6 mesecih v arondiranem kompleksu površine, ki jih je želel obdržati, ostalo pa bo prešlo do nadaljnjega v državno upravlja- nje. Da je bila mera polna, je zagrebški in- dustrijalec Šutej, ki je imel v zakupu žago Rog, le-to ustavil, čeprav jo je šele 1. febru- arja 1928 prevzel od prejšnjega zakupnika Jugoslovenske šumske industrije d. d. Za- greb. V štiriletnem obdobju je vanjo precej investiral in jo razširil, sklenil z Auerspergi štiriletno eksploatacijsko pogodbo za 50.000 kubičnih metrov hlodovine letno in je zapo- sloval preko 500 delavcev, ki so leta 1929 de- lali celo v dveh izmenah po 11 ur. Gospo- darska kriza ni dovoljevala obnovitve pogod- be pa tudi ukrepi agrarne reforme so prispe- vali svoje in je vse naprave, ki so bile nje- gova last, enostavno prodal, in je žaga poslej dobesedno propadla.^' Soteškega »firšta« ni toliko prizadela ustanovitev obrata kot dej- stvo, da bo ravno on tisti upravitelj njihove. družinske posesti, pod katerega vodstvom bo skoraj propadla. Preko svojega ljubljanske- ga pravnega zastopnika advokata dr. Fritza Luckmanna, ki je zastopal večino veleposest- nikov, se je povezal z nekaterimi drugimi advokati, notarji in poslovneži. Notarju Mar- ku Rudežu je obljubil 40 din za vsak hek- tar gozda po popolni oprostitvi agrarne re- forme v zemljiški knjigi nad površino 3300 hektarov in po odbitku 1/3 oproščenih ha, 90.000 din pa mu je dal za delo in izdatke pri ureditvi agrarne reforme na veleposest- niških gozdovih. Gradbeniku Karlu Polcu je obljubil po 150 din za vsak hektar nad super- maksimumom. Kolikor bi jih uspel dobiti ozi- roma rešiti pred agrarno reformo nad 1000 hektarov, bi za vsakega nadaljnjega dobil 200 din. Dr. Vinku Zorcu v Beogradu je ob- ljubil 20 din za vsak hektar, ki se mu bo 204 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 prepustil nad 5500 ha v Dravski in Savski ba- novini skupaj. Nekemu ing. S. je obljubil 200.000 din, če pri izbiri maksmuma obvelja njegova želja, kar naj bi bilo odvisno od nje- govega predloga banski upravi oziroma ag- rarnemu ministrstvu ter še dodatnih 150.000 din ali pa 100.000 din, če bi posestnik lahko obdržal kompeks Rog oziroma Gotenice.^*' 3. oktobra 1929 je izšel zakon, ki je uvedel ba- novine. V Dravsko banovino je prišel okraj Cabar, kjer so imeli Auerspergi nekaj čez 4800 ha gozda, okraja Črnomelj in Metlika pa sta bila dodeljena savski banovini. 28. av- gusta 1931 pa sta bila zadnja dva okraja vrnjena Dravski banoxdni, medtem ko so ča- brskega vključili v savsko. Te teritorialno upravne spremembe naj bi bile vzrok, da so beograjski uradniki v naglici izdali razglasit- veni odlok, ki je veleposestvu v savski bano- vini puščal 2325 ha in žago. Ostanek gozdov je že v avgustu prevzela ZDU v Delnicah. Težišče Auerspergovega boja je bilo poslej usmerjeno na posest v dravski banovini. Nje- na banska uprava je po izdaji razglasitvene- ga odloka naročila ekspertize o knežji vele- posesti. Ing. Mirko Sušteršič je bil mnenja, da je predlog veleposestnika, ki je zahteval, da dobi v dravski banovini ca. 2000 ha v revirju Fridrihštajn in ca. 1000 ha v bližini gradu Soteske, sprejemljiv. Strinjal se je s posestjo, ki mu je ostala v čabrskem okra- ju. Kolikor oblast ne bi mogla sprejeti kne- zovega predloga, pa je bil mnenja, naj se banovinske meje ne upoštevajo in da naj do- bi vseh 5000 ha okoli Soteske in bližnjem de- lu Roga. Revir Brezova reber (ca. 1600 ha) naj bi rezervirali za agrarne interesente ali pa naj bi ga dali veleposestniku, ostanek naj bi dobil iz roškega kompleksa. Opozarjal je tudi na možnost, da bi lahko vseh 3000 ha, ki so mu ostali v dravski banovini, dobil v re- virju Fridrihštajn. Kolikor mu mislijo pustiti vse žage, je predlagal, naj se poveča super maksimum za 100 Vo. Ce bi sprejeli lastnikov predlog, pa naj dobi žagi Jelendol in Sote- skoP Čeprav ni mogoče dokazati neposrednih zvez med neznanim ing. Š. in utemeljeval- cem gornjih predlogov, je ta predlog kljub navidezni neprizadetosti sumljiv. V začetku septembra 1932. leta je knezov pravni zastopnik vložil pritožbo na državni svet. Razlastitveni odlok je izpodbijal s trdit- vijo, da je razlastitev preobsežna, ker tolik- šnih potreb po gozdovih okoliško prebivastvo nima. Očital je, da ni bilo upoštevano, da so razlastili dve veleposestvi: fidejkomisno in alodialno. Upoštevane tudi niso bile potrebe tamkajšnje lesne industrije. Od vseh pripomb je najbližja resnici le slednja, pa tudi v tem primeru je moč navesti dva nasprotna argu- menta: žaga Rog ni več obratovala, agrarna reforma je v prvi vrsti socialno-poiitičen ukrep. Sklicevanje na neadekvatno veliko razlastitev je bil čisti nesmisel, saj je razla- stitveni odlok izrecno ugotavljal, da je povr- šin za vse interesente premalo. Vloga na dr- žavni svet je bila zaključena z zantevo, da oblasti sprejmejo predlog veleposestniKa, da si v dravsKi banovini izoere 947 ha v gozd- nem uradu Soteska ter 2053 v območju ko- čevskega gozdnega urada. Prav tako so zah- tevali tudi nexe parcele v črnomaljskem okraju (ca. 250 ha), ker te niso bile razlašče- ne in ker je ta v času izdaje zakona o likvi- daciji agrarne reforme ležal v savski bano- vini. Državni svet so opozorili, da nekatere občine — subjekti agrarne reforme žele do- seči sporazum z veleposestvom, ki naj bi za- dovoljil obe prizadeti strani. Na koncu so za- grozili z mednarodnim sodiščem v Haagu ter odpuščanjem nameščencev.^^ Istočasno je po- tekala tud nasprotna akcija, ki so jo vodili ljudje okoli ljubljanske ZDU. Od oblasti so zahtevali, da knez ne sme dobiti več kot 3000 ha, da je treba tisto zemljo, ki leži v ča- branskem okraju, odvzeti. Knez naj dobi zemljo okoli soteškega gradu, ker si je tam obdržal tudi obdelovalne površine. Sprva ni- so bili enotni, ali naj dobi knez Brezovo re- ber, ki ni bila veliko vredna, ostanek pa v severnem delu Roga ali pa naj vseh 3000 ha leži v slednjem kompleksu.^ Zahtevali so tu- di odvzem žag Glažuta in Jelendol. Te zah- teve je podpirala tudi banska uprava, ki je ministrstvu za kmetijstvo predlagala slabšo varianto: to je Brezovo reber ter severni del Roga v bližini Soteske: »V srezu Kočevje bi na ta način zgubil K. Auersperg vse svoje gozdove, kar bi brezdvomno imelo velike ugodne posledice v narodno-gospodarskem in nacionalnem oziru tega močno z nemškim duhom in življenjem prepletenega sreza. Saj je šel ob priliki razlastitve Auerspergovih gozdov po kočevskem srezu glas: »Dem deut- schen Fürsten, deutsche Treue.«'" Z opozarjanjem na nemško manjšino na Kočevskem so hoteli vsaj delno pojasniti pre- cejšen odziv občin na Auerspergovo ponud- bo. V skladu z zakonodajo je predlagal tem subjektom agrarne reforme sporazum, na podlagi katerega bi prejele brez odškodnine še količine lesa ali pa enkratno neko vsoto denarja, v zameno pa bi knezu prepustile preostali gozd. Soteski »firšt« je to akcijo sprožil takoj po prejemu razlastitvenega od- loka. Ze konec poletja je skoraj 50 občin zahtevalo, da oblasti pristanejo na njihovo željo po sporazumu, ki bi jim prinesel skup- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 205 ^ no ca. 4500 ha zemlje brez odškodnine ter 241.000 din za dobrodelne namene. Akcijo je podprl tudi sreski odbor JRDK (Jugoslo- vanska radikalna kmetska demokracija) v Kočevju. Politično je namreč akcijo vodil »namest- nik poslanca kočevskega sreza in poslevodeči podpredsednik sreskega odbora JRDK dr. Hans Arko«, ki so ga nasprotni viri označe- vali kot Auerspergovega advokata'*. Opozar- janje na »deutsche Treue« je nekoliko pre- več poenostavljena razlaga velikega odziva, čeprav je ta moment v določeni meri gotovo obstajal vsaj pri kočevarskih občinah. Kaj pa točke kot St. Peter (danes Otočec) pri Novem mestu ali Št. Vid pri Stični in še nekatere druge? Nedvomno je vzrokov več. Kmetje, ki so stoletja živeli ob obrobnih predelih knežjih gozdov, so bili z njimi tesno ekonom- sko povezani. Velikokrat so ravno v njih za- služili sicer včasih slab kos kruha, toda kruh je vendarle bil. Določen vpliv je imel tudi strah pred spremembami, kajti kmet, ki že zaradi narave stalno živi v negotovosti, si ni želel nalagati še novih podobnih težav od novih lastnikov, ki bi lahko bili do kmetov še manj ustrežljivi kot knezi. Na vodstva ob- čin je vplival tudi strah pred bremeni, ki bi si jih naložil s prevzemom lastništva: stroški za personal, pokojnine za nekdanje uslužben- ce in delavce na veleposestvu, bolniška bla- gajna, patronati, vzdrževanje poslopij in in- ventarja, stroški za zavarovalnine, vzdrževa- nje in gradnja novih cest zlasti pa izplače- vanje odškodnine. Vestni uradniki velepo- sestva, ki so strah še razpihovali, so izraču- nali, da bi občine z lastno upravo razlaščenih gozdov ustvarile letno 1,353.000 din izgube.'*^ Kaj je bolj logičnega kot sprejeti ponujeno roko, ki obljublja sicer manj, kot so priča- kovali, vendar je uresničenje bilo blizu. Ob- činskim odborom je bilo »pomagano« še to- liko, da jim je veleposestvo poslalo že vna- prej napisane zapisnike občinskih sej, z eno samo točko seveda, in je bilo treba vanje vnesti le še kraj, datum in navesti imena pri- sotnih odbornikov. Ker predpostavljene ob- lasti niso bile pripravljene podpreti spora- zum, so pustile predlagatelje brez odgovora. Konec leta je nekaj občin ponovno interve- niralo v Beogradu.33 Februarja 1933. leta je dr. Luckmann ponovno v imenu veleposest- nika ponudil občinam sporazum, vendar to- krat preko ZDU. Večja skupina županov je šla celo skupinsko v Beograd, denar naj bi založili prizadeti veleposetniki preko nekega advokata, vendar tudi brezuspešno. Marca 1934 je Auersperg začel novo akcijo. Obrnil se je neposredno na ministrstvo za poljedel- stvo ter preko njega ponudil občinam 5012 hektarov gozdnih površin, skoraj 300 ha ob- delovalne zemlje ter 243.000 din v dobrodel- ne namene. Ponudba je prišla preko bano- vinske uprave na ZDU. Ta je zahtevala naj- prej predujem 30.000 din na račun stroškov pri organiziranju sestankov agrarnih intere- sentov ter ekspertizo gozdarskih strokovnja- kov. Slednji so ugotovili, da so ponudene po- vršine, ki so ležale na obrobju večjih gozd- nih kompleksov, zelo razdrobljene in izrab- ljene. Tudi predstavniki občin in agrarnih interesentov litijskega in novomeškega okra- ja so sporazum zavrnili. Sestanki so morali potekati precej burno. Ohranil se je dopis mirenskega župana Franja Bulca, v katerem poziva ostale župane, naj na sestanek poleg predstavnikov pašniških zadrug pripeljejo s seboj čimveč ljudi, ki bodo na sestanku v Novem mestu razgrajali in tako pomagali doseči »dokončno ureditev zadeve«.''' Deponi- rani denar so Auerspergu vrnili, stroške pa pokrili iz dohodkov ZDU. Jeseni je bila spro- žena nova akcija. Tokrat so uradniki se- stavili 11 strani dolgo spomenico, ki so ji kot dokumente priložili nekaj fotografij, ki so potrjevale njihove trditve ter nekaj doku- mentov. V njej so želeli predstaviti svojo veleposest najprej kot industrijski obrat, ki je zaposloval nekaj 100 ljudi. Očitali so dvoj- no merilo pri obravnavanju njihove vele- posesti. Medtem ko so njih razlastili »na ta- ko radikalen način, pa posestvu ing. Antona Rudeža v obsegu 1650 ha ni bilo ničesar od- vzetega«. »Odškodnina je prenizka. Vrednost 1 ha gozda je 6000 din, tečajna vrednost ob- veznic, na podlagi katerih izplačujejo od- škodnino, pa je 112 din za hektar.« Ponovili so očitke, da niso izhajali iz dejanskih po- treb. Po njihovih izračunih bi dejanske upra- vičence lahko zadovoljili z okoli 4800 ha goz- manjše gozdne parcele, dobivale letno manj- da. Očitali so politikom, da so oni krivi, ker ni prišlo do sporazuma z občinami. Kot do- kaz so navedli dr. Ivana Puclja, ki je na zbo- rovanju v Dolenjskih Toplicah 3. oktobra 1932 svoje nasprotovanje sporazumu z obči- nami argumentiral s trditvijo: »Ce vzamemo nekomu srajco, se ne bomo z njim o tem še pogajali!« Spomenico so zaključili z zahtevo, naj problem njihovega posestva ponovno ob- jektivno preučijo ter dodali: »Graščina zah- teva v slučaju ekstremne izvedbe razlastitve polno odškodnino v smislu mednarodnih obi- čajev.« Izjavili so tudi svojo pripravljenost za sporazum z občinami, ker je to v intere- su ljudstva in države. Na katere naslove so poslali to spomenico, ni znano. Šef odseka za agrarno reformo v ministrstvu za kme- 206 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 tijstvo je o njej sestavil obširnejše poročilo, v katerem je ugotovil, da so vsi dotedanji Auerspergovi poskusi za sporazum propadli. Odlok o razlastitvi je zakonit in treba ga je v celoti izvesti ali pa naj zakonodajalec izda novega. Do takrat pa ostaja samo ena mož- nost za kneza: neposreden sporazum z obči- nami.'* Zato je knez proti koncu leta ponov- no predlagal sporazum občinam preko banske uprave. Ta je odgovorila, da načelno ni pro- ti sporazumu, vendar ponudene površine ne omogočajo uvedbe racionalnega gospodar- stva. Nekateri gozdovi so že zelo izsekani, medtem ko so nekateri skoraj nedostopni. Premalo so upoštevane koristi prizadetih ob- čin, zato sodijo, da ni prave podlage za po- ravnavo. Kolikor misli veleposestvo podobno akcijo ponoviti, naj se popreje obrne za na- svet na agrarno pravni odsek banske upra- ve in ZDU v Ljubljani. Zadnji resnejši po- izkus, da bi dosegli sporazum, je bil storjen verjetno konec leta 1936 ali v začetku 1937, ko se je večina občin, verjetno ob določenem pritisku od zgoraj, odločila za radikalno sta- lišče: 1000 ha in nič več!'* Ob koncu leta 1935 je uspela knezu za »liberalne« Auersperge zelo nenavadna zve- za. V posredovanje se je vključil ljubljanski škof dr. Rozman. Kaj je njega napotilo k te- mu dejanju, iz razpoložljivih virov ni jasno. Dejstvo je namreč, da je jugoslovanski epis- kopat na svoji konferenci 27. novembra 1918 v Zagrebu priznal potrebo po agrarni refor- mi in izjavil celo pripravljenost izposlovati ustrezno dovoljenje sv. sedeža za cerkvene posesti." Zakon o likvidaciji agrarne reforme iz leta 1931 je pustil cerkveno posest ob stra- ni. Sprememba oziroma dopolnitev tega za- kona z dne 24. junija 1933 pa je med ob- jekte agrarne reforme uvrstila tudi cerkvene gozdove v obsegu nad 1000 ha. 14. februarja 1936 je dr. Rozman pisal dr. Mihi Kreku v Beograd, da pride čez 4 dni tja, ker bi rad govoril z njim in dr. Antonom Korošcem o Auerspergovi zadevi. Pismu je priložil že zgoraj opisano spomenico s posebnim dodat- kom, ki je bil napisan prav za to priložnost 23. januarja istega leta. Kaj je konkretno hotel, ni znano, očitno pa je, da Kreku ni bilo veliko do njegovega obiska, saj je na škofovo pismo po njegovem odhodu lastno- ročno zapisal, da je danes »že odjadralx.'^ Tu- di ta primer dokazuje slabo knezovo pozna- vanje političnih razmer na Slovenskem. Po- vsem očitno je, da je v tem primeru pretira- val v oceni liberalno klerikalnih nasprotij. Vlada, v kateri so bili slovenski klerikalci, zaradi realnih političnih razmer v tem pri- meru ni mogla razveljaviti sklepov prejšnjih vlad, v katerih so bili slovenski liberalci, ki so bili dejansko velik nasprotnik Avstrijca Auersperga. Na sporazum s knezom ne bi pristali tudi radikalnejši elementi klerikalne stranke. Dr. Fran Kulovec je v pismu taj- ništvu JRZ zahteval, da kneza ostreje prime- jo. Predlagal je Kreku, naj izdajo nov raz- lastitveni odlok, ki bo knezu pustil le 1000 ha." Znano je, da je bila v Dravski banovini le na treh veleposestvih opravljena razlastitev, kot bi rekli Auerspergi, »na radikalen na- čin«. Med njimi sta bili knežja in turjaška gro- fovska veja.*" Vzrokov, zakaj ni tudi v teh treh primerih prišlo do sporazuma, je več. Glede knezov je verjetno eden izmed bistve- nih momentov njihova tesna povezanost s po- litiko, ki je bila že desetletja nasprotna Slo- vencem. Pretežno so živeli izven slovenske- ga etničnega ozemlja, na svojih čeških in slo- Zaga Rog aprila 1938. Dim nad ostanki stavb, ki so v ospredju prejšnje slike KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 207: vaških posestih, zlasti pa na gradu Goldeg v Avstriji. Iz take oddaljenosti so na slovenskih tleh videli le svojo posest, kvečjemu še Ko- čevarje. Zato v pravem času niso vzpostavili mostu do večinskega naroda, zlasti pa do njenih politikov. Ob nastanku kraljevine SHS jih nobena omembe vredna politična si- la ni bila pripravljena podpreti. Deželna vla- da za Slovenijo je knezu Karlu celo prepove- dala vstop v državo. Glavni poverjenik za ag- rarno reformo je moral 1920. leta posebej pro- siti oblasti, da ta sklep prekličejo in naročijo jugoslovanski ambasadi na Dunaju, naj izda veleposestniku vstopno vizo.^' Ko so začeli izhajati zakoni in odloki o agrarni reformi, bi morali knezi nujno spre- meniti dotedanjo politiko, če bi hoteli rešiti, kar se je rešiti še dalo. Zadostovale so namreč take malenkosti, da so se nekateri veleposest- niki vpisali v Sokol kraljevine Jugoslavije ali pa so dali otroke v jugoslovanske šole. Knez Kari Auersperg-Breunner je vztrajal na nemški naravi veleposestva in njegovih last- nikov ter celo uslužbencev. Od 43 ljudi, ki jih je zaposlovalo veleposestvo, so bili 4 av- strijski, 2 češka, ostali pa jugoslovanski dr- žavljani; po narodnosti pa je bilo med njimi 35 Nemcev. Za nekatere bi, sodeč po imenu in priimku, dvomil, da so kaj prida razumeli nemško. Zakupne in kupne pogodbe so bile nemške, oziroma avtentičen tekst je bil nem- ški. Na nekaterih je celo klavzula, da za- kupnik ali kupec sam plača prevod pogodbe kot tudi sodno overovitev prevoda. Slovenski liberalci kot predstavniki drobne buržoazije so nasprotovali knežji veleposesti tudi zaradi ekonomskih vzrokov. Njena žagarska indu- strija je bila v primeri z ostalo pravi gi- gant, ki je z lahkoto diktiral pogoje tržišču. Zmanjšanje njihove posesti bi jo okrnilo in do tedaj podrejeni lastniki žag in trgovci z lesom bi prišli v ugodnejši položaj. Dopušča- ti moramo tudi možnost, ki bi jo prenos last- ništva na občine dejansko ustvaril in na ka- tero so nekateri gotovo računali. Veleposest- vo so vodili šolani uslužbenci. Delo v go- zdovih so nadzirali ljudje, ki so svoj posel dobro poznali. Vse to je zakupnikom oziroma kupcem dajalo malo možnosti, da bi s po- sestvom poslovali drugače, kot je bilo to v pogodbi določeno. Ob spremembi lastništva večjega dela gozdov bi se nadzor nad njimi zmanjšal. Preden bi novi lastniki organizira- li novo upravo, bi desetine malih lesnih tr- govcev in lastnikov žag spravilo v žep mast- ne dobičke, možnosti raznih podkupovanj in podobnih malverzacij bi narastle. Poleg nacionalnega in ekonomskega je spo- razum onemogočal tudi političen moment. Re-_ volucionarno vrenje, ki je zajelo naše kraje po prvi svetovni vojni, je bilo v tem času že skoraj preteklost. Zahteve po radikalni iz- vedbi agrarne reforme so že izgubljale ost- rino. 1929. leta pa je bila ustanovljena Zve- za agrarnih interesentov, ki je znova pre- budila širše kmečke mase. Organizaciji so stopili na čelo trije radikalnejši politiki: Al- bin Prepeluh, Milan Mravlje in dr. Janže Novak, za njimi pa naj bi stalo 20.000 »ma- lokmetskih« družin z okoli 100.000 družinski- mi člani.^ Za cilj so si postavili izvedbo ag- rarne reforme v najmanj taki obliki, kot je bilo obljubljeno in razglašeno v prvih me- secih obstoja nove države. Zbirali so se na letnih zborovanjih, kjer so gornji trije ob- veščali navzoče o trenutnem stanju in pred- lagali resolucije, ki so jih pošiljali oblastem. Sprva je bila v ospredju njihovih zahtev obdelovalna zemlja, budno pa so spremljali tudi načrte glede veleposestniških gozdov. Zakon o likvidaciji agrarne reforme jih je vseeno našel dokaj nepripravljene. V mese- cu dni po izdaji zakona (26. 6. 1931) so se morali banski upravi prijaviti subjekti ag- rarne reforme. Ker so bili posamezniki gle- de gozdov izključeni, so morali svoje člane in simpatizerje organizirati v zadruge. To jim je v veliki meri uspelo, saj so ustanovili skoraj 180 našniških in gozdnih zadrug.*' Imensko o Auersnerpih niso raznravljali, so jih pa več- krat imeli v mislih. To je razvidno zlasti v ostrem obsoianiu »barantanja« med velepo- sestniki in občinami. Bili so proti temu, da se ffozdovi razdelijo med politične občine, ker bi jih te porabile za lastne proračune. De- nar od niih naj pride v roke tistih, ki so ga potrebni. Zato iih naj v imenu teh prevzame posebna, od državne ločena uprava, ki ji naj na čelu stoji vladni komisar, ta mora uživa- ti splošno zaupanje prizadetih. V odboru, ki naj mu bo dodeljen, pa naj bo pol zaupni- kov agrarnih interesentov, drugo polovico pa naj imenuje ban iz vrst strokovnega urad- ništva. Razlaščeni gozdovi naj se vpišeio v zemljiško knjigo na ime Zveze pašniških in gozdnih zadrug. Aktivno so se vključili tudi v delo ZDU, zlasti njenih komisij. S svojimi predlogi in nasveti so zasipavali tudi bano- vinsko in vladno birokracijo v Ljubljani in Beogradu.** Vlada tako ni mogla popolno- ma obiti zahtev, naj razlasti veleposest. Za ta korak se je odločila tam, kjer se ji je zde- lo to najlažje: pri nikomur priljubljenih »tu- jih« Auerspergih.*^ Postopek prevzemanja veleposestva je v dravski banovini potekal precej zapleteno. Kot je bilo že zgoraj omenjeno, je obstajalo mnenje, naj se veleposestvo obravnava kot 208 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 celota, banovinske meje naj se ne upoštevajo in naj jih izrinejo iz kočevskega in čabranske- ga okraja. Vendar pa je prevzem gozdov v savski banovini po ZDU v Delnicah te namere onemogočil. Nadaljnji boj je potekal pred- vsem v dravski banovini. Ministrstvo za kme- tijstvo je 8. marca 1933 sporočilo banski upravi v Ljubljani, da sprejema njen pre- dlog in predlog ZDU, da ostane knezu 3000 ha okoli Soteske in v severnem delu Roga.** Predlagatelje je sprejetje njihovega predloga razveselilo. Prepričani so bili, da je s tem prešla v njihovo posest tudi žaga Jelendol. Zanimivo pa je, da je ZDU ni nameravala uporabiti, ampak so jo celo imeli za brez- vredno. V okolici je bilo 14 privatnih žag, ki jih je doslej dušila konkurenca veleposest- nikove žage. Dobiti so jo hoteli samo zaradi tega, da bi take pojave v prihodnje onemo- gočili. Eventualno so jo mislili uporabiti kot pogajalski objekt pri dokončnem razmejeva- nju. Vedeli so, da je veleposestnik nanjo na- vezan in bo zanjo pripravljen v marsikate- rem pogledu popustiti. Veleposestvo se s ta- ko razlago odloka ni strinjalo, zato je ban- ska UDrava zaprosila ministrstvo za njegovo tolmačenje. Konec maja je bil pri upravi vele- posestva v Kočevju sestanek, na katerem naj bi določili meje. ZDU je diktirala: *Velepo- sestvo dobi 3000 ha v revirjih sv. Peter, So- teska in Podstenice. Površina je znašala 26 ha več, kot so jim nameravali pustiti, toda molče so šli preko tega. Vprašanje žage v Jelendolu so pustili odprto. Pač pa je vele- posestvo načelo vprašanie zaposlenih na ome- njeni žagi in v skladišču v Ribnici, skupno 72 zarioslenih s 134 družinskimi člani. Na zmanjšanem veleposestvu zanje namreč ne bo dela." 26. maja je ministrstvo sporočilo, da ZDU žage v Jelendolu ne more prevzeti, ker je naprave, ki služijo za izrabo gozdov, mogoče prevzeti le v primeru, če jih velepo- sestvo ne potrebuje. Dovoliti mora le njeno souporabo.*^ Poleti 1933 je uprava velepose- stva delo na žagi ustavila. Brez zaslužka ni- so bili le neposredno na žagi zaposleni, am- pak tud sekači, vozniki, cestarji in skladišč- niki: skupaj 284 zaposlenih z 852 družinski- mi člani. Občina Dolenja vas je konec av- gusta zaprosila vlado v Beogradu za inter- vencijo, ta pa je spis odstopila banovinski upravi v Ljubljani. Ta je potrebovala mesec dni, da je zaprosila okrajno načelstvo v Ko- čevju, naj sporoči, zakaj je bilo delo ustav- ljeno. Po tednu dni so jim odgovorili, da je nastalega položaja kriva ZDU, ker je pre- povedala gozdnemu uradu Kočevje spomladi v lastni režiji posekan les prepeljati na žago. 1. septembra 1933 je državni svet razsodil, da so bile pri razlastitvi veleposestva nare- jene napake in so odlok ministrstva z dne 8. marca razveljavili. Potrdili so veleposestni- kovo pravico, da si izbere zaželene površine v dravski banovini: cca 2000 ha v revirju Fridrihštajn, ostalo pa okoli Soteske. ZDU pa se je ravno za isti mesec odločila, da bo opravila prevzem, kar je pravni zastopnik ve- leposestva dr. Luckmann komaj preprečil. V drugi polovici decembra je banska uprava dobila ukaz, naj pripravi vse potrebno za prevzem v skladu s sodbo državnega sveta. Po prevzemu naj pripravijo elaborate in iz- . računajo odškodnino.*' 28. decembra je bil imenovan prevzemni odsek pri ZDU. 3. ja- nuarja 1934 so prevzeli kočevski del vele- posesti v izmeri 11.895,8268 ha, vse gozdne enklave kakršnihkoli kultur, upravna po- slopja in gospodarske objekte, ki leže na raz- laščenih kompleksih. ZDU je bila priprav- ljena prevzeti del nameščencev, vendar manj, kot je hotel knez. Sporazumeli so se, da bo- do telefonsko omrežje med uradoma v Ko- čevju in Soteski ter revirji uporabljali obo- ji, veleposestvo jim je prepustilo tudi tri so- be v kočevskem gradu za običajno najemni- no. Predstavniki veleposestva so zahtevali, da vse do prepisa lastnine v zemljiški knjigi oni posedujejo lovske pravice. Od ZDU so tu- di terjali, da prevzame ustrezen delež finanč- nih obveznosti: davke, patronato, pokojnine itd. Na koncu prevzemnega sestanka so pred- stavniki veleposestva prosili, naj bi se pre- vzem v Soteski odložil, ker je tamkajšnji upravitelj ing. Sevnik Bolan. ZDU na to ni pristala in so ga naslednji dan opravili, če- prav v omejenem obsegu.*" Takšno stališče se je zelo hitro izkazalo za zelo pravilno. Knez Auersperg je namreč takoj, ko je iz- vedel, da se bo opravil prevzem, iskal zaščito pri lastni, to je avstrijski vladi, ki je preko ambasade v Beogradu 4. januarja vložila protest pri zunanjem ministrstvu. Jugoslo- vanska vlada je poslaništvu čez dva dni odgo- vorila, da bodo prevzem ustavili. V tem smi- slu so preko ministrstva za kmetijstvo opo- zorili tudi bansko upravo oziroma ZDU. Ban je takoj poslal v Beograd depešo, v kateri je sporočil, da se je prevzem pred dvema dne- voma že opravil in da prosi za poseben ukaz, na podlagi katerega bi prevzeto posest vrnili veleposestniku. Takega ukaza pa ni bilo.*' V naslednjih dneh so dokončno prevzeli še so- teski del in 19. januarja so že obvestili okraj- ni načelstvi v Novem mestu in Kočevju o obsegu prevzete zemlje ter sporočili imeni upraviteljev, ki sta imela urada v Kočevju oziroma Straži. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 209 i O tem, kako so rešili problem žage v Je- lendolu 1933. leta, ni konkretnih podatkov. Gotovo je le, da ga za trajno niso. 9. aprila 1936 so obvestili bana in slaba dva tedna kasneje tudi ministra Korošca, da žaga 6 mesecev ni delala, trenutno pa so imeli dela le za tri mesece. Vendar niso delali niti to- liko časa. Sredi maja je knez ustavil delo na žagah v Soteski, Jelendolu in Glažuti ter za- čel odpuščati delavce. Nedvomno imamo tu opraviti z intenziviranjem že znane taktike: zaradi agrarne reforme ni dela, vsega je kri- va reforma! Bil je to pravzaprav zadnji po- izkus veleposestnika, da naščuva ljudstvo proti oblastem. Nedvomno je k temu pri- spevala tudi neuspela Rozmanova misija. V določenem smislu je bil to tudi izraz obupa, ki se je kneza polaščal, saj so se širile vesti, da misli vse skupaj prodati.^^ Znano je, da je takrat postal tako grob in brezobziren, da so ga celo njegovi nameščenci prijavili oblastem zaradi grobega ravnanja z delavci.^^ V istem času, ko je usta\al delo na žagah, je zaostril tudi vprašanje upokojencev. Knez Auersnerg je že pred prvo svetovno vojno organiziral pokojninsko zavarovanje za svoje uslužbence in delavce. Pokojninskemu zavo- du za privatne nameščence, ki je bil usta- novljen 1908, se ni priključil. Po prevratu je bil ustanovljen Pokojninski zavod v Ljublja- ni, ki pa je prevzel le uradnike, za katere je moralo veleposestvo plačati premije za nazaj. Za ostale delavce so še vnaprej imeli lastno organizacijo po načelih službene pra- gmatike iz leta 1896. Za odvzeto posest je zahteval, naj novi »lastnik« prevzame tudi ustrezen delež stroškov ter povrne velepo- sestvu nekatere izdatke. ZDU v Delnicah naj bi povrnila ustrezen delež za pokojnine od oktobra 1932. leta dalje, dravska banovina pa naj bi plačala za leti 1934 in 1935. Skupno je zahteval 444.848 din. Vnaprej naj bi pri- spevale Delnice 10,65 "/o, Ljubljana 66,65«/». Da bi svoie erožnie podkrepil, je 1. sep- tembra 1935 zmanjšal pokojnine svojim upo- kojencem za 79,3 "/o. Vsak od prizadetih je prejel dopis, naj ostali del pokojnine zahteva od ZDU v Ljubljani oziroma v Delnicah. Ljubljanska je bila pripravljena prepustiti les na panju v vrednosti 200.000 din, denar- ja pa ni bila pripravljena dati. Knez tega predloga ni sprejel. V prizadetih krajih so ljudje dobili občutek, da jih hoče izstradati. Strah gotovo ni bil pretiran, saj je starejše ustavitev del na žagah morala spomniti na ukinitev dvorske železarne, ki je mnoge po- slala po svetu s trebuhom za kruhom."* Ob- lasti je tako postopanje naredilo še bolj ne- popustljive.^5 V zadnjih dneh septembra 1936 Neurejeno vprašanje lastništva je najbolj prizadelo upokojence SO se sporazumeli glede žag v Soteski in Je- lendolu. Delo je steklo predvsem na soteski žagi. Lesni trgovec Karel Jordan s Sušaka se je namreč z veleposestnikom dogovoril, da bo tu žagal les, ki ga je kupoval od ZDU. Pro- blem upokojencev pa so reševali tako, da so jim začeli plačevati akontacijo na polno po- kojnino. Problem je bil rešen šele na pred- večer druge svetovne vojne, ko je ljubljan- ska (in verjetno tudi delniška) ZDU nakazala 66 "/o delež pokojnin prizadetim upokojencem za čas od 1. januarja 1934 do 31. decembra 1940.5« Vprašanje razlastitve je v letih 1937 in 1938 prešlo v končno fazo. Junija 1937 je bil izdan odlok, da veleposestvo Karla Auersper- ga dediči izgubi 230,5151 ha obdelovalne zemlje, 15.266,6477 ha gozdnih površin v dravski in 2499,4632 ha v savski banovini, 90,9532 ha bodo odpisali za odkup patrona- tov, skupaj izgubi veleposestvo 18.087,5793 ha. Veleposestvu je torej glede na stanje 27. fe- bruarja 1919 ostalo 5430,6825 ha.«' Na gornji odlok ministrstva za kmetijstvo so se prito- žili obe ZDU, veleposestvo, občina Dolenjske Toplice ter župnijski urad v Soteski oziroma ljubljanska škofija. Zato je prišlo še do manj- 210; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 ših sprememb. Veleposestvu je ostalo 5661 ha zemlje. Ostal mu je tudi žužemberški grad, katerega se je hotela polastiti ljubljanska ZDU, prav tako je ostal v popolni njihovi lasti kočevski grad, kajti zanj je zahtevala ljubljanska ZDU, da ji priznajo solastništvo. Januarja 1938 so reševali še nekatere detaj- le, prišlo je tudi do manjših sprememb. Maja meseca so Delnice vrnile še 136 ha.'^ V prvi polovici leta 1938 so izračunali odškodnino. Njeno višino so izračunali na podlagi čistega hektarskega donosa na dan 27. februarja 1919. Za zemljo in gozd v savski banovini so dobili 1,139.417,06 din ter 30.000 din za stav- be. Za gozd v dravski banovini so dobili 6,010.215 din, za obdelovalno in drugo zem- ljo 516,779,51 din, za zgradbe 405.000 din, za prevzeto telefonsko omrežje in aparate 29.000 din. Skupaj so dobili 8,130.411,61 din. Ce to primerjamo z dohodkom v letu 1923, vidimo, da so dobili malo, še zlasti če upoštevamo način plačila. Prejeli naj bi ga v 20 letih anu- itetah s 5 "/o obresti, in ,sicer vedno 1. oktobra neposredno nekdanjemu lastniku. Letni ob- rok z obrestmi je znašal 542.544,16 din. Je- seni 1938 je ministrstvo za kmetijstvo te vsote potrdilo.'' 1939. leta je dotedaj mladoletni Kari Adolf Auersperg prevzel lastništvo ostankov ne- kdanje fidejkomisne posesti. Na njej je usta- novih dve firmi: Šumska industrija Karla Adolfa Auersperga v Kočevju in Gozdni urad Karla Adolfa Auersperga v Kočevju. Z oblastmi se je kmalu zapletel v ostre spore v zvezi z izvoznimi dovoljenji, davki, preno- som dobička ... Stalno bivališče je imel pri- javljeno v Grčaricah št. 35, vendar je bil večinoma odsoten, ker je še študiral. Pred oblastmi ga je zastopal že večkrat imenovani ljubljanski advokat. Stric Kari Auersperg- Breunner pa je zopet začel deati težave v So- teski. Spri se je z Jordanom, ker je ta žagal les tudi drugim trgovcem in se dejansko ne- koliko preveč »po domače« obnašal na tuji lastnini. Knez je grozil, da bo ustavil delo na žagi. V njegovih nastopih v tem času se jasno vidi, da je sedaj kot nemški državljan čutil zaščito močne države, katere meje so že potekale po Karavankah. Dejansko se je v spor vpletlo tudi nem.ško poslaništvo v Beo- gradu.''^ Prizadeti delavci so banski upravi poslali resolucijo, v kateri so zahtevali zaščito pred njim. Obtoževali so ga, da tihotapi de- nar, utaje davkov, žalitve države in njenih pripadnikov ter podpiranje Habsburžanov. Banski upravi so predlagali, naj ga izženejo in zaplenijo veleposestvo, sicer bodo sami obračunali z njim.'''° Spor z Jordanom so po- tem reševali na novomeškem sodišču. Še v nečem so se kazale posledice An- schlussa. Knez Kari Auersperg-Breunner, ki je bil verjetno med vsemi knezi, ki so uprav- ljali rodbinsko posest v zadnjih sto letih naj- bolj navezan nanjo, je začel v letih pred vojno intenzivno spremljati tudi tisti del po- sesti, ki mu je bil odvzet. V njegovem imenu so podkupovali nekatere uradnike ZDU, da so sporočili imena agrarnih interesentov, jim sporočali napake v poslovanju oblasti, vse le zato, da je bilo moč vlagati pritožbe. Zlasti so kritizirali upravi j alce njihove nekdanje posesti in jim očitali neznanje, neupoštevanje načrtov o sečnji in celo vse tisto, kar danes očitajo ekologi sodobni družbi.'" Predvsem pa ZDU ni mogel odpustiti ravnanja z žago Rog. Leta 1939 naj bi namreč razstrelili temelje nekaterih propadlih stavb, del obstoječih pa požgali.*' O postopkih nekaterih članov rodbine kne- zov Auersperg med zadnjo vojno je že nekaj napisanega.*^ Kljub temu je v arhivih še raz- meroma veliko neizkoriščenega gradiva. Oba, Kari Adolf in Kari Auersperg-Breunner sta živela v glavnem v tujini, mlajši je bil celo na ruski fronti. Tukajšnjo posest so upravlja- li njihovi uradniki in oskrbniki, precejšnjo vlogo je imel tudi njihov pravni zastopnik. Razlaščene posesti jim ni vrnila ne italijan- ska ne nemška okupatorska oblast. Prejema- li so denarno odškodnino, ki so si jo dali del- no nakazovati v gotovini, nekaj pa so zapra- vili v naših krajih, zlasti za nakup izdelkov, ki jih je že drugod primanjkovalo. Janko Jarc v svojih obširnih opombah v knjigi Partizanski Rog navaja neko spomenico obeh knezov iz spomladi 1942 italijanskim obla- stem.«' Nadaljnje raziskovalce bi rad samo opozoril, da je v arhivu IZDG v Ljubljani ohranjena tudi njena zgodnejša varianta iz julija 1941, ki je po vsebini mlajši precej podobna. V njej se želita kneza predstaviti kot žrtvi nacionalistov in komunistov, kate- rim je stal na čelu geometer Milan Mravlje, kakor trdita komunist, ki se je šolal v Mo- skvi. Spomenica navaja njegov polni naslov s telefonsko številko."* O tem, kateri datum moramo navajati kot konec posesti knezov Auersperg na naših tleh, le to. Jeseni 1944 je Kari Adolf skrčil poslovanje obeh firm. Ohranjena pa je kore- spondenca celo iz časa po 9. maju 1945. 20. avgusta 1945 je pravni zastopnik Auersper- gov sporočil upraviteljici njihovih hiš v Za- grebu, naj v zvezi z najemniki ničesar ne ukrepa, kajti po sklepu AVNOJ z dne 21. novembra 1944 je premoženje knezov zaple- njeno. Poleg pisma je z rdečim svinčnikom obrobljen časopisni izrezek o enem prvih re- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 211 i volucionarnih ukrepov nove Jugoslavije: ag- rarni reformi, ki je bila sprejeta na III. za- sedanju AVNOJ avgusta 1945.«' O nekdaj slavni rodbini je danes na našem ozemlju malo neposrednih sledov. Knjižnice in arhive so že pred desetletji odpeljali z našega ozemlja in so danes v sosednji Av- striji v njihovi privatni lasti. Kočevski, žu- žemberški in soteski grad so v razvalinah oziroma jih ni. Le za žužemberškega obstaja majhno upanje, da ga bodo kdaj obnovili. Okranjenih je še nekaj ostankov obratov že- lezarne na Dvoru. Dve posledici pa sta vidni vsakemu obiskovalcu njihovih nekdanjih po- sesti. Tam, kjer so bili nekdaj njihovi obra- ti, kmetijstvo še danes ni razvito. KZ Krka Novo mesto menda s težavo odda nekdaj gra- ščinske travnike in njive v najem ob mini- malni odškodnini. Druga posledica pa je veliko pozitivnejša. Kdorkoli bo kdaj pisal zgodovino lesne industrije na Slovenskem, ne bo mogel mimo »firštovih« žag. Konkretno: Inles in Novoles nadaljujeta času primerno tradicijo žag Travnik, Soteska in Dvor. OPOMBE 1. Branko Reisp, Turjak. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 94, Ljubljana 1979, str. 3—6. — 2. Osnovne podatke o Auerspergih dobimo tudi v splošnih enciklopedijah, npr. Brockhaus 2, 1967, str. 54. — 3. Anton Jellouschek, Histo- rische und topograpische Nachrichten über das Mineralbad Töpliz bei Neustadtl, MHVK 12, 1857, Str. 30 glej tudi Gothaisches genealogisches Taschenbuch posebej za grofovske in posebej za knežje rodbine (Hofkalender) — 4. ravno tam, str. 31. — 5. Podatke o knezih Auerspergih nava- ja Janko Jarc v 1. poglavju ter v opombah v de- lu Partizanski rog, Maribar-Novo mesto 1967. — 6. Ludwig Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Görz 1905, Str. 502—505. — 7. ravno tam str. 22. — 8. ravno tam, str. 22. 8a. Janez Sumrada, Trgovina s Turjaškim železom na Reki sredi 15. stoletja v Zbornik občine Grosuplje 11, 1980 str. 221 in naslednje — 9. Jože Sorn, Železarna na Dvoru pri Žužemberku v Železarna na Dvoru pri Žužemberku, zgodovina, tehnologija, izdelki. Novo mesto 1980, str. 7 in naslednje (citirani: Jože Sorn, Železarna na Dvoru pri Zežemberku. — 10. citiram po Janko Jarc, Partizanski Rog, str. 230 in naslednje. — 11. poleg omenjenega Jarčevega dela je pomembna tudi razprava Pra- nje Sevnika Zagarstvo na Slovenskem v Zbor- niku za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ljubljana 1979, str. 177 in naslednje. — 12. Za oba lepotca ob Krki so slabo skrbeli. Kaspreta tudi notranjščina ni navdušila. Glej Anton Kas- pret, Schloss und Herrschaft Ainödt, MMR 6, 1893. — 13. Knežja linija Auerspergov je še da- nes pomembna v družabnem življenju na Zaho- du. Ce bi želeli, bi zlahka dosegli, da bi jih prdstavljali kot avstrijsko, nemško ali češko plemiško hišo. Ze zgoraj omenjeni Brochaus za- čenja: »Auersperg, Krainer Adel...« (podčrtal S. G.). — 14. Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965, str. 367. — 15. Dr. Dragotin Lon- čar, Iz politične korespondence dr. Janeza Blei- weisa. Naši zapiski 7, 1910, str. 76—77. — 16. Pisma Bleiweisu 15., 19. in 22.12.1879. Naši za- piski 7, 1910, str. 140—141. 17. Pismo Bleiweisu, Naši zapiski 7, 1910, str. 82. — 18. Splošen pre- gled poteka agrarne reforme povzemam po raz- pravi Olge Janša, Agrarna reforma v Sloveniji med obema vojnama, ZC 18, 1964, str. 173—189. — 19. Podatki so povzeti iz ekspertize uslužben- ca veleposestva ing. Ptačka. A SRS, ZDU, fase. Kočevje, Auersperg, gozdovi in žage (dalje citi- ram: ZDU-Auersperg). — 20. ZDU-Auersperg, Odlok o utrditvi agrarnih objektov na velepo- sestvu kneza Auersperg nasledniki — 21. ZDU- Auers;perg. — 22. Arhiv Jugoslavije, fond Na- rodne skupščine. Referat šefa oddelka za agrar- no reformo v ministrstvu za kmetijstvo Radi- kova (mikrofilmski posnetki v arhivu IZDG). — 23. Ing. Anton Sivic, Razvoj gozdarstva in lova v Sloveniji, Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 347. — 24. ZDU-Auersperg. — 25. Milan Lutman, diplomsko delo o parni žagi na Rogu, citiram po Janku Jarc, Partizan- ski Rog, str. 364 in naslednje. — 26. ZAL, Lj, fond dr. F. Luckmann, fase. Auersperg. — 27. ZDU-Auersperg. — 28. ZDU-Auersperg. — 29. ZDU-Auersperg, Predlog skupne seje članov preglednih komisij in ZDU 28.11.1932 ter ne- datiran predlog dr. Saple, Milana Mravljeta in ing. Sušteršiča. — 30. ZDU-Auersperg, dopis z dne 13.12.1932. — 31. ZDU-Auersperg, dopis z dne 13.12.1932. — 32. Arhiv Jugoslavije, fond Narodne skupščine, Agrarna reforma na alodi- alnem in fideikomisnem posestvu kneza Auer- sperga v Jugoslaviji, spomenica kneza Karla Auersperga-Breunnerja iz septembra 1934 (citi- ram Spomenica 1934). — 23. ZDU-Auersperg, najbolj »aktivne« občine so bile Zeljne, Kopriv- nik, Mozelj, Mala Gora, Stari Log, Stara Cer- kev, Podgora, Ribnica, Cmi potok. Dvor, Žu- žemberk, Zagradec, Dedni dol. — 34. Priloga k spomenici 1934. 35. ZDU-Auersperg. — 36. Ar- hiv Jugoslavije, fond Narodne skupščine, ne- podpisano pismo (verjetno dr. Mihe Kreka) dr. Franu Kulovcu 10.4.1937 (mikrofilmski posnet- ki v arhivu IZDG). — 37. Metod Mikuž, Sloven- ci v stari Jugoslaviji, Ljubljana 1965, str. 72. — 38. Arhiv Jugoslavije, fond Narodne skupščine (mikrofilmski posnetki v arhivu IZDG. — 39. Arhiv Jugoslavije, fond Narodne skupščine, pi- smo 11 3.1937 (mikrofilmski posnetki v arhivu IZDG). — 40. ZDU-Auersperg. — 41. ZDU- Auersperg. — 42. Albin Prepeluh, Naš veliki soci j alni problem Agrarna reforma. Ljubljana 1933, str. 30 (citiram Prepeluh, Agrarna refor- ma). — 43. Seznam v Prepeluh, Agrarna refor- ma, str. 92—96. — 44. Prepeluh^ Agrarna refor- ma, str. 40. — 45. Primerjava podatkov, ki jih navaja Janševa, Agrarna reforma v Sloveniji med obema vojnama, ZC 18, 1964, str. 186—187, kaže, da sta bili knežja in grofovska veja s Tur- 212' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Jaka deležni posebnega tretmana. Med tem, ko je večini ostalo preko 70% posesti, je knezu le 16,9 in grofu s Turjaka 57,6'»/o. — 46. ZDU- Auersperg. — 47. ZDU-Auersperg, dopis ZDU banski upravi 8.5.1933. — 48. ZDU-Auersperg. — 49. ZDU-Auersperg. — 50. ZDU-Auersperg, prevzemni zapisniki. — 51. Arhiv Jugoslavije, fond Narodne skupščine (mikrofilmski posne- tek v arhivu IZDG), prepis protesta tudi v ZDU- Auersperg. — 52. ZDU-Auersperg, dopisa ZDU ing. Samide 13. 5.1936 in ing. Juga 20. 5.1936. — 53. Janko Jarc, Partizanski Rog, str. 367. — 54. Jože Sorn, Železarna na Dvoru pri Žužem- berku, str. 24. — 55. Arhiv Jugoslavije, fond Narodne skupščine, Kulovčevo pismo 11.3.1937 ter odgovor nanj 10.4.1937 (mikrofilmski po- snetki v arhivu IZDG). — 56. ZDU-Auersperg. — 57. ZDU-Auersperg. — 58. ZDU-Auersperg. — 59. ZDU-Auersperg. — 59. a ZAL, Lj, fond dr. F. Luckmann, fase. Auersperg, — 59. b ZDU- Auersperg. — 60. ZAL, Lj, fond dr. F. Luck- mann. — 61. Arhiv IZDG, Spomenica knezov Auerspergov italijanskim okupacijskim obla- stem z dne 9. 7. 1941 (citiram Spomenica 1941).— 62. Janko Jarc, Partizanski Rog, str. 234. — 63. Janko Jarc, Partizanski Rog, str. 235—233. — 64. Spomenica 1941. — 65. ZAL, Lj, fond dr. F. Luckmann, fase. Auersperg.