Crna 4 Ttaurje. letnik XL1II. Jutrania izdaja v Muslfsnl: vse leto...............K 12 — pol leta...............>, 6*— četrt leta...............»» 3'— na mesec...............M 1'10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličja levo), telefaa št \4. Izhaja vsak dan zjutraj. ttevilka 4 vinarje. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserdji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jatranla izdala po pošti za Avstro-Ogrsko: vse leto..............r£.K 18*— pol leta...............„ 9*— četrt leta...............„ 450 na mesec...............„ 160 Za inozemstvo celo leto.........„ 28"— Upravništvo: Knaflova nlica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vest Ogrski državni zbor. Budimpešta, 29. julija. Razprava o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Rumunsko se nadaljnje. Proti govorita dva pristaša 1848. stranke, in sicer iz stališča agrareev. Bivši ogrski državni tajnik in sedanji državni poslanec Josip Szterenvi zagovarja pogodbo v daljšem govoru, v katerem razpravlja o prednostih te pogodbe in očita agrarcem, da so sami s svojo politiko zakrivili, da Avstro - Ogrska nima na Balkanu skoraj nikakega vpliva več. K temu pa je ta nesrečna politika agrareev pri-pri vedla tudi do tega, da je avstro-ogrska zunanja politika popolnoma ponesrečena. Poslanec Szterenvi iz-javlja.da bi kljub uvozu živine iz Ru-mnnske, cena mesu komaj kaj padla, ker znaša množina živine, katero sme Rumunska uvoziti v Avstrijo, komaj 1/c avstro - ogrskega konzu-ma. Bojazen, da bi imela trgovinska pogodba z Rusijo in Argentinijo za posledico, da bi se še več živine uvažalo v Avstro - Ogrsko, je popolnoma neutemeljena. Iz bosanskega sabora. Sarajevo, 29. julija. Bosanski sabor razpravlja danes o proračunu glede prosvete in bogočastja. K tej točki govori sekcijski načelnik Pitt-ner, ki izjavlja, da bo v ta namen delila vlada posameznim v Bosni zastopanim narodom državne podpore sorazmerno s številom prebivalcev. Vlada je proti temu, da bi se znižale postavke, namenjene za škofijska konvikta v Travniku in Sarajevu. V proračunu je vstavljena v ta namen subvencija po 30.000 K. Šolski odsek je sklenil, da se ne subvencijonira v Bosni nikakih šol, na katerih ni učni jezik hrvaški ali srbski in ta sklep je tudi sprejet. Izvzeta je samo šola bolniško - podpornega društva v Sarajevu, ker zahajajo v to šolo tudi otroci častnikov. Zahteva, da se na vseh šolah v enaki meri poučuje cirilica in latinica, se sprejme. Kar se tiče ustanovitve posebnega učiteljišča v Bosni, poroča vladni referent, da je vlada že vse potrebno ukrenila, da se ta čim preje ustanovi. Ko nato govori nadškof dr. Stadler in zagovarja subvencijoniranje njegovih konviktov, zapuste demonstrativno srbski in mohamedanski poslanci zbornico. Srbska poslanca Torovič in Grgič glasujeta, četudi radi tega ostro kritikovana, za vladni proračun. Poslanec Sunaric v svojem govoru poudarja zasluge frančiškanov in predlaga, da se jim podpora zviša. Istotako priporoča zvišanje subvencije frančiškanom mohamedanski poslanec Sulejman pašić. Frančiškanski provincijal Mišić se zahvaljuje mohamedancem za izkazano jim zaupanje in se zavzema za enakopravnost vseh konfesij. Nato se sprejme proračun s spremembami od odteka predlaganimi. Vsled tega je subvencija za škofijske konvikte moćno skrčena. Prihodnja seja se vrši v soboto. Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11. Sarajevski mestni svet razpuscen. Sarajevo, 29. julija. Včeraj so podali še ostali hrvaški člani sarajevskega občinskega sveta demisijo. Zaradi tega se mestni svet razpusti in bo vodil do tedaj, dokler se ne izdela nov statut, posle vladni komisar. Borzno poročilo. Dunaj, 29. julija. Zboljšanje new-vorške borze je ugodno vplivalo na evropske trge. V Londonu in v Parizu je opažati živahno napredovanje in tudi Berlin je kazal kljub konkur-zu nižjenemške banke vesele tendence. Razpoloženje inozemskih trgov je seveda ugodno vplivalo tudi na dunajsko borzo, ki je bila danes vsled tega v živahnem gibanju. Zanimalo se je zlasti za razne bankovne vrednosti, povpraševalo se je posebno po akcijah Bankvereina, Union-banke, nižjeavstrijske ekskomptne družbe, državnih železnic , posameznih industrijskih podjetij in po bo-denkreditkah. Alpinke pa niso vzbujale nikakega interesa in tudi rente so ostale skoraj popolnoma nespremenjene. Borza je končala z vztrajno tendenco. Boj za celjsko okolico. — Nemci streljajo s puškami na Slovence! Celje, 29. julija. Snoči so napovedali celjski Nemci volilni shod pri Jezerniku v Lokrovcu. Tokrat so došli v okolico na dveh vozeh; v enem so sedeli generali, v drugem pa znana garda ostarelih študentov in mestnih uslužbencev za brani bo. Spravili so skupaj eno omizje 1 juri i, katerim je govoril na srce uradni predstojnik najbolj nemškega Celja, dr. Ambro-žič, slovenski. Nemški koncipijent dr. Skoberm je začel na to govoriti nemški, ker je videl, da se zbirajo okrog verande, kjer so sedeli Nemci, ljudje; tna v nji Nemci in nemčurji za to, ker vržejo semtertja denarja gladnim klerikalcem par oglodanih kosti. Slovenske* ljudstvo vidi vse to, pa nima toliko poguma, da bi enkrat za vselej napravilo energičen obračun s klerikalnimi prodanci in škodljivci narodne stvari. To je najžalostneje! ».Slovenec« in protestantski pastor. Škofovo glasilo je imel<| pred nedavnim časom še hude boje s protestantskim pastorjem dr. Hegeman-nom. Semtertja sta se pastor in »Slovenci*« prav iR>šteno zlasala in si pravila take, da je kar odmevalo. Na-krat pa je postal »Slovenec« silno ponižen, tako ponižen, da se je komaj in komaj ojunačil, da je včeraj priobčil o Hegemannu pohlevno notiči-co, kako je le-tega nekdo potegnil z nemškim klerikalnim poslancem Ha-genhoferjem. In vendar pastor ne miruje, marveč še hujše rogovili proti boromejski encikliki, kakor prej in si včasih še celo privošči »Slovenca« samega. A »Slovenec« molči, dasi je preje grozil, da bo prišel proti Hegemannu, ako ne bo dal miru, na dan s takšnim materijalom, da mu bo kar sapo zaprlo. Mi smo dan za dnevom čakali na tisti »strašni« materijal, a £ra ni bilo in ni bilo. Stvar se je nam zdela zagonetna, zato smo jeli poizvedovati, zakaj je »Slovenec« iiakrat obmolknil. In izvedeli smo to-le: Gospodom pri »Kranjski špar-kasi« ni bila čisto nič po volji temperamentna polemika, ki sta jo vodila med sabo protestantski pastor in katoliškega škofa sluga. Nekaj časa so gospodje potrpljivo poslušali prek! a nje, ko jim je bilo pa le že preveč, pa so zarobantili in zarogovilili ter zakričali: »Quos ego«! In »Slovenec« je,svest si svoje odvisnosti,po-nižno kakor s kropom politi kužek čala vso krivdo, za razbitje krožnika na Angelika. Ta pa je bil tako sit, da niti svojega osebnega dostojanstva ni mogel braniti s potrebno eneržijo in z njemu lastno zgovornostjo. Resignirano je poslušal strupene opazke razdražene natakarice in le od časa do časa dal od sebe kak »hek«. Po srečno prestanem prebavijanju, ko je bil Angelik zopet v polni posesti svojih duševnih moči, se je odpravil na sestanek pri usmiljeni vdovi. Na tem potu je Angelik obžaloval, da o tej vdovi še ne ve nič več, kakor da ji je ime Rozalinda Pred-pasnikova in da v drugem nadstropju stare hiše v Salendrovi ulici že celih štirinajst let premaguje vdovske skušnjave. Tolažila pa ga je zavest, da se v najkrajšem času do dobra poduči o njenih razmerah, kakor tudi o razmerah njenih prijateljic, povabljenih na današnji sestanek in da bo potem brez težav izvrševal svoje načrte. Ko je stopil čez prag vdove Ro-zalinde Pred pašni kove, je zašnmelo v sobi in sedem žensk se je dvignilo s stolov, sedem glav se je obrnilo proti vratom in sedem obrazov se je Ange-likn nasmehnilo. Angelik je ostal, prekrižal roke na prsih in se slovesno priklonil, potem po razprostrl roke in z globokim glasom rekel: junaško zlezel pod klop. In sedaj si junak ne upa več izblekniti besedice, tako ga je ostrašila grožnja »krušnjih očetov«. On molči, molči trdovratno, dasi ga Hegemann naravnost izziva k nadaljni borbi. Točno namreč vemo, da je pastor dr. Hegemann te dni poslal »Slovenče-vemu« uredništvu prav osoljeno pismo. Ali ni res gospoda! Zakaj tega pisma ne priobčite, zakaj niti reagirate ne nanje I Ali morate res molčati? Ej, ojunačite se in pokažite da vam niso zamašena usta niti od škofa, niti od »Kranjske šparkase«. To pa najložje dokažete s tem, ako priobčite Hegemannovo pismo in ga po svoje komentirate! Dobrote nemških šol. Dognana stvar je, da slovenski otroci, ki hodijo v nemške šole, ne znajo potem, ko izostanejo iz šole, niti svojega maternega, niti nemškega jezika. Slovenščine se v šoli niso učili, zato je ne morejo znati, nemškega jezika pa se niso mogli toliko naučiti, da bi ga imeli vsaj površno v oblasti. Takšni otroci se največji reveži, ko dorasejo, ker ne znajo niti enega niti drugega jezika, ker so v zasmeh tako Slovencem, kakor tudi Nemcem samim. Klasičen zgled, kakšno nemščino pišejo taki, v nemških šolah vzgojeni Slovenci, daje vloga, ki je nedavno tega došla nekemu sodišču na Spodnjem Štajerskem. Ta vloga se glasi doslovno-»Im Namen des Kaisers Franz Jo sef. Ieh Vertreter Johan Urbas des Franziska Urbas katholiseh und Ge-riehtlieh redite Mann meine Frau, habe die ganze reeht durch seine Kinder und frau als richtige Vatter, 1 Iname lasse ich ihnen Bitten das m ieh bekant gegebe was wird mit disse Rekurse am 14. 6. auf post ge-geben welche ich schwer erwarte. antwort weil ich bin gefendet: fiir meine Thiire 3 Sehweine 2 Ochsen deswegen habe ich die Bitte in Namen des Kaisers mir zu Beantwor-ten. Versteigerungs Edig ist am 9. 7. 1910 ausgesendet Beklagte! Ich war Johan Urbas selber mit Meine frau ins Gericht 20 Mai und habe wollen meine frau Vertreten vveil meine frau ist imer mehr krank un habe wollen ihre Vertreten we-gen diesse angeredeten saehe von schreiber Dr. L. Von sein Herrn dr. M. bat m ich dass gericht ausgejeigt: weil ich habe nicht kenen den gericht den Vollmacht vorzuzeigen und des\vegen habe ich missen von meine frau sich von kanzlei sich ab-trenen. Jetzt habe ich meine frau Bekantgabe gemacht dass sie die klage nicht Unterschreibt weil wir weren sie Beklagen an hoehere gericht an gemeldet habe ich selber beim gericht und beim dr. M. das ich auf hohere gericht angezeigt habe »Blagoslovljene in pozdravljene v Gospodu! Blagoslovljene in pozdravljene ve krščanske vdove, ki ste iz lastne moči tako trdne, da vas duhovi zapeljivosti in greha doslej niso mogli premagati. Srečno je moje oko, da vas vidi in moja duša vriska, da je našla pot do vas. Angelik je zopet prekrižal roke na prsih ter se globoko priklonil in vseh sedem vdov je storilo enako. In kakor Angelik so zbrane vdove napravile svete obraze in obračale oči, samo da so vdove s tihim občudovanjem mislile: »oh, kak mož«, med tem ko jih je Angelik sam pri sebi imenoval: »pošasti neumne.« Potem se je Angelik vsedel med vdove in pijoč neko kavi podobno te-kočino,glede katere je na tihem želel, da bi se sproti premenila v brinjevec, je vdovam razlagal namen svojega prihoda. »Moje poslanstvo na tem svetu«, je pripovedoval Angelik, »je posebne vrste in zato sem tudi odložil sveče-niško obleko. Bil sem misijonar v Afriki, obiskal sem Jeruzalem in Betlehem, kopal sem se v reki Jordan in počival sem na vrtu Gezema-net. In na tem vrtu mi je padla s starodavnega drevesa zrela tepka na čelo in bil sem razsvitljen. In zaslišal sem na gori Sinaj trombo in iz vejevja starodavne tepke mi je ukazal mo- wen er darf den Leute in uhm kosten bringen. Und ich war in gericht und ge-iicht hat mich bekant gabe gemacht das wer Ich und meine frau Urbas einberuf und was ist vorgekomen das ich habe den versteigerung Edig am 9. 7. 1910 gekriegt. Bitte den Kassasionshof ich bitte dass ein par tage friiher wie 9. 7. die Versteigerung ausgeht dass weren wir wiessen die Zahlung zu leisten mir Johan Urbas zu Beantworten ich Bitte die Kassasionshof der sehriften von antwort zum garasiven Bitte k. k. Kassasionchof mich diesse bitte zu beantworten. —« Prepovedana slavnost gasilnega društva v Borovnici. Gasilno društvo v Borovnici slavi letos 251etnico svojega obstanka. V proslavo tega svojega jubileja je nameravalo prirediti v nedeljo 31. t. m. gasilsko slavnost, na katero je pa povabilo razna bratska društva. Te dni pa je dobilo društvo obvestilo, da je oblast to slavnost prepovedala iz — zdravstvenih ozirov. Kakšni so ti zdravstveni oziri, ki so oblast napotili, da je prepovedala to nedolžno slavnost, ne vemo. Vsekakor* morajo biti za prepoved zelo tehtni razlogi: nemara razsaja v Borovnici kolera ali celo kuga. Mi navadni ljudje sicer za to ne vemo, kar pa še ne izključuje, da bi za to ne znala bistra glavica modrega našega deželnega predsednika. General Volodimirov — provzroči-telj septembrskih demonstracij. Nemško časopisje že dve leti brezvspešno ugiblje, kdo je pravi povzročitelj septembrskih demonstracij 1. 1908. Sprva se je reklo, da jih je naročila Srbija, potem se je zatrjevalo, da jih je ukazal župan Hribar, za tem se je izražalo mnenje, da jih je zakrivil »Slovenski Narod«, končno pa so bili krivci zapored vsi, ki igrajo le količkaj ugledno vlogo v našem javnem življenju. Toda preteči je moralo skoraj dve leti, predno se je iztaknilo pravega krivca in povzročitelja. In kdo je tisti srečni zemljan, ki je izsledil zločinca? Nihče drugi kakor »Štimce« v »Grazer Tagblattu«! Tako-le oznanjajo str-mečeniu svetu svojo iznajdbo: »Pred par dnevi se je poslovil od doline solza znani ruski panslavistski kolovodja general Volodimirov. Pri tej priliki mu je ljubljansko rusofilsko glasilo posvetilo plamteč nekrolog. Kot poseben dogodek v njegovem življenju se označuje njegova udeležba na slovanskem časnikarskem kongresu v Ljubljani 1. 1908. Vljudnost in prijaznost, katere se je posluževal grozoviti revolucijonar v občevanju s tukajšnjimi veličinami, je »Slovenskemu Narodu« izvabila naivno izpoved, da je takrat izgubil vsako bojazen pred revolucijonarji. Časti gočen glas: Vzemi figovo pero in pojdi po svetu, in koder boš našel krepostne vdove, tamkaj ustanovi v znamenju figovega peresa bratovščino neutolaženih vdov. In če boš spoznal, da so te vdove vredne in zaslužne, jim smeš tudi pomagati, da zadene ena izmed njih terno v loteriji. Toda v vsaki deželi samo tisti, ki je najvrednejša.« »Oh — oh —oh — gospod — terno« — je ječalo sedem žensk. »Gospod — povejte numare —«. Vse iz sebe so bile neutolažene vdove, vse so naenkrat regljale na Angelika in vse so prisegale, da so popolne in krepostne. Trajalo je precej časa predno je prišel Angelik do besede. »Poslušajte, spoštovane krščanske vdove«, je končno nadaljeval Angelik. »Človek ima v sebi moč, da stopi v zvezo s čeznaravnimi močmi. Most za, to je dvojni trikotnik.« S Jtrepko roko je naslikal Angelik na mizo dva trikotnika, ki sta ležala drug na drugem, tako da ste stvarjala oba skupaj šest ■ trikotnikov. »Vidite, krščanske vdove, to znamenje se imenuje ključ Salanionov. Sest trikotnikov je tukaj, in od notranjega prostora sega na ven, namteč v večnost, šest osti, ki imajo dvanajst črt. Število dvanajst vredni list slovenske inteligence je žai pozabil poročati tudi o tem, ako ni dobra duša Volodimirov dajal slovenskim radikaleem navodila, kako se prirejajo »pogromi«, zakaj ne« (ivomno je, da so na tem vseslo\an-skem sestanku zamislili načrt z* deset dni kasneje vprizorjeno revolto, ki je imela presenetljivo podobnost 7 židovskimi pogromi.« — Da bi plemenitega pokojnika, čegar vse življenje je bilo odprta knjiga, branili pred nemškimi časnikarskimi hijena mi! Ne, s tem bi samo onečastili njegov spomin! Ne rečemo ničesar dru-uega. kakor tole: bog daj norcem pamet! Policijske vesti. Tatvina na pošti. Dne 25. julija je bilo v Lincu na kolodvorski pošti ukradenih 29.000 kron, in sicer v bankovcih po 1000, 100, 20 in 10 K, 100 K za 200 komadov po 20, za 200 K pa po 10 vin.; nadalje 200 mark (nemški denar) ter mnogo raznih vrednostnih papirjev. Policija dosedaj po storilcu nima še prav nobenega sledu. Tatvini. Dne 22. julija, je bilo v Spodnjem Logatcu ukradeno čevljarskemu mojstru. Ivanu Gosarju, 71 K denarja, žepna »Rosskopf« - ura s srebrno oklopno verižico, srebrna tula-ura s srebrno verižico, naglavna ruta, čevlji in sprehajalna palica. Go-sar ima skupno 117 K škode. Tatvine je sumljiv nek potepuh. — V Se-niriei pri Medvodah pa je bilo posestniku, Gašperju Kodru, ukradenega 80 K denarja. Le - te tatvine je istotako sumljiv nek potepuh, katerega ime je pa znano in ga varnostna oblastva že zasledujejo. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Varujte se goljufov! Po Ljubljani hodijo včasih različni popotni kramarji, po večini nemško - židovskega pokoljenja in ponujajo po hišah strankam svoje blago. Ker je to Mago poceni, se da marsikdo pregovoriti in kupi; za par dni pa je razočaran, vidi, da je kupil blago, ki ni niti vinarja vredno. Židovski »trgovec« jo je seveda medtem že davno popihal iz mesta. — Zadnjič je prišel tak človek k neki ljubljanski gostil-niearki in ji je ponujal neko zapestnico, baje iz »goldina«; zahteval je zanjo 12 K, pustil jo je pa nazadnje za 6 K. V par dnevih pa je zapestnica postala čisto črna; pokazalo se je, da je iz medi in kemičnim potom pozlačena ter vredna komaj par desetič. Danes bi se proti goljufivemu »zlatarju« imela vršiti obravnava, morala se je pa preložiti, da se obtoženec *jruira. je skrivnostno število. Dvanajst je bilo apostolov, dvanajst rodov izraelskih, dvanajst je mesecev v letu, dvanajst je bilo kruhov v templju, dvanajst je zvezd v kroni nebeške kraljice in dvanajst je stebrov v ne-beškem Jeruzalemu. »Oh, gospod, dalje, dalje«, so zastokale vdove, ko je Angelik nekoliko prenehal, da bi zajel sai>o. »Dvanajst tednov traja tudi pripravljanje za odločitev«, je zopet povzel Angelik. »Pripravljati pa se je s premagovanjem skušnjav, ne s po-sti in praznimi molitvami. Enkrat na ted«»n bo imela naša bratovščina -kupno opravilo. Na mizo bom naslikal Salomonov ključ. V zunanje trikotnike morajo članice položiti vsaka srebrnik za pet frankov, da se hudobni duhovi ne bodo* mogli približati. Ta denar bom porabil za maše za duše v vieah. V srednjem prostoru dvojnega trikotnika bo pa go-iela blagoslovljena sveča.« »Kdo bo pa skušnjave delal?« je tiho in sramežljivo vprašala Rozalin-da Predpasnikova, in spravila je v takih ceremonijah sicer jako izvež-banega Angelika prvič v njegovem življenju nekoliko v zadrego. A znal >i je pomagati. usnja ve vam bodo delali hudobni duhovi«, je s karajočim glasom dejal Angelik. »Vsaka se bo mo- otroei. V Ljubljani so ponekod otroci poredni, kakor sami satani. Cel dan se pode po ulicah in nikogar ne puste na miru. Zaletavajo se v mimoidoče dame,' gospode, v voznike, kolesarje, sploh v vse. Starši nanje nič ne pazijo; zjutraj jih izpuste na ulico, potem se pa cel dan zanje nič ne brigajo. Ce pa na ulici otrok prav zasluženo istakne kakšno krepko brco ali zaušnico, je pa seveda ogenj v strehi, starši letajo od Poncija do Pilata, da pritirajo zlobnega storilca pred sodišče. — V Gradišču je tudi kopa takih porednih otrok. Zadnjič je tam nekje lepil plakate plakater F. N. Toda, kakor hitro je bil plakat nalepljen, že so mu ga otroci raztrgali. To se je parkrat ponavljalo. Slednjič popade plaka-terja jeza, pograbi svoj čopič in ga vrže v kopo otrok, ter zadene z njim pet letnega Pečnikarja. Otrok je za-dobil lahko telesno poškodbo. Sodnik je plakaterja obsodil po § 431 na 24 ur zapora. Obsodbe so pa bolj vredni starši, ki puste, da njih otroci brez nadzorstva divjajo po ulicah. Razne stvari. * Krvave demonstracije v A puli ji. V San Pietro-Vernotico je demonstriralo 200 oseb, da protestirajo zoper preiskavo, katero je uvedel komisar prefekture zaradi imenovanja občinskega stražnika. Orožnike, ki so hoteli posredovati, so s kamenjem napadli in enega tudi ranili. Orožniki so štirikrat ustrelili v zrak. Ker pa vendar niso prenehali metati kamenje, ter so demonstranti začeli tudi streljati na orožnike, ter nekatere tudi ranili, so orožniki štirikrat ustrelili na množico. Dve osebi sta bili ubiti, pet je pa ranjenih. * Zopet goljufije pri ruski inten- danci. Senator Garin je dal aretirati predstojnika glavne intendance, polkovnika Akinova in njegovega namestnika, podpolkovnika Freiganga, ki sta bila šele pred kratkim imenovana na ta mesta, ter jih odpeljali v petropavlovsko trdnjavo. Vzrok aretaciji so zopetne goljufije. * Poneverjenje trgovskega na-stavljenea. V Berlinu vzbuja aretacija nekega trgovskega nastavljenea, po imenu Lingnerja. Ta je sedaj na dopustu.V njegovi nenavzočnosti so prišli na velike nerodnosti. Revizija je dognala, da manjka 75.000 mark. Šef tvrdke je napravil ovadbo. Stanovanje Lingnerjevo so preiskavali, toda niso ničesar našli. Pri Lingner-ju so dobili še 12.000 mark. * Atentat iz ljubosumnosti. Na neki veselici v Cervignari na Laškem je nek odslovljen ljubimec vrgel v neko žensko, po imenu Beranto, dinamitno patrono. Nesrečnici je bila glava odtrgana. rala zamisliti v greh. Če bo začela dobivati dop. lajenje nad grehom, si bo morala to pregnati z bičanjem; v slučaju fx>tr< l>e bom tudi jaz pomagal. Katera bo pa skušnjave najsijaj-nejše premagala in se izkazala za najpopolnejšo, tisti se bodo po preteku dvanajstih pokor, ko 1k> blagoslovljena sveča ugasnila, prikazale v srednjem prostoru dvojnega trikotnika tri številke in na te tri številke bo v loteriji zadela terno.« »Oh, gospod, oh gospod«, so vzdihovale v blaženem pričakovanju topeče se vdove »kdaj pa začnemo?« »Kadar vas je volja blage krščanske vdove«, je menil Angelik. »Tudi danes bi lahko, a bolje bo, da se z zbranim duhom pripravimo. Predlagam torej, da bi naša bratovščina jutri imela svojo prvo vajo.« Neutolažene vdove so bile s tem zadovoljne, a zadržale so Angelika še dolgo časa, zakaj hotele so izvedeti še toliko posamičnosti, da so časih spravile celo v laganju do popolnosti izvežbanega Angelika v stisko. Ko pa je končno ves utrujen zapustil stanovanje Rozalinde Pred-pasnikove, je imel prijetno zavest, da bo vsaj dvanajst tednov lahko prav prijetno in brezskrbno živel na stroške neutolaženih vdov, a na rialnjo prihodnjo** bil v stanu mieKti. * Umorjs« župan. V Virginiji so umorili prejšnjega župana Nous-mana. Na vrtu svoje vile je ležal v gugalni mreži, ko je nek mož s ceste vrgel bombo proti njemu. Neusmanu ste bili odtrgani obe nogi in je kmalu na to umrl. O storilcu nimajo Bledu. * Zastrupljeni hašiš. Iz Kahire poročajo: V vasi Belina je obolelo vsled zaužitja zastrupljenega hašiša 14 oseb in še tisti večer umrlo. Pravijo, da je nek sorodnik storil to iz maščevalnosti. Uvedli so preiskavo. * Strah pred prevelikim zarodom. Dandanes se skoro vsaka družina boji prevelikega otroškega blagoslova, kar pa ni prav nič čudnega. Saj navadno zasluži mož samo toliko, da preživlja sebe in ženo, kako naj potem skrbi še za pet, sedem ali osem otrok, katere je treba vsak dan obleči in najmanj trikrat nasititi. Strah je torej v teh prokleto dragih časih popolnoma opravičen, nikakor pa ni opravičeno, da skušajo ta strah pregnati babice, ki bi morale pomagati samo pri porodih. Vsled nerodnih »operacij«, izvršenih po babicah, so v teku enega tedna umrle na Dunaju tri ženske. Zdaj premišljujejo vse tri babice v zaporu o najnovejši, toda nepostavni obrti, ki se žal vedno bolj razširja. * Zračna križarka za 300 oseb. »Belgique Militare poroča, da namerava več belgijskih kapitalistov podariti državi zračno križarko. Križarka bo dolga 240, široka pa 25 m; preskrbljena bo z 46.000 litri bencina in bo preletela v eni uri 120 kilometrov. Motor bo močan za 300 konjskih moči. V zračni križarki bo prostora za 300 oseb. * Strela ubila dve ženski. V soboto je bila na Zgornjem Koroškem velika nevihta. Na Altersbergu pri Lieserhofnu je strela udarila v ženo kmeta Oberschwingerja in njeno ma-1er, ki sta spravljale seno. Kmet jima je hitel na pomoč. Njegova žena je še dihala, je pa kmalu na to izdihnila, dočim je bila njena mati, ki je imela obleko in lase sežgane, že mrtva. * Oropana pošta. Pretekli ponedeljek je bilo v Lincu na pošti ukradeno 30.434 kron in 200 mark. Zdaj so v Solnogradu aretovali bivšega poštnega slugo iz Linca, ki je bil za-poden iz službe. Dognalo se je namreč, da je bil dotični sluga v ponedeljek v Lincu. * Nuno zaprli. Neka nuna je v bolnišnici v Gvula na Ogrskem posadila deset mesecev starega otroka v vrelo vodo. Otrok je dobil tako hude opekline, da je čez tri dni umrl. Nuno so zaprli. Trdi, da je hotela otroka kopati in da ni vedela, da je voda tako vroča. * Umor. 351etni delavec Horn-trich je v trgu Kfelov na Moravskem posilil neko 91etno šolarico ter jo potem toliko časa s kamnom tolkel po glavi, da jo je ubil. Morilca so prijeli. * Samomorilec zapustil veliko premoženje v dobrodelne namene. Iz Lvova poročajo: Bivši kavarnar Kobielski se je zaradi neozdravljivo bolezni ustrelil. V svoji oporoki je zapustil 100.000 kron v dobrodelne svrhe. * Žrtve neurja na Ogrskem. Po uradnih poročilih je v Szolnok-Do-bokajskem v vasi Nagv-Debreg pri neurju prišlo 31 oseb ob življenje. * Enoletni prostovoljec ustrelil svojo ljubico in sebe. Knoletni prostovoljec pomorske artilerije v Kie-lu, Erich Lewin, je na araždanskem polju ustrelil svojo ljubico Erno Neitzel in na to samega sebe. Vzrok nesrečna ljubezen. * Sodni svetnik se je obesil. V Kutni gori na Češkem se je v nedeljo ponoči obesil sodni svetnik, No-votny, in sicer zaradi nervoznosti. Obesil se je na neko drevo za mestom. * Zaradi goljufi je obsojeni častnik. Kazensko sodišče v Gyuli na Ogrskem je obsodilo na tri mesece ječe bivšega honvedskega poročnika Olivierja Bebeana, ki je pred tremi leti poneveril iz blagajne oficirske mauni* 1400 K tm nato pobegnil na I Rumunsko, kjer so ga pred Štirimi * Grozna nesreča v ženski kope-lji. V Cavalli pri Solunu se je porušilo žensko kopališče, ki je blizu mednarodnega hotela. Nesreča se je zgodila tako hitro, da se kopajoče ženske niso mogle več rešiti. 25 mrtvih so potegnili izpod razvalin. Raz-ven tega je več žensk težko, nekaj pa lahko ranjenih. * Sublimat v bonbonih. Poizkus zastrupitve se je zgodil v Mary-lebontu, v vzhodnem delu Londona. Neka gospodična Laurant je dobila zavitek bonbonov. Čudna barva ban-bonov je dovedla gospodično do tega, da jih je dala preiskati, in dognalo se je, da vsebujejo veliko množino sublimata. Aretirali so neko damo, ki pa taji, da je poslala bonbone. Za kratek čas. Škof: Ali je bil v vasi občini že kak velik mož rojen? Katoliški župan: Ne, gnadljiv firšt in škof, zmerom samo otroci. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemšek. Žitne cene v Budimpešti. ^Dne 28. julija 1910. Termin. PSenica za oktober 1910. Pšenica za april 1911. . Rž za oktober 1910 . . Koruza za juli 1910 . . Koruza za avgust 1910 . Oves za april 1911 Efektiv. Neizpremenjeno. Borzna poročila« Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani44. Uradni knrzi dunajske borze 28. julija 1910. za za za za za za 50 kg 50 kg 50 kg 50 kg 50 kg 50 kg 948 978 710 5 58 5 67 720 I tedni Maložboni papirji. Denarni Bl&govii 4°'o majeva renta .... 9360 9380 4*2° o srebrna renta .... 9760 97-80 4% avstr. kronska renta . . 93 60 93-80 4° o ogr. „ . . 91*90 92 10 4°/0 kranjsko deželno posojilo 9550 9650 4°/0 k. o. češke dež. banke . 94 — 95- Srečke. Srečke iz 1. 1860 »/, ... 225 — 231-— 321 - 327-- „ tiske...... 154-75 160 75 zemeljske 1. izdaje . 29775 303*75 t» » 11- »» • 27825 284 25 „ ogrske hipotečne . . 248 — 254 — „ dun. komunalne . . 533-— 543 - „ avstr. kreditne . . . 528-— 538 „ ljubljanske .... 8250 88 50 „ avstr. rdeč. križa . . 6375 67*75 ogr. ,, . 38*20 4220 bazilika..... 28*75 3? 75 257-- 260 - Oelaioe. Ljubljanske kreditne banke . 44550 447-50 Avstr. kreditnega zavoda . . 670- - 671 — Dunajske bančne družbe . . 545- 546 — Južne železnice..... 10825 109 25 Državne železnice .... 73925 740*25 Alpine-Montan..... 741-75 742*75 Češke sladkorne družbe . . 234- 235 90 Živnostenske banke. . . . 261-25 262- Valuta. 11-36 11-38 117 30 117-50 Franki........ 95-35 9545 Lire......... 94-65 94 85 Rublji......... 2-53 2'535« J = ■h Ljubljanska povest. Spisal Fr. Remec. K 1-50, eleg. ves. K 2-50, Ustrezaje mnogostranskim željam, je podpisano založništvo izdalo ta krasni roman, ki ga je občinstvo z-največjim veseljem čitalo, ko je izhajal v podlistku .Slov. Naroda". Dejanje, zajeto iz domačega življenja, je jako zanimivo in se razvija v ginljivih in veselih, vedno interesantnih prizorih do pretresljivega konca. .VStu-dentovskih ulicah" je ljubezenski roman, ki je spisan po resničnem dogodku in ima zgodovinsko ozadje. »Namiliti fenittornir notarskega kanlilata 2539 sprejme takej notar Jfadovernik v tjnbljani Slovnici ii M! h zabite družbe sv. Brila id Metoda! i Ljtiljaii ii u itirt sgggc u rrfn gostilničar. Ponudbe pod „gestUalftar*1 na upravo »Slov. Naroda«. Ustanovljena lota 1M2. 23 • jeno savese v lastnem zadrafiem dom t LJubljani u Dunajski cesti it. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K S391 Ifi. 121-11 upravnega premoženja................K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4-Vlo brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vioznikCi Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi a čekovnim prometom in jih obrestuje od dno vlogo do dno dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20vOOO-00 0 ill pa po Posojuje na zemljišča po 5l 4° „ z 1«/, na amortizacijo 5l4°0 brez amortizacije| na menice po O0,,. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE DRE: vsak dan od 8.—12. In od 3.—4. izven nedelj in praznikov. Telefon it. 185. Postne hranilnice račun st. S28.405. 9 Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel g Ham zastgstio .Pm l!eae4 mijenske zavarovalnice. t? Nadalje opozarjani, da preskrbujem kulantno X vsakovrstna posojila in kredite Kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. 5 Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, L nadstr. I II1 V 44 rsglstrovana zadruga z omejenim Jamstvom Ofadoi pnnfon: ulita st. 7. nasproti glavne poste. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pO S1/1%; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Bavnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Uradne nre vsak dan dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. LJUBLJANSKA KREOITNA BANKA v uubljahi. Delniška glavnica: 5,000.000-- Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge po 4''...>"„ cisto. — Kupuje in prodaja vrednostno papirje vsek vrst po dnevnih kurzih. Rezervni zaklad: K 450.000 vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. vzajemno mavsmroiismlna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .■■ Ogromni rezervni londl ■ 4tyS12.797>— jamčijo sn popolno varnost .-. BSttkd jpSL^Sj^TMJ^e^ ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. Banbe si 1vii1ii razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj Paimel ||9llAf MA smrti roditeljev, za doto otrokom. - Banka „SLAVLJA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. - Banka „SLAVIJA« t. ~ llifmki zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. B#P|ejnjb*m CET Afflff A|| gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim OillMmil hOUAVMA dobrodelnim namenom.--- Banka „SLAVLJA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje generalni zastop banke »Slavlje" v LJubljani. Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polj u 1 Ne podcenjuj m o se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica itev. 3. .\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni premet Obstoječih vlog nad M milijonov kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občin« ljubljanska z vsem premoženjem to z veo OVOJO moftjOa Izguba vloženega denarja je nomogoAaf ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, iakljoftone veaka epekiilaoija s vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema ilijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov M!_yxn:iXL ii Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj */«% 011 1®*°- D*jc P°~ sojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične domafto kronHnike, v podpiranje slovenskih trgovcev m obrtnikov pa kreditne drnltvo. 4 36 ^047 7202 9A LY 70 3172 86 G. 30