I
izkoreninimo ta duh!
. Vodja slovenskih radij, oddaj. Mr. Sharp, j6 imel prejšnji četrtek v radiju govor, ka-,ere3a zaradi splošnega zanimanja zanj ob-lävljamo v izvlečku:
..Moji nemško govoreči poslušalci so go-°vo že pred časom postali pozorni na slo-v®nske radijske oddaje, ki jih prinaša radij-oddajna postaja Celovec. Danes hočem moji nemški poslušalci, povedati ne-o teh oddajah.
Najprej se obračam na tiste, ki se čudijo, a je mogoče take oddaje sploh uvajati, obro vem kaj mislite, in sicer: da tako, ali ak° razumejo vsi poslušalci nemško.
Najprej bi rad dostavil, da je tudi Adolf v hier zastopal to mnenje in se trudil, da bi 101 več ljudi govorilo nemško, pri tem pa ~'°2abilo svojo materinščino. Mi, kar nas je h “banske zasedbene sile, smo od vsega PNčetka mnenja, da sta slovenščina in slo-ettska kultura vredni poživljanja in gojit-e- Nikar mi ne pripovedujte, da razumejo hkajšni Slovenci samo „windisch" in nobe-6 pismene slovenščine, kajti naklada naše-r®, časopisa „Koroška Kronika" dokazuje nasprotno. Nemogoče bi bilo, da Iju-N kupujejo časopis, ki ga ne razumejo.
dvakrat na teden jipi prinašamo, kakor je .• ,ano. glasbene oddaje, pri katerih sodelu-j. 1° Slovenci iz vseh delov mešanega ozem-
, Kakor so naše slovenske oddaje zadovo-.J1® Slovence in marsikaterega nemškega t °s^ušalca, smo vendar pričakovali, da go-Vl elementi z uvedbo teh oddaj ne bodo S°3lašali.
^sak misleč človek mora spoznati, da je etnost, zadovoljiti obenem slovenske in aiške poslušalce sedem dni v tednu. Od-g lna postaja Celovec oddaja dnevno s pre-^edki*0d 8. ure zjutraj do 12. ure zvečer. °sedaj obsegajo slovenske oddaje skupno arno eno uro in 35 minut na teden.
sp0 Vent^ar Piše nekdo iz Beljaka na vod-s /0 radijskih oddaj pismo, ki je naravnost ^Poinenik pangermanističnega mišljenja. Po-Sajte tega gospoda:
"Na željo številnih beljaških poslušalcev ^ bioram sporočiti, da je prekinitev od-3^1® /.Oebirgsklänge" 19. maja ob 21. uri s» j?1*11111 povzročila splošno ogorčenje. Če bj 2rtvu]e Štajerska, Koroška in Tirolska, da p hekaj nudila svojim poslušalcem, potem uejo z zelo pomanjkljivim prenosom iz Sveče in motijo uživanje domačih slušalcev.
ta^akpf da bi bilo to slovensko predavanje v 0 Važno, da ga je treba vključiti ravno Šal f^e^° bb pol deseti url. Mnogi posluje $ ^90tovo jih ne bo malo) so mnenja, da ez dan dovolj priložnosti za vključenje st, s^0venskih prenotsov, saj se lahko izpu-hekaj indijanske glasbe.
svojo dolžnost, ko vam sporočam to ki °tVorieno resnico beljaških poslušalcev, last s° vol]ni, da ise jim krajša na ta način e domače prenose."
be’lj »,V6m' če ta gospod s pravico zastopa te„ g*6 poslušalce. Rečem lahko le to, da etlo l*10 veriam&m- Ali j© to duh. Iti vlada ga r	voia®kem porazu velikonemške-
ke? ailla' v drugem največjem mestu Koroš-
Vona', ta duh nam je dobro poznan. On go-ra. . z Ust nekega gospoda iz Beljaka. Vče-9lav Vzklikal Adolfu Hitlerju, ko je obiskal ba .J10 u^esto Koroške. Rad bi vas spomnil ci, ijj510' kar je bilo včeraj, dragi poslušal-ča , vi boste lahko potem sami presodili, da g ta pravilen, ali če bi ne bilo bolje, ^©niUek^0161111151110’ PosIušaite Pros^m samo koroški nacijonalsocijalisti" (»Jbšča'
1 V,
Bevinov govor o britanski zunanji politiki
Britanski zunanji minister Ernest Bevin je 4. t. m. pričel v Spodnjem domu zunanjepolitično debato. Bevin je dejal: „Možno je, da bom po končanem govoru o zunanjepolitičnem položaju utrdil dom, kajti trenutno ni samo eno področje, ki se nahaja v težavah, marveč ves svet. Vsled tega sem prisijen, da se v svojem govoru dotaknem številnih probemov.
TEŽAVNA POT K MIRU
Od mojega zadnjega govora 21. februarja tega leta se je že veliko napravilo za ponovno vzpostavitev miru. Pot do miru je težka, posebno še, če jo ovirajo različne politične koncepcije različnih zemelj, a premagovanje ’težkoč preprečuje često težnja po dosegi sprejema gotovih ideologij.
RUSIJA
Pri mirovnih konferencah po končani prvi svetovni vojni Rusija ni bila udeležena l o-m štaben, nepodcenljfV korak naprej je sedaj ta, da je Rusija zopet udeležena pri Evropskem sporazumu, kajti le to je jamstvo za trajen mir v Evropi.
SVETOVNA VARNOST IN VARNOST RUSIJE
Varnost vseh držav ne smemo žrtvovati težnji vsake poedine države po lastni varnosti. Hotel bi še enkrat omeniti različne politične koncepcije in s tem v zvezi omeniti, da je na žalost v vseh govorih in spisih naših ruskih prijateljev zastopana ista teorija, namreč, da samo oni zastopajo koristi delavcev in da so samo oni resnični demokrati. Njihovo mnenje o gotovih drugih vladah je, da so fašistične, tajno fašistične ali slično. To vodi k mišljenju, da je varnost Rusije zagotovljena samo, če je vsaka država na svetu sprejela sovjetski sistem. To je ena največjih ovir in velika zapreka za mir. Prepričan sem, da lahko govorim predvsem za delavski razred v Veliki Britaniji in v celem britanskem imperiju, če rečem, da ne verjamemo, da bi sovjetski sistem interese delavcev samo približno tako zastopal, kakor sistem, ki ga bo sedaj prinesel naš so-cijalno demokratski parlament. Ne ospora-vam Rusiji niti trenutek pravice, da gre pri izpolnitvi svoje industrijske revolucije svojo lastno pot, ali za našo deželo, ki je začela svojo industrijsko revolucijo pred 150 leti, bi pomenil sprejem ruske metode stvarno nazadovanje, a ne napredek. Moram priznati, da imam vtis, da večina delavskih razredov vsaj v zapadni Evropi tako čuti kakor mi.
DONAVA
Cilj naše vlade je, da dosežemo svobodno 'kretanje ladij na Donavi in svobodno svetovno trgovino. r
Kar smo želeli je bil pogovor tega problema. Obžalujem zadržanje gospoda Molotova, ki je, če smem tako reči, pri vsakem predlogu, ki mu ni bil po godu, napravil tako, kakor da mu nekdo ukazuje. Nikomur ne ukazujemo, zahtevamo le pametno preizkušnjo našega stališča.
TRŽAŠKO VPRAŠANJE
Mesto Trst je pretežno italijansko, mislim okrog 90%. Pod temi okolnostmi nisem mogel pristati, da bi Trst dobila Jugoslavija. Tržaška luka nam dela še več priglavic. Tudi v tem vprašanju smo bili skrajno razočarani zaradi opozicije, ki se nam je postavila nasproti.
Potem ko smo se zedinili, da naj postane Trst mednarodna luka in nobena mednarodna zaloga v politiki, smo bili v Parizu za-
Mšmsieir dš. CisžibK? w Fmizu
in Londonu
Pred nedavnim je odpotaval v Pariz avstrijski zunanji minister dr. Gruber, da bi pred namestniki zunanjih ministrov podal stališče Avstrije k avstrijsko-italijanski meji.
Iz Pariza je dr. Gruber odpotoval v London, kjer se je razgovarjal z angleškim zunanjim ministrom Bevinom. Ob tej priliki je izjavil dopisniku „Reuterja", da zavisi bodočnost Avstrije od mere zaupanja in razumevanja med Sov. zvezo in zapadnimi silami, ker zavzema Avstrija glavni položaj v razmerah med velesilami in ker je rešitev nemškega problema in zadovoljiv zaključek podonavskega vprašanja mogoč le, če se velesile zedinijo v Avstriji.
Francije in Italija sta volili
Zmaga katoliške ljudske stranke v Franciji — je povzročila povsod presenečenje.
Dosedanji rezultati so sledeči:
Katoliška ljudska stranka 5,491.180 pri zadnjih volitvah 4,842.371.
Komunistična stranka 5,136.334 pri zadnjih volitvah 4,817.603.
Socijalistična stranka 4,165.813 pri zadnjih volitvah 4,495.402.
Pri dugih strankah razlika med zadnjimi in nedeljskimi volitvami ni tako velika. Po dosedanjih rezultatih imajo:
Katoliška ljudska stranka 166, komunistična stranka 150, socijalistična 125, kon-zervativci 25, radikali 45, desničarska republikanska stranka 35. Ostali mandati so raz-
„Mi koroški nacijonalsocijalisti, ki smo v urah svojega trpljenja tolikokrat sanjali o uri, ko bo naš „Führer" v naši deželi, smo ponosni in srečni in z nami veg koroški narod, da smemo s častjo pozdraviti našega „Führerja" v deželnem glavnem mestu. Po težkih vojnah ismo-mi Korošci sami zgrabili za orožje, da branimo svojo ožjo domovino in prisegamo danes „Führerju“ da bomo stali mož pri možu in žena pri ženi v vsej bodočnosti za njim in se mu pokoravali!"
Naloga vsakega poštenega človeka je, da zlomi ta duh, kjerkoli se pojavi. V tem smislu se trudimo mi že od svojega prihoda lanskega maja.
Britanska obveščevalna služba je izdala dvojezični zemljevid Koroške. Na tem zemljevidu so poleg nemških imen tudi uradno
priznana slovenska imena, v kolikor obstojajo. Poslušalci v št.Vidu ob Glini, so lahko presenečeni, toda zgodovinsko dejstvo je, da Slovenci ta kraj imenujejo št.Vid ob Glini, zato je tudi na karti tako označen. Nekateri ljudje hočejo iz tega izvajati neko temno politično namero. Prosil bi vas, da se ukvarjate z bolj resnimi vprašanji.
Sličen slučaj bi rad omenil v cerkvenem življenju. Uporaba slovenščine v cerkvah je bila leta 1941 ukinjena. Sedaj je zopet dovoljeno uporabljati ta jezik v cerkvi in po zaključku tega predavanja bodo slišali poslušalci, ki ne morejo preključiti na oddajno postajo Gradec, prenos iz Pliberka in sicer pete litanije v slovenščini — stvar, ki je v nemškem bogoslužju ni.
Veste, kaj si obetam od predvid.ene odda-
čudeni, ko smo videli, da se Rusija celo v vprašanju luke ni držala tega sporazuma in se niti ni hotela pogovoriti o tehničnih po-edinostih svobodne mednarodne luke, pred-no ni rešeno celotno obmejno vprašanje. Ali kot zastopnik vlade njegovega Veličanstva ne morem dopustiti, da se preda to življensko važno luko z vsem njenim pomenom za Centralno Evropo oni sili, katero so nam predlagali.
AVSTRIJSKO VPRAŠANJE
Glede avstrijskega vprašanja je izjavil:
Obstojajo tehtni razlogi za takojšnjo rešitev avstrijskega problema. Prvi je, da so tri velesile 1943. leta v Moskvi sklenile, vrniti Avstriji njeno neodvisnost kot samostojni državi. Drugič, če dobi Avstrija istočasno z Italijo mirovno pogodbo, bodo nepotrebne vse zvezne linije za čete, bilo katere zavezniške sile v vsej donavski dolini in Severni Italiji. Vsled tega smatram za nujno, da uredimo avstrijski problem in s tem omejimo naše obveznosti v Evropi res samo na Nemčijo. (Podrobnosti iz Bevinove-ga govora bomo objavili prihodnjič.)
deljeni med neodvisne strank:- Rezultat1, iz
kolonij še niso znani.
Volitve v Italiji niso pokazale tako nepričakovano slike, kot v Franciji. Končni izidi še sicer niso objavljeni, toda po dosedanjih poročilih vodi krščansko-demokrat-ska stranka (stranka ministrskega predsednika De Gasperija), njej sledijo sociijalisti, takoj za njimi pa kumonisti.
P^» parlamentarnih volitvah v Italiji so istočasno glasovali tudi o državni obliki.
Volitve so potekle v miru ob izredno veliki udeležbi volilcev.
Proces proti generalu Mihailoviču
Uradno poročajo, da se bo pričela v Beogradu obravnava proti generalu Mihajlovi-ču v ponedeljek 16. junija. Z njim bodo sodili še nekatere druge člane štaba in politike jugoslovanske begunske vlade, ki jih smatrajo za vojne zločince.
V odsotnosti bodo obsodili dr. Puriča, bivšega ministrskega predsednika, dr. Nini-ča bivšega zunanjega ministra, generala Živkoviča, sodelavca kralja Aleksandra in dr. Gavriloviča, bivšega ministra v Moskvi.
Drugi vojni zločinci so dr. Jovanovič, bivši notranji minister in M. Pavlovič, bivši policijski ravnatelj v Zagrebu.
Podtajništvo britanskega zunanjega ministrstva je sporočilo v Spodnji zbornici, da so poslali izjavo nekaterih britanskih častnikov, ki hočejo pričati za Mihajloviča jugoslovanskemu zastopniku ministra za zunanje zadeve 18. maja. Dne 23. maja je jugoslovanski minister izjavil, da bodo predložili dopise sodišču. Britanska vlada želi podati ustmene izjave pri obravnavi. Isto željo je Izrazila tudi vlada Združenih držav Amerike.
je? Že v naprej vidim, da vodstvo oddaj pričakuje iste očitke, ki so jih že slišali poedi-ni župniki. Sedaj bomo tudi mi krivi zasledovanja temnih političnih stremljenj. In zakaj? — Ker stopamo v božjo hišo in Imamo svojo pobožnost v drugem jeziku.
Moje poslušalke in poslušalci, vidite, da je odvisno eno od drugega.
Na Koroškem žive pač tako Korošci nemškega jezika, kakor Korošci slovenskega jezika in med slednjimi jih je na tisoče, ki raje govorijo svojo materinščino. Mi potrebujemo pomoči vseh, ki imajo dobro voljo, da dajo Slovencem nazaj to, kar jim je po krivici in s silo vzel velikonemški duh in njegov zagrizeni zastopnik Adolf Hitler. Zakaj, v deželi hočemo imeti mir, da bomo mogli obnoviti Koroško.
Petek, 7. junija 194^1
___-
Zanimivošti pveteMe&a tedna
ZDRUŽENE DRŽAVE
Predsednik Truman je odgovoril kritikom svoje politike v zvezi s stavkami in je izjavil, da se bo še nadalje boril za pravice posameznika in za blagor naroda. Kpmaj smo ušli iz največjega boja v zgodovini za svobodo posameznika, se moramo še vedno boriti za njegove pravice.
„Stvar še za državo in svet ni končana-Če more predsednik Združenih držav z javnimi pozivi doseči sporazum med sprtim senatorjem Pepperjem in senatorjem Taftom, ali komunističnim glasilom „Daily Worker" in listom iz Wall Streeta je svet rešen. „Senator Pepper iz Floride je eden najzagrize-nejših levičarskih članov senata, medtem ko imajo senatorja Tafta iz Ohia za najbolj konzervativnega republikanskega člana senata-
„Železničarska stavka, — je izjavil Truman je povzročila tako stanje, ki se ga je bilo treba lotiti v obliki, ki najbolj koristi blaginji države."
Ameriški zunanji minister je v izjavi o zakonskem osnutku za vojaško sodelovanje med državami Amerike, ki jo je podal pred odborom za zunanje zadeve rekel, da Združene države ne nameravajo pospešiti oboroževanja na zahodni polobli, ampak sodelovati pri ureditvi oboroževanja z ozirom na zahteve mednarodne varnosti .
Pojasnil je, da spadajo načrti za sodelovanje z ameriškimi latinskimi državami v okvir Združenih narodov in da bo Varnostni svet vrhovna oblast za ureditev kakršnega koli vprašanja.. „Poleg tega bi bilo vojaško sodelovanje na zahodni polobli podvrženo kakršnemukoli bodočemu mednarodnemu dogovoru o nadzorstvu nad oboroževanjem."
VELIKA BRITANIJA
Poročevalec- britanskega zunanjega mini-_ strstva je odločno zanikal vesti, ki jih je objavila radijska postaja v Tebrisu, po kateri naj bi bile britanske čete še vedno v južnem delu Perzije. Izjavil je, da so britanske čete zapustile Perzijo 2- marca t. 1-, to je dan, ko bi morali izvesti popolno evakuacijo v skladu s tristransko pogodbo, ki so jo sklenili 1942. leta.
Po dvodnevni razpravi je Spodnja- zbornica odobrila vladni načrt za nacionalizacijo nekaterih panog železarske industrije s 338 proti 184 glasovom.
?r«
gr<
je,-.
indi
šel do zaključka, da je iskati razloge za nacionalizacijo na drugem in ne tehničnem področju.
Začasni načrt za obvezno vojaško službo v Veliki Britaniji za leto 1947, ki r;o ga objavili v parlamentu, odreja, da »odo tisti, ki jih bodo poklicali k vojakom leta 1947, služili dve leti. Vpoklicani po 1. januarju 1948 bodo služili krajši rok, če ne bo nepredvidenih zaprek.
FRANCIJA
Po uspešno zaključeni finančni misiji se je pretekli teden vrnil v Pariz Leon Blum
Sklenjeni sporazum črta francoski vojni dolg napram ZDA, ki so dosegli 1800 milijonov dolarjev Na osnovi novega sporazuma bo Francija prejela: 1650 milijonov dolarjev od banke za izvoz in uvoz.
2450 milijonov v dobavah. Ta kredit bi kril dobave izvršene pred podpisom dogovora in to od septembra 1945.
3275 milijonov za nakup prekomernih ameriških zalog v Franciji.
4420 milijonov dolarjev za nakup 75. ladij tipa „Liberty".
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v Parizu Leon Blum, vodja francoske delegacije, ki se je sedaj vrnila iz Združenih držav, je izjavil, da vsebuje ameriško posojilo Franciji tesen trgovski sporazum, ki temelji na načelih svobode, bratsva in enakosti, in sta ga sklenili svobodno obe pogodbeni stranki.
SOVJETSKA ZVEZA
Prejšni teden so odpotovali iz Moskve člani poljskega odposlanstva. Pred odhodom je dal predsednik Bierut pred mikrofonom sledečo izjavo:
,,V imenu poljske delegacije bi želel izraziti globoko hvaležnost velikemu voditelju sovjetskih narodov generalisimu Stalinu, velikemu prijatelju Poljske, ki je pokazal največje razumevanje za naše skupne stvari in potrebe. Naj živi nerazdružljivo prijateljstvo poljskega naroda in sovjetskih narodov".
V Moskvo je prišel predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito, ki je bil sprejet pri generalisimu Stalinu. V spremstvu Tita so še notranji minister Rankovič, general Popovič, predsednik srbske vlade Neškovič ter predsednik vlade LR Slovenije Boris Kidrič.
Agencija „Taas" poroča, da je predsednik ministrskega sveta SSSR Stalin sprejel veleposlanika Velike Britanije Petersona. Pri sprejemu je bil navzoč tudi zunanji minister Molotov.
V svojem mednarodnem pregledu piše „Krasnaja zvezda" med drugim:
„Ko so bili japonski militaristi pregnani iz Kitajske se je pred kitajskim narodom pojavila naloga nacionalne obnove dežele. Ker se notranja borba v državi nadaljuje, je demokratična javnost uporno zahtevala ustavitev sovražnosti in nevmešavanje Združenih držav v notranje zadeve države, pa tudi umik ameriških čet iz Kitajske. Po pogajanjih KP in Kuomintaga, je bil dosežen sporazum o ustavitvi notranjih sovražnosti. Vkljub temu pa sovražnosti še niso ustavljene in je še vedno slišati o novih spopadih."
JUGOSLAVIJA
Ker je predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito na prijateljskem obisku v Moskvi, ga med njegovo odsotnostjo nadomestu-je podpredsednik vlade Edvard Kardelj. Notranjega ministra Rankoviča, ki je odpotoval s Titovim spremstvom pa nadomestuje minister brez resora Milovan Djilas.
Ob rojstnem dnevu predsednika Češkoslovaške republike dr. Beneša ,je predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ poslal predsedniku Benešu naslednjo brzojavko:
„V imenu Prezidija Ljudske skupščine FLRJ pošiljam Vaši ekselenci čestitke k rojstnemu dnevu z iskrenimi željami za uspeh in srečno življenje ter blagodejno delo v korist bratske Češkoslovaške republike "
Minister brez listnice Sava Kosanovič je bil z ukazom Prezidija Ljudske skupščine imenovan za veleposlanika FLRJ v Združenih državah Amerike.
V Parizu so pričeli razgovore za sklenitev trgovske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo- Jugoslavija bi izvažala rudnine, konopljo. kože in suho sadje, v zameno pa bi dobila industrijske in kolonijalne proizvode. Jugoslavijo zastopa pri razgovorih Mate Jakšič.
Iz Ljubljane je odpotovala mladinska delovna brigada Janka Fremrla-Vojka iz Primorske, ki bo pomagala graditi mladinsko progo Brčko-Banoviči. Brigada šteje 293 članov.
Iz vseh krajev Jugoslavije pošiljajo zahvalne brzojavke Stalinu in Molotovu. V brzojavkah izražajo zahvalo Sovjetski zvezi za podporo pri razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo.
Hrvatski likovni umetniki so poslal; pro-tes .♦»o pismo v P>'.•■ iz, v kr ' ■ rent ,	"'«Tajo i»-, ouločno odklanjajo potih us	p. epu
sl, ve ‘t t sta in kakega dela Julijske Krajine
ROMUNIJA
Ameriški politični zastopnik v Romuniji Burton Y. Berry je 27. maja izročil romunskemu zunanjemu ministru protestno noto zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki jih je romunski vladi naložila preteklega januarja tričlanska komisija, ki so jo poslali v Bukarešto na podlagi sklepov konference zunanjih ministrov v Moskvi, ki je bila meseca decembra 1945.
„Po navodilih svoje vlade želim opozoriti romunsko vlado na dva vidika političnega življenja v Romuniji, zaradi katerih je ameriška vlada zakrbljena.
„1. — Dejstvo, da niso izdali nobenega volilnega zakona niti določili dneva za volitve.
„2. — Zlorabe svobode ter zlasti vedno pogostejša nasilna dejanja, ki šo v nasprotju s spoštovanjem svobode, ki jo je zagotovila romunska vlada, ko je sprejela sklepe moskovske konference.
Minulo je zdaj več kot štiri mesece od dnčva spremembe vlade in ne samo, da niso določili dneva volitev, ampak niso izdali nobenega volilnega zakona za volitve. Ta položaj, ki je v nasprotju s sklepi moskovske konference, vzbuja vtis, da skuša romunska vlada odlašati z izpolnjevanjem svojih obveznosti-
Določeno mero svobode izražanja je vlada dala z dovoljenjem narodni in narodno liberalni stranki da objavita liste, toda cenzura je v številnih primerih ovirala svobodno širjenje uradnih izjav, ki zadevajo javnost- Z odloki in ukinitvami listov je omejila svobodno izražanje političnih vidikov.
Spomenica, ki jo je 27. maja izročil britanski poslanik v Bukarešti romunski vladi, pravi, da zagotovil, ki jih je dala romunska vlada z ozirom na državljansko svobodo „ne izvajajo zadovoljivo niti po črki niti po duhu". Spomenica se nanaša na izjavo z dne 8. januarja, v kateri je romunska vlada izjavila, da bodo zajamčili svobodo tiska, govora, vere in pravico združevanja ter čim-prej mogoče razpisali volitve v popolni svobodi.
„Predstavniki liberalne in kmetske stranke, ki so vstopili v vlado na podlagi moskovskih odločitev, niso mogli izvajati svojih nalog paradi pomanjkanja sodelovanja s strani romunske vlade."
Poslanica povdarja, da niso odločili ničesar o času volitev in niso nazglasili nikake-ga načrta volilnega zakona, da bi ga država in vse politične stranke preučile v njegovih porobnostih. Nota zahteva, da določijo bližnji datum za volitve.
Romunski ministrski predsednik Petru Groza je izjavil, da bodo splošne volitve v Romuniji meseca avgusta ali v prvih dneh septembra letošnjega leta in morda tudi prej, če bodo dokončali potrebne priprave.
Izjavil je Reuterjevemu dopisniku, da ta sklep ugodi zahtevi opozicije, ki je hotela,
da volitve ne bi bile prej-
„Volitve", je dejal Groza, bomo tako uapO] vedali v soglasju z obveznostmi, ki smo j«] prevzeli s sklepi moskovske konference Mo ja vlada je doslej spoštovala vsako obvsz nost, ki jo je prevzela.
„Poizkusi, da spravijo vprašanje v drufjc luč, prihajajo od opozicije ki se bavi z 1*' stnimi interesi in noče nikakor resnično sodelovati."
MADŽARSKA
Madžarski ministrski predsednik Ferenc: Nagy, ki je istočasno predsednik stranM malih kmetov, je maja izjavil, da bo odstoj pil, če se levičarske stranke ne bodo držaj le pogojev, katere jim je stavil za dolgotraij no sodelovanje z vlado.
Eden od teh pogojev jej da dobijo mal'} posestniki, ki so dobili pri zadnjih volitval1 60 odstotno večino, en del mest pri policij1 in v upravi, kakor tudi v glavnih minist1' stvih. Levičarske stranke naj bi bile na t® odgovorile do 1. junija.
Madžarski pravosodni minister Istved R>' esz je naznanil v Parizu, da bo madiarsk® delegacija, kateri bo načeloval madžars^ ministrski predsednik Ferenc Nagy, zadnje dni junija obiskala London. Nagya bo spret*1 Ijal tudi Riesz, ki je član osrednjega odbor* socialno-demokratske stranke skupno z zu' najim ministrom Gyoengyoessijem in Math1 aom Rakosyjem, glavnim tajnikom komuni stične estranke.
Verjetno je, da bo potovala delegacija p°' zneje tudi v Washington in v Paris.
Protest Jugoslaviji

Britanska in ameriška vlada sta dne 20. maja poslali poslanci jugoslovanski zvezni vladi o jugoslovanskem delovanju na področju A Julijske krajine- Doslej še nista prejeli nobenega odgovora V poslanicah protestirata proti pomanjkanju sodelovanja pri ohranitvi zakona in reda v Julijski krajini. Protest sta vložili na podlagi dejanj, ki jih pripisujejo hujskanju jugoslovanskih oblasti in ki stremijo za tem, da ovirajo Zavezniško vojaško upravo na področju A Julijske krajine.
McDcrmott. ki je govoril v Washingtonu imenu ameriškega zunanjega ministrstva, ......	od-
klanjal; sodelovanje z Zavezniško vojaško uoravo In so jo skušal; ovirati. O tem so jugoslovansko zvezno vlado že večkrat opozorili.
Britanska protestna nota, ki jo je'britanska vlada poslala Jugoslaviji, se po poročilu BBC nanaša „na malo prijateljsko zadržanje Jugoslovaje do Velike Britanije". Poslanica ugotavlja, da „so po zidovih pisana protibritanska in protiameriška gesla."
*
Ob razpravljanju o nedavni poslanici britanske vlade Jugoslaviji piše diplomatski dopisnik lista „Times": „Odkar so štirje zunanji ministri zapustili Pariz, ne da bi dosegli sporazum o svojzih interesih v Sredozemlju in v vzhodni Evropi, je sovjetska vlada pričela vedno bolj krepiti svoje zveze z državami vzhodne Evrope- Istočasno so se odnošaji Amerike in Anglije z mnogimi državami tega področja poslabšali- Razdelitev Evrope postaja vedno bolj očitna".
Diplomatski dopisnik lista „Times" povdarja, da je ravno ta vtis, ki prevladuje v Londonu in Washigtonu, povzročil, da so poslali obe poslanici in dostavlja: „Čeprav bi se ti protesti mogli zdeti nepomembni v splošni sliki, vendar tako London kakor Washington mislita, da razlogov, ki so jih povzročili, ne smejo prezreti, londonski list „News Chronicle" piše, da
številni incedenti, ki so povzročili raZti* protestne note, sami na sebi niso zelo reso}1 toda v Londonu mislijo, da so ti incident1 v zvezi z drugim protibritanskim delov* njem, del organizirane sovražne gonje.
Moskovska radijska postaja sporoča, & je zunanji minister Molotov včeraj prired1' sprejem v čast jugoslovanskemu minist1' skemu predsedniku maršalu Titu in drug*1*1! članom jugoslovanske delegacije, ki se tfe; nutno mudi v Moskvi.	J
kovice te SiovetUfe
Pretekli teden je gledališka družina iz Št. Jakoba gostovala v Šmarju pri Jelšah. Gostovali so z igro „Tugomir".
Za porečje Drave v ptujskem okraju je predvidena samostojna ribarska enota, ki je imela že svoj prvi občni zbor.
Pionirji deške in dekliške vadnice so imeli pevski koncert v mali filharmonični dvorani, pri katerem so nastopili s pevskimi in glasbenimi točkami.
V	zadnjih dneh so bili pri oddelku za notranje zadeve okrožnega mesta Ljubljane zaradi Vinjenosti, razgrajanja v nočnih urah in upiranja organom Narodne milice kaznovani z globo od 650 din ali 10 dni prisilnega dela:
Pečjak Jože iz Vevč, Marinšek Miha, Avsec Alojz, Jakše Jože, in Šorli Viktor iz Ljubljane.
V	zvezi s pridobivanjem smole piše „Slovenski poročevalec":
Slovenija je pretežno gozdnata pokrajina. Žato predstavlja gozdarstvo važno vejo na-
šega gospodarstva Izkoriščanje gozdov pa do sedaj ni bilo smortno, ker je služilo predvsem koristim zasebnikov ne pa skupnosti-
Plodonosen način izkoriščanja gozdov je tudi smolarjenje, to je pridobivanje smole iz borovih gozdov. V Sloveniji so dani vsi pogoji za to, da lahko postane smolarjenje zelo pomembna pridobitna panoga v gozdnem gospodarstvu. Za pridobivanje smole je važen zlasti bor in tega ima Slovenija obilo, zlasti v severovzhodnem delu.
Smola je izhodišče za dve zelo važni industrijski surovini: za terpentinovo olje in kolofonijo.
Korist, ki bi jo prinašalo smotrno izvedeno smolarjenje, bi bila zelo velika Letos bo verjetno pridelanih tisoč ton smole pri čemer bo stalno zaposlenih 300 do 400 smolar-skih delavcev. Vsako smoljeno drevo bo prineslo lastniku zaslužek že pred sečnjo. Samo ta zaslužek bo predstavljal letni dohodek do 30 milijonov dinarjev.
Dnevno povelje generale Änderen
Poveljnik drugega poljskega korpusa,
neral Vladislav Anders, je izdal svojim č« tam dnevno povelje, v katerem jih obvešč* o njihovem predstoječem potovanju v M1 glijo V dnevnem povelju pravi:
„Poljski korpus za naseljevanje ima ci^ da pripravi vojake, letalce in mornarje n' njihovo novo delavnost v civilnem živil6 nju in za naselitev na britanskih otokih v prekomorju
Potem ko sem samega sebe o tem vpf* šanju izprašal in po ocenitvi političnega f° ložaja, ki računa z dejstvi, sem odločil spfe jeti ta težki sklep."
dbroßne novice
.jj
Delegat Združenih držav pri Organizaril Združenih narodov Edvard Stettinus je 0
■ ot'
stopil kot zastoonik Združenih držav r UNO.	'	‘
Kanadski minister za poljedelstvo je vil, da bo vlada objavila načrt za priseli'6; več stotin ljudi v Kanado, ki bodo dels^ namesto nemških vojnih ujetnikov v sla ( komi industriji. Nekateri menijo, da bi biti to pripadniki Andersove armade.
V Landsberški ječi so obesili Martina frieda Weißa, ki je bil poveljnik konceh' cijskega taborišča v Dachau-
Objavili so vest, da je letalo, s kat®fif’. upajo leteti s hitrostjo 1120 km na uro, P j čelo pred nekaj tedni s poizkusnimi P0’ v Veliki Britaniji-
Na Madžarskem se že več časa borijo P ti hudi inflaciji. Ravnatelj policije v Bu pešti je objavil, da ne bo sprejel nobea)i prijave o tatvini, če znesek ne bo PresS®e. 500,000.000 pengov. Vozni listek cestne leznice stane 3,000.000 pengov.
Romunski ministrski predsednik Gr°zavj. bil odlikovan z redom „zvestega služb0 nja" pfve stopnje.	e
Sovjetska filmska družba je po desetih ^ secih končala s snemanjem filma	,0it
goslavija". Člani družbe so se z leta vrnili v SSSR.
Pri tekmah za Davisov pokal je Jug0^ vija premagala Češkoslovaško z rezU*!^jtič 3:2 Jugoslavijo sta zastopala Punčec in M ^
Poslušalci moskovske radijske P°s'ai?ve lahko slišali utripe človeških src iz M°s ^ Lahko so opazili razliko med utripi z“r*Dil' src in takšnih, ki so bolehala na raZvLali boleznih Poročilo ne pove, ali -so °“d J-c« tudi utripe src zaljubljencev (pri teh * pač močneje bije) in oboževateljev razu državnikov.
--
i.
Kormkcs satira s
Zadnjič sem imel dva prijatelja na obisku' v !st5 d:an sem bil zamenjal otroški voziček mole stare matere in enega od mladičev lepe | ^ide (naše angorske mačke) za steklenico 1 shvovke. Zdravo razviti nagon je torej pri-vedel moja dva prijatelja ravno o pravem trenutku k meni.
i
Medtem/ko smo srkali ognjevito tekočino, srno se menili o tem in onem. Začeli smo seveda s politiko. Debata pa se je nehala pre-le kot navadno, ker smo si bili v vsem edi-c debata brez opozicije pa ni zanimiva. Ko e smo pretresli še najnovejše cene cigaret, sobnih krtačk in trakov za čevlje, smo zašli v sanjarenje. Aleš je sanjal o dalmatinskem Proseku, Luka o čevljih s podplati iz pluto-vine in o srajcah iz prave svile, jaz pa o zvišanju plače. In ker smo bili že pri sanjah, i Sej» se nenadoma spomnil, kaj se mi je Prejšnjo noč čudovitega v snu prikazalo.
..Sanjalo se mi je." sem pričel, „da so na i konferenci zunanjih ministrov v Parizu določili komisijo, ki naj prouči vprašanje Koroških Slovencev in odloči o njeni usodi, j ^ komisiji naj bodo: en koroški Slovenec, ■ ®n Avstrijec, en jugoslovanski partizan in
•	6r> Anglež- Da ne bodo izpostavljeni zuna-•rjhn vplivom, se morajo podati na kraj, ki
i 9aj bo obenem izoliran od sveta in nevtra-
•	,i6n Ker pa takega kraja na zemlji ni, je lu-rta edino pripravno mesto.
Nekega dne so torej švignili z raketo pro-tt srebrni lunini obli. Potovanj« je poteklo v popolnem redu in miru. Šele v višini kakih ioo.OOO kilometrov je prišlo do manjšega Prepira, ker je partizan Črt očital Avstrij-J ^ Rudiju, da je šovinist. Ta je namreč pov-s°d namestil tablice: „Ne pljuvajte na tla!" "Kaditi prepovedano!", „Ne dotikajte se Predmetov!". „Pse na vrvico!", — vse v nem-skiem jeziku. Anglež Percy. ki mu je bila potrjena naloga razsodnika in kontrolnega 0r3ana, je končal prepir s tem, da je vrgel tablice v vsemirje. Nekoliko stotisoč kilometrov so potovali v najboljših diplomat-skih odnošajih. Percy je neumorno vrtel kamero in filmal zemljo, ki je bila le še planet m je postajala vedno manjša. Nenadoma pa je zmotil vik za njegovim hrbtom. Rudi h Črt sta si bila zopet v laseh, Črt in Tone, Koroški Slovenec, sta namreč tiščala glavi hupaj in govorila v jeziku, ki ga Rudi kot ^°ber Avstrijec ni razumel, razločil je samo beSedo „Drava".
..kaj se to pravi, da že sedaj hočeta dolo-hi mejo, ko še niti prave konference nismo m Sli!" se je razburil.
^one pa se je zasmejal. ,,Ni vse Drava, kar «ce. Govorila sva le o tem. za koliko boljša 6 -.Drava" od avstrijske „Blondinke", to so hatnreč cigarete. Mr. Percy."
> "č K." je dejal Anglež in dal vsakemu tčilno gumo. „Sedaj bi pa prosil, da šte-j.ho energijo in kalorije! UNRRA, ki še kon-, tnta ne doseže, bo še manj dosegla luno *1 torej ne moremo računati z nadomestkom a Zgubljene kalorije "
K strahovito naglico so se bližali luni- S r°stim očesom so že mogli razločevati j- °be]i in kotanje med nazobčanimi vrhovi Zenitih gora-
"Vina tu cfbri aotovo ne bomo našli." je 9o,ovii Tone.
^ kraljestvu lutk
pj.	(Ponatis dovoljen sam
(Ponatis dovoljen samo pristankom pisca)
i moji otroci, ali poznate lutke? To pu „ene igračke-človečki, kakor Mojčina žie C^a *n Dojzkov pajac. A pritrjene so z ko°. in vrvicami na lesen, križu podoben ki je tako velik, kakor tvoja dlan. ltaftje se pilotka, saj z njo vodiš lutko
•j.0* i * * * vodi pilot svoje letalo, liith °! Primite pilotko v roke in potegnite kak°' ki je pritrjena na lutkini hrbet! Hej, klcuvi^0 nam k° lesena postavica lepo pri-da 1 a' s prednjima vrvicama pomoreš lutki, živJIlaka z rokami na levo in desno, kakor lev ' ^ko pa dvigaš zaporedoma desno in faCa,nitko ki vodita na kolena, bo lutka ko-bp a kamor jo boš vodil.
PraVj. utke so žive igračke. Vse lahko na-Ap18 Z nbmi" kar hočeš.
Vjj3*® ke bili kdaj v gledališču? Gotovo. Itt^k ite- ^ra9i moji malčki, ako napravite kost; 0<^eröek. ki bo odgovarjal njih veli-P°stanejo igračke gledališki igralci.
vSe u ^ moraš še gozd, hiše, sobe . .. sploh te V ar k°li boš rabil za posamezne prizo-,J0 so kulise
Pom,
imaš
• «mg . vse to, poprosiš prijatelje, da ti v4bij a®° voditi lutke, ostale otroke pa po-^0liko^r.S<^ likovno gledališče in videl boš, razk6 stneha boš pričaral na njihove ob-Rte j«
hčitgij 6 razumeli? Le vprašajte gospoda bosts Pa vam bo podrobneje pojasnil. Če Potj“^. se bomo pa tudi mi še kaj več Hej ,1 0 teh ljubkih igračkah.
0 'ko lepih uric sem preživel med
¥ znamenju konferenc
„Moj Bog, pozabil sem kartoteko z imeni koroških rek!” je zastokal Rudi.
„Radoveden sem, če bo tu kaj fašistične reakcije,, se je začul grozeči Črtov glas.
Mr. Percy pa je z daljnogledom iskal pripravno mesto za bodoče oporišče angleške vsemirske letalske sile.
Ko so izključili atomsko energijo, ki je gnala raketo, so mirno zdrseli navzdol in brez poškodbe pristali na planoti, poraščeni z mahom in nizkim grmičevjem. Takoj po pristanku so se spravili na delo, da postavijo šotore.
Na treh šotorih so se pokazale zastave: 'angleška, jugoslovanska in avstrijska- Tone pa je stal in ni vedel, kaj bi-
..Avstrijsko boš obesil, seveda", pravi Rudi. Toda Črt ga je osorno zavrnil: „To bi bilo prejudiciranje!"	>
„Obe naj obesi, ali pa nobene!" je odločil Percy.
Torej je ostal Tonetov šotor brez zastave. Ko so namestili vse potrebno, je vsak napravil to, kar se mu je zdelo za začetek najvažnejše. Rudi je postavil mizico s pisalnim strojem, razmestil predalčke s kartotekami in formularji tbr obesil tablico, ki je oznanjala uradne ure, da bi se počutil bolj domačega na tem tujem planetu. Črt je čistil brzostrelko in pri tem v duhu sestavljal resolucije, Tone je raskladal zabojčke s slanino, jajci, moko, klobasami itd. in premišljeval, da-li bo letošnja žetev kaj prida. Percy pa je v svojo beležnico stenografiral poročilo o splošnem političnem stanju na luni in orisal možnosti za ureditev prekovsemirskega izvoza luninih produktov ter načrt za reguliranje plime in oseke, ki, kakor znano zavi-sita pd lune, — v strategične svrhe.
Prihodnjega dne so imeli prvo sejo, ki ji je predsedoval Percy. O določitvi dnevnega reda si še niso bili edini-
„Najbolje bo. da napravimo, kakor zunanji ministri na svojih konferencah," je predlagal Rudi, „to bo najboljši način."
„Potem bomo lahko vse življenje ostali na luni!" se je zasmejal Črt.
Percy je otvoril sejo in v kratkih besedah ponovil pomen in namen zgodovinskega potovanja na luno. Končal je z besedami: „Prepričan sem. da se bomo vrnili na zemljo v popolnem soglasju in da bo vprašanje Slovenske. Kov.škt- rešeno v obče /.ad stvo."
Rudi: „Prav gotovo!"
Tone.- „Upajmo .. ."
Črt; „Ne verjamem!"
Prva seja je potekla brez posebnih sklepov. Incedentov in krvoprelitja ni bilo.
Druga seja je potekla živahneje. Pri debati sta se Črt in Rudi pričela obmetavati s papirnatimi kroglicami, medtem, ko je Percy stenografiral in je Tone igral na orglice „N’mav čriez izaro
Tretja seja je potekla brez krvoprelitja. Četrta seja je potekla razmeroma mimo. Ranjenih ni bilo, pač pa si je Tone nakopal hud prehlad, ko ga je med debato oškropil Rudi z brizgalno, ker je Tone kadil „Dravo" in je Rudi videl v tem konspiracijo proti Avstriji. Mr. Percy je ta veseli prizorček filmal.
svojimi lutkami! Kakor bratci in sestrice so mi bile. Polno omaro sem jih imel: kralja in princesko, kraljeviča, vedno veselega dvornega norčka s kraguljčki, velikega Telebana; drobne, bradate palčke in nežne vile . . -Tudi hudobnega čarovnika in čarovnico, parkeljna in koščeno smrt. In da bi videli zelenega zmaja! Saj si mislil da je živ, kadar je žarečih oči skakal po lutkovem odru in sem mu po drobnih cevkah puhal skozi nosnice tobačni dim.
Moj ljubljenček pa je bil navihani Jurček, ki je v vseh igricah igral glavno vlogo in se je vedno iz vseh nevarnosti dobro izmazal. Kako so malim gledalcem žarel? lička, kako so se smejali, ko sem z Jurčkom uganjal po lutkovem odru vse mogoče vesele in smešne.
Da, tudi oderček sem imel. Dva kvadratna metra je imelo pozorišče in lepo pročelje z zastorom in vseh vrst kulise Od bajnih gradov do razbite bajte, od kraljevskih soban do preproste sobice .. .
Bog vedi, kje je moje lutkovno gledališče danes. Morda leže pisane igračke zanemarjene in zaprašene kje na podstrehi. Nihče več se ne zmeni zanje, saj ni Albina, ki bi se z njimi pogovarjal, jih napenjal na vrvice in izvabljal z njimi na drobne obrazke gledalcev veselje in žalost, smeh in solze. ..
Da, lepe urice sem preživel v kraljestvu lutk. Kajne, da hočete z menoj za njegove visoke zidove tudi vi, dragi moji otroci? Dobro! Le primite se me za roko, pa vas popeljem v pravljični svet!
*
„Bim-bam, bim-bam, bim-bam. bim-bam! — Bom! V cerkvenem zvoniku je odbilo eno popoldne.
Peta seja je potekla živahno. Šesta zelo živahno. Sedma razburkano. Po deseti seji so se morali poslužiti omarice z napisom „Prva pomoč".
Po dvajseti seji je zaprosil Rudi za tri dni bolniškega dopusta radi prerahlajanja živčnega sistema-
„Tako ne gre dalje, fantje", je dejal Mr. Percy pri trideseti seji, „do danes še nismo prišli do nikakršnih sklepov. V teku enega tedna se mora stvar razčistiti, ker nam bo do takrat pošel jod, vata in obveze. Prosim gospode zastopnike, da mi do jutri predložijo pismen materijah"
Pismeni materijal Rudija je obstojal v statistikah, ki so dokazovale etnografsko, geografsko, gospodarsko in kulturno pripadnost Koroške k Avstriji. Pismeni materijal Črta je obstojal v statistikah, ki so dokazovale etnografsko, geografsko gospodarsko in kulturno pripadnost Koroške k Jugoslaviji. Pismeni materijal Toneta je obstojal v praznem listu papirja.
,Kaj pa ti?" se je začudil Percy.
Tone mu je odgovoril v zadregi: „Če napišem, kakor jaz hočem, se zamerim Rudiju, če napišem, kakor on hoče, se zamerim Črtu, če pa napišem, kakor Črt hoče, se zamerim vam!”
„Kaj pa pravzaprav hočeš? Kar povej!"
Globok vzdih se je izvil Tonetu iz globine prsnega koša: „Demokracijo- pravico svobodo in — mir!"
Rudi je vzrojil: ./Kaj morda pri nas ni demokracije? Ali nimate pravic pri nas? Povsod se čuje slovenska govorica. V vseh šolah so slovenski učitelji- In vaše spominske svečanosti so bile dosedaj vse dovoljene-Kdo vam pa ne da miru? Nihče ne skrbi tako za vaš mir, kakor mi."
Percy je imel res težko stališče. Niti svetopisemski modrijan Salomon ne bi bil kos ta-'kim težkočam. Obžaloval je že, da se je bil podal v to pustolovščino in ni raje ostal na Koroškem ter vnaprej slikal vaških cerkvic in zasneženih Karavank.
Stan je je postajalo vedno'bolj kritično Na miren in uspešen izid zasedanja ni bilo upanja. Tone /c več dni ni mogel prisostvovat: k-on-fe*en.cam, ker je imel nategnjene kit:,. Rudi "t Črt sta ga namreč pri neki ognjeviti a «bat i zgrabila in pričela vleči vsak na svojo stran-
Napočil je dan, ko je potekel ultimat, ki g c. je uti postavil Mr- Percy.
„Niti za korak ne odstopim od svoje lastnine!" je zatrjeval Rudi»
„Do poslednje kaple krvi se bom boril za svojo pravico!" je klical Črt.
Tone pa ni dejal ničesar, ker ga ni bilo. Ležal je nekje na mahu in sanjal o Mojci. Nenadoma pa je začutil, kako se tla pod njim gibljejo, zdelo se mu je, da leži na elastiki, ki se krči. V poslednjih dneh je že večkrat opazil ta pojav, a ni mu pripisoval posebne važnosti. Bil je mnenja, da nekje deluje še kak neugasel ognjenik. Toda danes je nastopilo gibanje talnih plasti mnogo močneje.
Isto so čutili tudi ostali trije- Tla pod njimi so se nagubala kakor čelo mladega jazbečarja in vsa okolica se je jela pomikati proti njim. Z grozo so opazovali to čudo in čakali, kaj bo- Mu Percy je takoj vključil Seismograf in ugotovil, da ni potresa. Nato
Albin stopi v društveno delovno sobo. Zopet je med svojimi dragimi lutkami. Vse dopoldne je pripravljal to in ono za nedeljsko lutkovno predstavo. Komaj toliko časa si je privoščil, da je pokosil, pa ga že vnovič vabi nadaljnje delo.
Skozi okno sije toplo sonce in siplje zlate žarke na pisano vsakovrstnost.. .
Tamle ob steni se razprostira lutkovni oder s temnorujavim pročeljem in slikanim zastorom. Pozorišče je polno krasnih kulis: lepih hiš in ubožnih bajt, bajnih gradov in zakletih stolpov, grajskih soban in preprostih sobic. Vse leži križem kražem od zadnje predstave.
V	kotu poleg odra je zaboj večjih in manjših posod z različnimi barvami. Drugujejo jim čopiči vseh velikosti. Razen njih moli iz zaboja pisan papir, ki so ga vneti lutkarji rabili za kulise in lepake.
V	drugem kotu stoji okrogla železna pečka na kateri je stara ponev s klejem. Ob pečki je na eni strani zloženih nekoliko polen, na nasprotni strani pa je košarica z malenkostjo premoga. — Na mizici leže med dleti in drugim rezbarskim orodjem nedovršeni deli lutk: leseni trupi razne velikosti, roke, noge, celo bolj ali manj posrečene glavice, ki se bodo klanjale morda čez nekaj tednov otrokom z lutkovega odra.
Vrata omare pri oknu so na stežaj odprta. Skozi nje božajo sončni žarki pisano bogastvo — lutke. Toda to niso lutke, kakršne ima lahko vsak otrok ter jih nataknemo na prst in so brez nog. Ne! To so prave lutke, popolnoma podobne ljudem, le majhne in obešene na žici in vrvicah. Lepo število je teh igračk, ki so zabavale nedeljo za nedeljo z lutkovnega odra mlade gledalce ter pri-
se je povzpel na vrh bližnjega lijaka in se razgledal po pokrajini. Tedaj je razumel. Kar so ga noge nesle, je tekel k ostalim zastopnikom.
„Narava sama nam je postavila ultimat!" je zaklical. „Mesec pojema, to se pravi- če ne izginemo kmalu, bomo viseli v vsemirju kakor škrjančki nad žitnim poljem."
Mesec je vsak dan bolj pojemal, razburjenje je vsak dan naraščalo- Konference so se vršile le še v nestrpnem, nervoznem in napol histeričnem razpoloženju-
Zadnji krajec pa je,postajal ožji in ožji. Mr. Percy je bil edini, ki je ostal razmeroma miren- Plezal je po nagubani pokrajini in slikal do nezavesti. V šotor se je vrnil samo, če je bil čas zasedanja. Prišel je zadnji dan 'njihovega bivanja na luni, dan odločitve. Zgodovinski dan, ko bo končno rešeno kočljivo vprašanje Koroških Slovencev. Mr. Percy je pobral navzočim orožje, t- j. samokrese, žepne nože, pile za nohte, svinčnike in zobotrebce- Tudi nohte jim je porezal. A kljub temu je tekla kri. Rudiju iz nosa, Črtu iz kazalca, kamor ga je bil Rudi ugriznil, Tonetu pa kar iz treh različnih ran. Percy je stenografiral. filmal, miril, obvezoval, de-'sinficiral in žvečil gumo- Na luno so pozabili. Srditega boja in prerekanja ni moglo, motiti niti dejstvo, da so balansirali samo še na ozkem robu zadnjega krajca.
Nenadoma pa je tudi ta izginil. Nastopil je mlaj, to se pravi, lune ni bilo več. Komisija za določitev koroške meje pa je res obvisela v zraku kakor škrjančki nad žitnim poljem, ker v vsemirju zakona o gravitaciji ne poznajo. Toda kmalu jih je neka nedoumljiva struja raznesla ha vse strani. Črt je nenadoma začutil privlačno silo Marsa in že je odjadral proti njemu, Rudija je potegnilo k Veneri, Mr. Percy pa se je znašel na Velikem vozu, ki ga je takoj pognal in z največjo brzino zavil v sinjo brezkončnost vse-mirja na raziskovalno potovanje.
In Tone?
Tone pa je korakal po Rimski cesti in si preganjal dolgo pot s tem, da je veselo piha! v orglice „Juhe, pojdamo v Škufiče . . •!", da je odmevalo od planetov. Tedaj pa je opazil, da mu prihaja nekdo naproti.
„Čakaj no. tebe pa poznam!" je nagovoril prišleca.
,,Se mi tudi zdi, saj sva takorekoč soseda", se ie glasil odgovor-
,.Kej bratec!" ga je objel Tone. "Pozdravljena Južna Tirolska! Kaj pa delaš tu?"
„Veš, konferenca naj bo na luni za določitev tirolski’- meja. V komisiji bodo po en iiroiec, Italijan. Avstrijec in Anglež. Jaz sem šel kar peš naprej, saj sem vajen strmin."
Nenadoma se je Tone domislil: „Ti, vaše konference ne bo, saj je mlaj, lune ni!"
Tedaj se je Tirolec sesedel na rob Rimske ceste in bridko zaihtel-
..Zakaj pa jočeš, bratec?" ga je sočutno vprašal Tone, ki so mu že samemu silile solze v oči.
,'Ker ne vem, kaj naj napravim", je ječal siromak. Tone pa je sedel kraj njega in združil svoje solze z njegovimi.
Na Koroškem pa so ljudje blagoslavljali dež, ki se je po tolikem času suše blagodejno vlival na letino .. ."
Končal sem svoje pripovedovanje. Moja dva prijatelja sta trdno spala. Kaj hočemo, ljudje imajo pač premalo razumevanja za sanje svojega bližnjega!	Ljubiša
vabljale na njihove drobne obrazke smeh in solze, veselje in žalost, kakor je pač nanesel prizor v igrici . ..
Albin stopi k mizi sredi sobe. Na njej leži zvezek, navaden zvezek z naslovom:
JURČEK IN ZAKLETA PRINCESKA Lutkovna igrica
Fant sede na polomljen stol, vzame zvezek v roko, ga odpre in prične šteti osebe, nastopajoče v igrici, nato pa se zagleda v odprto omaro . . .
„V nedeljo bodo znova nastopili princeska in kralj, dvorni norček in vitez. Kmet bo zadnjenedeljski butalski župan, debeli čuvaj pa preoblečen v gospoda Zamaška. Ha, ha, ha! To se bo zopet vse smejalo v dvorani! Jurček bo osvajal mlada srca . .."
Albin išče in išče med lutkami, obešenimi v omari, ker ne more nikjer ugledati irhastih hlačic in bele srajčke navihanega Jurčka.
„No, kje pa je Jurček? Saj visi vedno na zadnjem levem klinu", zamrmra in se pomakne k omari. Svojo nadražjo lutko zagleda na tleh. Lesena pilotka, raz katero vise nitke, ki je na njih pritrjena lutka, leži poleg nje. Precej nitk je pretrganih, mnoge pa so tako zamešane, da jih mora lutkar sam potrgati.
„Ubogi Jurček! Zopet te je neki fante preslabo obesil. Moram te vsekakor napeti na nove vrvice."
Odnese ga na mizo in se vsede. Lutko drži tako, da stoji ha mizi obrnjena proti njemu. „Tako, lepo se prikloni. . -“ Pri tem ji pomaga, da se globoko prikloni. „Dober dan, dober dan! Kako se imate prijateljčki? Hi, hi, hi!" ...	(Dalje prihodnjič)
SHW3>
Književna slovenščina
Ker se je izreka od šestnajstega stoletja v vseh glavnih narečjih spreminjala, kakor naprimer (trdi 1 na koncu zlogov in pred polglasnikom se je spremenil v u; kratki in nenaglašeni i, u, e so postali polglasniki ali pa so onemeli; spremenile so se tudi pozamezne oblike v skladnji, spregi ter nekateri skladi v skladnji itd.), je prišlo v pismeni jezik tudi mnogo živih oblik, ki se ne ujemajo z izreko 16- stoletja- Take žive oblike so: postovka, zveličaven itd.; v 16, stoletju se je govorilo in pisalo: postolka, izveličalen. V pisavi se kažejo tudi nasledki onemelih i, u in e. Trubar je pisal predlog iz- n. pr. še v besedah: voz izvrniti, izpa čiti, izpaka; izpremiti, izgaga, izkaziti itd, za sedanje: zvrniti, spačiti, spremiti, zgaga, skaziti. V 16. veku se je pisalo še: solin, šo lina; marinj, marinja, prazni marinji; evan gelijski itd- za sedanje: šolen, marenj, evan geljski- Oblike kakor: Urih, Uriha. pridižni ca so se pisale še do o. Rogerija (1743) oblike: oljika, Oljiska gora; majhin, majhi na, majhino so se ohranile še do 19. stoletja Oblike: dveh, obeh (rodilnik, mestnik), na jin, vajin, njijin itd. so se glasile v 16. sto letju: dveju(h), obeju(h), naju(n), vaju(n) itd. V 16. veku in še pozneje so živele stare oblike (nekatere so navadne še v nekaterih sedanjih narečjih) kakor: naročaj, v naročaju; prodaja, na prodajo dati; j e (osebni zaimek v množ. tož. ter v edn- tož-za srednji spol, n. pr. ljudje, ki sem je (=jih) videl,- dete. ki sem j e (=ga) videl); stari tožilnik pri pridevnikih in zaimkih, n. pr. Vzemi dva goloba, enega daruj za žgalni dar, drugi (=drugega) za greh (Dalmatin); sedanjikove končnice 3. osebe množine; na pr. mogo, ostano, sedo, obleko, prose. ime-nujo, mašujo itd. za sedanje: morejo ostanejo, sedejo, oblečejo, prosijo, imenujejo, mašujejo; živeti po I- vrsti: vse živo če dni- — Levstik je skušal te starine v sedanji pisavi oživiti, toda splošna raba jih ni sprejela. Koliko starih posebnosti pa je še pri pisateljih 16. veka, katerih ni nihče več obnavljal: Vse te so nadomestile žive oblike. Marsikaj pa je prišlo v pismeni jezik po krivi etimologiji, n. pr. oblike k j e, nekje, kjer, nikjer, drugje, ki se pišejo tako od sedemnajstega stoletja.
Ker je naš pismeni jezik proizvod dolgotrajnega razvoja, ni enovit, temveč je sestavljen iz različnih sestavin in se v celoti kot tak ne govori v nobenem našem narečju in se v tej obliki tudi v zgodovinski dobi, t. j. v 16. veku, ni govoril- V tem se bistveno loči n- pr. od srbsko-hrv. pismenega jezika, ki se piše tako, kakor se danes govori v južni Hercegovini (t. j. hrvaščina), ali v Beogradu, Šumadiji in stari Vojvodini (t. j. srbščina)- Naš pismeni jezik je podoben starim evropskim pismenim jezikom, kakršni so n. pr. nemški, francoski, angleški, poljski itd.
Pismeni jezik sloni torej na glasovju in oblikovju, ki živi od 16. stoletja dalje, t- j-od začetka našega slovstva, in se nahaja v vseh glavnih slovenskih narečjih.
S tem je dana podlaga tudi izreki. Izreka mora sprejeti tiste glasove, ki žive v osrednjih slovenskih narečjih in so zgodovinsko, t- j. od dobe 16. stoletja, upravičeni.
Iz tega sledi, da se ne govore vsi glasovi, ki jih terja knjižna izreka, v enem samem narečju, temveč jih je treba sprejeti iz raznih narečij. Večina glasov pa je vsem narečjem skupna, tako n. pr- skoro vsi soglasniki razen v, nj, Ij in trdega 1; enako skoro vsi samoglasniki razen kratko poudarjenega in nepoudarjenega i, u, e, polglasnika in dvoglasnikov. Ti glasovi imajo v raznih narečjih razne oblike in nekateri izmed njih so se od 16. stoletja spremenili. Ti glasovi so sporni in zato se v izreki izobražencev opaža dvojna skrajnost: ali jih govore preveč po svojih narečjih ali pa pd neki umišljeni „pravilnosti" in delajo jeziku silo. Drugo skrajnost je že več naših pisateljev šibalo; tako piše n. pr. Ivan Cankar: „Kačur je zapazil, da je govoril gospod N. zelo čisto slovenščino; izgovarjal je besede natanko po pismu, v glasu in melodiji ni bilo več sledu narečja- -Pa so rekli, da je doma iz Ribnice!’ .Iz knjige je, iz slovnice!’" — Se bolj odločno zavrača tako izreko Al. Kraigher: „Stanislav Drnovšek je bil suhoparen človek, čmeren in nataknjen,- govoril je pretirano slovenščino z vsiljivim I-om in kričečimi samoglasniki "
Glasove in oblike, ki se ločijo od žive govorice. določa pravopis, pravopis pa določa občna raba; pisati se smejo samo taki glasovi in take oblike, katere je sprejela večina pisateljev. Pravopis ni plod znan-
stvenih raziskav, zato je nedosleden in pomanjkljiv.
K pravopisu pe ne spada raba jezika v širšem pomenu, t. j. sklanja, stavčni ustroj, slog, besede in rečenice. To se ne ravna samo po občni rabi ali večini pisateljev, temveč tudi po jezikovni znanosti-ki preiskuje, kaj je dobro slovensko in kaj ni.
Glasovni in oblikovni sostav ter skladnja (t. j. slovnica v ožjem pomenu) je nekako ogrodje jezika in ga pisatelji ne morejo spreminjati- Spreminjati in bogatiti pa se dado besede in rečenice. Pisatelj jih rabi lahko v takem pomenu, kakor se splošno rabijo med narodom ali pa jih rabi v prenesenem pomenu-
Besedni zaklad ni omejen na tista narečja-po katerih je posneto glasovje in oblikovje pismenega jezika ampak se lahko jemlje iz vseh narečij. Besedni .zaklad se ne nahaja v vseh narečjih enakomerno; Pečina besed je znana vsem, nekatere pa le posameznim narečjem. Tako imamo n. pr. iz koroš-
kega narečja besede: cerkovnik, gnevati se, šivilja, vigred; iz notranjskih narečij imamo: gneča, hiba, lestenec, ohol, runo, navod (t. j. odbor, komisija), navor, vzvod, prekat, zubelj (plamen); iz štajerščine je: deček, hrošč, krepost, telovnik; iz vzhod-n e štajerščine: gizdav, istina, betva (panoga), itak, narav, kajti, liki (kakor), knjiga, način, navzoč, posel (opravilo, opravek), suknjič, slutiti, svedok, svedočiti, tikva (buča), vrač (zdravnik), zvati; v prekmurščini se govori: dostojen, narava, karati, običaj, sluga, svila.
Besedni zaklad ustvarjajo pisatelji, ki zajemajo besede iz živega jezika ali starejšega (16. in 17- vek) ali pa jih morajo na novo narediti. Za nove predmete ali pojme je treba novih besed in rečenic. Te je treba po prvotnem jeziku na novo ustvariti ali pa jih izposoditi iz drugih jezikov. Mi smo privzeli mnogo besed od Srbov in Hrvatov, nekaj tudi od Rusov in Cehov. Veliko večino novih besed pa smo si ustvarili po prvotnem jeziku. Veliki jezikovni umetniki so Prešern, Levstik, Stritar, Cankar, Zupančič (v leposlovju), Vodnik, Ravnikar, Cigale, A. Ušeničnik (v znanstvenih strokah) i. dr.	(Konec.)
TRAGEDIJA
V „ZELENEM. PEKLU'
Eden tistih, ki so živeli v neporušni veri, da hrani brazilski pragozd neslutene kulturne zaklade, je bil angleški polkovnik P. H- Fawcett (izgovori Faosit). Mnogo let je potoval po Selvah ter jih proučeval. Prvo veliko potovanje ga je vodilo leta 1906- v osrčje Južne Amerike. Ni se še dobro odpočil od naporov, ko se je leta 1908. drugič 'odpravil v amazonski pragozd. Tretjič je prodrl v notranjost Brazilije leta 1914, to je v onem letu neljubega spomina, ko se je v Evropi vnela svetovna vojna. Takrat se je Fawcett že lahko ponašal, da je skoroda eno desetletje prebil v senci pragozda. Poznal je polno indijanskih plemen, obvladal je njihova narečja- Dobro so mu bile znane vse posebnosti in neevarnosti pragozda. Bolj ko se je bavil s Selvami, bolj jih je tudi vzljubil. S skrivnostno silo ga je pri vlačevala amazonska dežela- Bolj in bolj se je možu zdelo, da bo našel v osrčju Brazilije nekaj velikega, neznanskega — nekaj, o čemer sč svetu niti ne sanja. Indijanci so mu pravili o neki tajinstveni luči, ki da sveti nekje v najbolj skritih globinah pragozda- Odročen kraj je to, kamor niti Indijanci ne morejo. Drugi urojenci so namigovali na dragulj.. Čudovit kamen počiva tam notri v Selvah, tako čudovit je, da siplje iz sebe rajsko svetlobo. Še drugi so govorili o velikem mestu sredi najhujše goščave. Velike palače so tam, veličastna svetišča so izvrtana v zemljo, dosti zlata je v njih in še več svetlobe, nedopovedno zagonetne svetlobe. Tam da živi tudi ljudstvo prav svoje vrste. Imenitni in ponosni ljudje so to, za nobene sosede ne marajo. Kogar pa dobe v vest, ga brez usmiljenja ugonobe.
Vse to pripovedovanje je Fawcetta ne morda strašilo, ampak nasprotno vedno bolj podžigalo. Ni miroval, dokler ni zbral toliko denarja, da je mogel opremiti primerno ekspedicijo. Nameraval se je odpraviti v južne Selve, da bi v porečju gornjega ama-zonkinega pritoka Kingu (izgovori šingu) iskal bajno mesto, ki se je skrivalo pod zeleno gozdno odejo- Venomer mu je plavalo pred dušo to brezimno mesto s sijajnim draguljem in okrutnim prebivalstvom. Znal je navdušiti tudi druge. Razna znanstvena društva Anglije in Severne Amerike-ki jim je bil sporočil svojo namero, so mu priskočila z znatnimi prispevki na polnoč. Tudi brazilska vlada sama ga je podpirala, saj je naravno, da je želela nekaj zanesljivega izvedeti o lastnem državnem ozemlju. Vedela je, da mož ni pustolovec. Veljal je za enega najboljših strokovnjakov glede zemljepisa Brazilije. Bil je prav tako odločen in podjeten kakor preudaren in vesten- Denar, ki mu ga bodo zaupali iz državne blagajne, torej gotovo ne bo zavržen.
Začetkom leta 1925. se je colonel Fawcett odpravil na planoto Matto Grosso. To je obsežna pokrajina že bolj na jugu Brazilije, vsa pokrita z gosto in visoko travo- Dreves vidiš tukaj zelo malo, niti grmovja ni veliko. Nekako tri tedne je trajalo potovanje po tej enolični savani. Le redkokje je naletela karavana raziskovalcev na kako skromno naselbino. Kolika je bila karavana? Fawcetta sta spremljala njegov sin Jack in neki Av-
stralec z imenom Raleigh Rimmel. Tej trojici je delalo druščino nekaj „kameradas". Tako se imenujejo indijanski mešanci, ki poznajo pota v pragozdu. Nobena ekspedicija, ki je namenjena v „Zeleni pekel", ne bi mogla pogrešati teh „kameradas", ki med drugim vedo, kako je treba z urojenci občevati- Nič manj potrebne so tovorne živali, ko si vendar ni mogoče misliti znanstvene odprave brez mnogotere prtljage. Za tovorne živali, kadar hodijo v vrsti- je v on-dotnih krajih v rabi izraz „tropa" — in kajpa velja za ravnanje s tropo najeti druge domačine, tako da predstavlja karavana nazadnje nekako malo armado. Možje, ki se ukvarjajo s tovornimi živalmi, so „trope-iros" — preprosti ljudje, ki jim manjka skoroda vsaka omika, a so zato zelo vztrajni in zanesljivi. Kar jih poleg tega odlikuje, je izreden čut za orientacijo, zato jih vsak, kdor potuje po savanah in goščavah, s pridom uporablja kot sle-
Prve tedne po Fawcettovem odhodu v žrelo „Zelenega pekla" so angleški in ameriški listi dan na dan poročali o njem in njegovem drznem podjetju, o Selvah in njihovi zagonetnosti ,kajpa še' posebno o veličastnih odkritjih, ki se jih sme svet nadejati. Nu, spočetka so imeli kaj pisati, ker se je Fawcett kar pogostoma oglašal, Nenadoma je nastal molk. Vznemirjal se pa ni zaradi tega nihče. Vsak je pač sklepal, da se je ekspedicija spustila v objem pravega pragozda, zato bo trajalo nekaj časa, preden dospe prvi tropeiro z novicami. Časopisi so si pomagali s članki o raznih zanimivostih Brazilije. Še podrobneje, še slikoviteje so opisovali zavratnost „Zelenega pekla". Med tem je minil čas in svet je čakal.. . in čaka še danes ■.. le Fawcetta ni od nikoder.
________ A. Z.
Kltč&JSkO gledališče
Razvoj kitajske gledališke umetnosti
V nasprotju z ostalim kulturnim udejstvo vanjem se je gledališka umetnost na Kitaj skem razmeroma pozno oveljavila. Kitajsko gledališče se je pričelo razvijati šele v 8 stoletju po Kristusu, ko je v glavnih obri sih stopila na plan neka glasbena akade mija, imenovana „Vrt kruševih dreves" Končno obliko pa je dobilo kitajsko gleda lišče v 13. stoletju; torej dobrih 18- stoleti za grškim teatrom, kateremu so položili te melje Theopis, Phrynichos in Pratinas v 6. stoletju pred Kristusom. Pri tem pa je treba pripomniti, da grško gledališče ni nikdar imelo kakega vpliva na kitajsko gledališče.
Ker je Kitajska v preteklosti živela za svojimi zidovi: skoraj povsem ločena od ostalega sveta se je tudi kitajsko gledališče izoblikovalo brez vsakih tujih vplivov in si privzelo predvsem kitajsko narodno svoj-stvo, zato se po svojem bistvu popolnoma razlikuje od zapadnih gledališč.
Značilnosti kitajske igre
Navadno je kitajska igra zelo dolga in traja včasih celo po več večerov. Obsega mešanico proze in poezije, govora in petja.
PAK.
Večerni odmevi...
Draga vrniva mladostne si sanje, v svetu je mraz in potoki krvi, kriki nedolžnih vtopljeni so vanje.
Svet je igrišče, igralci v njem mi.
V meni razklanost zlaganih je časov, v meni odmeva nedolžnih bolest, draga, ne čuješ li stokov mučencev, njih rezkost prepleta vse dalje do zvezd-
S čistimi cilji si most izgradimo od duše do duše ljubezni stezo, nanjo očiščeni smelo stopimo le v odpuščanju rešitev nam bo.
Delavna dlan ih pa misel poštena vodi in čuvaj bodoče nam dni, tisoči padlih nas kličejo k spravi, sestre in bratje ste mar še gluhi?
tudi glasba ima v njenem poteku važno vl<3' go. Verze, bodisi proste ali vezane igralci vedno pojejo. Petje spremlja orkester- Ze od vsega začetka pozna kitajsko gledališče vse oblike odrske umetnosti: dramo, kome' dijo itd., izvzemši čisto žaloigro- V zasnovi in izgradbi igre je vladala popolna svoboda-Zato vprašanje o treh temeljnih enotah, to je o zapletu, višku in razpletu dejanja, ki so značilne za zapadno igro, ni prišlo v poštev.
Vsaka kitajska igra se razplete tako, da slavi zmago krepost. V skladu z nekim čle-nom starega kitajskega zakonika, je nameO gledaliških predstav ta, „da postavijo ha oder izmišljene ali resnične like poštenih in modrih mož, čistih in vernih žena -tsf ljubezni polnih in pokornih otrok, ki more' jo pospeševati vajo v kreposti."
Kitajski oder
Oder v kitajskem gledališču je skoraj bre2 vseh priprav in pripomočkov, ki so v na' vadi pri zapadnih odrih. Kaka miza, neka) stolov, zavesa in nekaj pritiklin, to. je vs®-Kitajski oder ima prav svojstveno tehniko-Kot pripomoček za domišljijo gledalcev ki' tajske oderske tehnike uporabljajo raje vrsto kretenj in simboličnih predmetov, ki so dobili tekom časa svoj stalen pomen in ima; jo namen pojasnjevati dejanje in mu da11 potrebnih povdarkov-
Tudi glasba pripomore, da si morejo gl®' dalci predstavljati pravo sliko o položaj2 in poteku dejanja.
Razen tega je tudi besedilo igre prikrojeno tako, da igralec sam predstavi gledal cem značaj osebe, ki jo predstavlja- Včasi opiše tudi kraj, kjer se dejanje vrši in poVe-koliko časa je poteklo od dogodka, ki ga 1 predstavljalo prejšnje dejanje.
Spričo sredstev, s katerimi kitajska odrska tehnika ponazoruje različna dogajanj3' ima kitajsko gledališče odprto dokaj širok področje udejstvovanja. Kitajski oder lahk pokaže vse, karkoli si more izmisliti čloVe ška domišljija.
Vzgoja igralcev
A'
Za tako zapleteno kitajsko odrsko um-iost je treba tudi dolgega in napornega S®' aganja igralcev. Bodoči igralci začno s 3 anjem že z desetim letom. Pod vodstvo čitelja proučujejo posamezne značaje lju^ lokler se posamezni igralci ne odločijo ^ [Otov „tip", kar jim je pa šele s šestnajst1^ atom dovoljeno. Preden igralec prvič ^ topi, mora biti že brezhibno izučen v vS-iredpisih in umetnostih.
Zapadni vplivi na kitajsko gledališče
Ko je Kitajska v drugi polovici pretep [a stoletja stopila v tesnejše zveze z zap^ lom je razumljivo, da se tudi kitajsko 9^. tališče ni moglo popolnoma odtegniti vp ^ -u zapadne kulture. Tako so leta 1910' j, hanghaju prvič igrali igro, ki je bila ana bolj ali manj po občih pravilih zaPafiii t novostjo so poizkusili tudi v nekate ^ Irugih krajih Kitajske, pa ni žela P°v ispeha-
Ko je kasneje na pobudo maršala CI2Ö loi Sheka stopilo na plan moderno^kita] [ibanje, imenovano „Novo življenje", ie. ja r gledališču zavel nov veter. Narodna v
draf . „d1'
umetnosti, ki naj bi na starem ilnem izročilu, ki je ljudem tako V^} in s pomočjo nove tehnike, ustvaoö-
Nankingu je osnovala novo šolo :e umetno; onalnem izročilu, ki
cu in s pomočjo nove tennute,	0
>v kitajski oder. Nova kitajska šola i®Jlji izala že znatne uspehe. Preko kita) j, Irov je šlo že lepo število modernib ^ 5; ;ih iger. Ta in tudi mnoge druge šole s i utrle pot preko meja širne Kitajske- ^
iiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiii11111111
Ni prav, da ljudje v teh težkih časih P bljajo Isebe ter se le po drugih oZir tžki dnevi so čas, ko naj gre člov ^ roje srce in ga očisti vse nepotrebne ^ ake. Ko bo postal sam dober in čist, »oznal ,da so tudi drugi ljudje, ver]« takrat bodo na svetu boljši časi! ^ Gotovo je tebi iver v tvojem očesu ne^ sjša kot bruno v očesu tvojega sovra ^ i; ti tega nočeš priznati, ker se bojiš.
Jenko Metod:
Joža GRE K BIRMI
Zelja po dekletu mu ni dala pokoja. Ni veliko izbiral, StrmSkova Marjeta bi bila za njega, le korajže ni imel, da bi ji to svojo nerodno naklonjenost tudi pokazal. Kadar sta se srečala, je Joža gledal Marjeto, Marjeta pa Jozija, rekla pa nista nič.
Joža je po temeljitem razmišljanju sklenil, da bo stopil k Marjeti in ji dejal:
„Ali me hočeš? Jaz te hočem"!
Saj več ni bilo treba reči, si je mislil Joža, bil je prepričan, da je Marjeta istih misli. Revež ni vedel, da je Marjeta vsa zatele-bana v Požgankovega Mateja, s katerim sta se že parkrat pogovarjala na gumnu, toda več kot pet besedi na večer nista spregovorila.
Le nekaj je Joža še težilo. Joža namreč še ni bil pri birmi, čeprav je imel pod nosom že kosmate ruše.
„Presneto sitna reč, ta birma!" si je dejal večer za večerom Joža. Na to je pozabil preje Joža, pozabil pa je tudi gospodar, pri katerem je Joža dorastel. Kako bi to izpeljal? To je bila sedaj njegova velika skrb.
„Ah, kaj! Mica bo že uredila, pa bo," se je tolažil.
„Mica!" jo je poklical nekega deževnega večera Joža.
„Kaj pa hočeš, Joža?" mu je nejevoljno odgovorila Mica.
„Nekaj te bom pobaral, Mica. Pridi no že!"
„Koj pridem, samo da nesem še svinjam pomije."
Joža je s široko odprtimi očmi zijal v strop in vdano čakal.
„No, kaj češ?" je kratko dejala Mica in si spustila izpodrecano krilo.
Joža ni rad veliko govoril, kar kratko ji je dejal:
„Mica, k birmi bom šel. Preskrbi mi botra!"
Mica je zazijala, saj kaj takega pač ne bi pričakovala. Le to je vedela, da si Joža sam ne bi preskrbel botra, zato je bil preokoren.
„Ali misliš iti še letos, Malo pozno je že . . . Toda, kje dobiti botra?"
Mica je razmišljala, in Joža čakal. Še v glavo mu ni padlo, da bi si belil lase radi te neumnosti.
„Bom že videla",je odgovorila Mica in zaloputnila kamrična vrata.
Koj drugi dan je Mica odracala v sosedno Mlačevo, kjer je gospodaril njen stric. Na kratko mu je povedala vso zgodbo, in za čuda, stari je bil pripravljen iti z Jozom k birmi.
Še isti teden se je napotil v mesto in v štacuni kupil obleko za svojega birmanca.
„Obleko bi rad za birmanca" je dejal, ko je pristopil k njemu prodajalec.
Vigred je prišla v dežeio, tisto leto nekaj preje kot običajno. Na Plešivcu je bilo že prav vigredno razpoloženje, ki se je z dneva v dan pomikalo v dolino, počasi a vztrajno. Na blatna strnišča so vozili še gnoj, ko so češnje že sipale prve cvetne liste na rastočo travo. Od Šmarjete in Zin-garice je vela neprijetna topla sapa in Joža, ki je z vilami razmetaval gnoj, se je skoro že potil.
„Hudiča je vroče”, je dejal sam pri sebi.
Z roko je potegnil po kuštravih laseh, ki mu jih je razcefral neprijeten veter.
Vsedel se je na gnojni koš in potegnil iz žepa zadnji čik. Previdno, skoraj pobožno, da ga ne bi odnesel veter, ga je razparal, segel ponovno v drugi žep in privlekel na dan še nekaj prahu in vse lepo položil na košček časopisnega papirja, ga spretno oslinil in zavil.
1 Z neznanskim užitkom je potegnil in smrdljivi dim je veter odnesel proti gmajni, kjer je zavreščala stara vrana. Še ta ni mogla prenesti tega dima, katerega je Joža z užitkom pošiljal v svoja prekajena pljuča.
Ko je sedel, mu noge niso bingljale, bile so predolge, čevlji pa veliki ko železniška čakalnica.
Tista vigred je tudi njega zagrabila. Kot še nikoli prej, je začutil v svojem tršatem telesu čudne spremembe. Kri mu je čudno hitreje plula po dolgih žilah in nehote se je ozrl za deklino, kar sicer ni bila njegova navada. Sicer ni bil pobožnjak, toda sram ga je bilo. V 'cerkev je šel le redko kdaj,
Pa še takrat na prigovarjanje Mice, ki mu je zato zlikala vedno povaljane hlače. Mesto v cerkev jo je raje ucvrl v studeniško globačo, kjer je presedel ob potoku ure in Ure in lovil skrivaj postrvi. V mastnem žepu je nosil klobčič tanke vrvice in trnek, ki ga je napravil sam iz zaponke, katero je ukradel Mici. Palico si je vedno sproti urezal in po uspelem lovu zopet zavrgel.
Le s črvi je bil vedno križ. Ob potoku jih ni bilo bogve kaj, doma isi jih pa ni upal nabrati, ker bi ga Mica koj osumila. Blizu potoka je odkril nekaj trhlih hlodov, ki so tam ležali menda še od zadnje krize -v lesni trgovini. Z ogromnimi rokami je igraje dvignil hlod in pod njim je zagomazelo črvov, dolgih in kratkih, debelih in tankih, da mu je kar srce zaigralo.
Izbral si je vedno le najbolj tolste in pri-‘ pravne. Če je bil predolg, ga je kratkomalo Pregriznil, da je ustrezal velikosti njegovega trnka.
Ko je prišel v mi^ku domov, je potegnil Iz žepa dve, tri postrvi in jih dal Mici,
Zekoč:
„Na Mica, ocvri jih, pa še ti lahko pomagaš"!
Mica je bila že vajena in ga ni več spraševala, odkod ribe. Brž je pristavila ponvico. Joža se je ta čas naslonil na sto let staro omaro in pomolil iz ust podplatasti jezik. Mico je to silno jezilo, toda pomagalo hi nič. Joža je stal tako dolgo časa, buljil heprestano v ponvico, sem in tja pa se je Ptidrsala po visečem jeziku slina in leno kanila na tla.	/
To vigred se je Joža zelo izpremenil, bil le še bolj molčeč in ponoči je večkrat izgi-hil. Še predno pa se je zdanilo, se je vrnil,
°dšel v svojo kamro in počakal, kdaj ga bo ^
Poklicala Mica.	radijskih oddajah.
"Ulnillliiiin.Ulili.Hilli....milili..Illlllll..mil........HI.....III...IHI...............IIH.....""HHIIIHIIHHIIHH.IHHIIIHHIHIII.HIIIH.HIIIIIIIHHII.
mi, da spregovorim nekaj besed k temu. Izvajanjem gospoda iz Beljaka, ki je govoril proti neljubim prekinitvam pri koroških domačih oddajah popolnoma pritrjujem. Lahko se boste prepričali, da je to v splošnem tako. S tem pa ni nikakor rečeno, da odklanjamo slovenske oddaje. Kdor jih noče poslušati, lahko izključi aparat ali pa preključi. Bilo bi pač priporočljivo, če bi se ne oddajalo teh oddaj ravno na domač večer nemškega jezika. Ali ni mogoče uvesti domačega večera v slovenskem jeziku? Zelo neprijetno je namreč, če te sredi užitka, največkrat gre za vesele oddaje, prekinejo in če je to tudi zaradi najlepših pesmi ali celo predavanja, ki bi bilo lahko ob kakem drugem času. Kaj ima pismo gospoda iz^ Beljaka skupnega s pangermanizmom ne vem. Nemščina je pač naša materinščina in mi ljubimo oddaje v tem našem jeziku in ne želimo motenj pri temJKar pravi gospod iz Beljaka o indijanski ali črnski glasbi, govori meni iz srca. Teh bi se mi kaj radi odrekli in veliko raje poslušali majniške pobožnosti, čeprav so slovenske.
K poglavju služba božja v slovenščini mi dovolite skromno pojasnilo. V Zihpolju pri Celovcu je skoro samo slovenska služba božja. Tako so mi vsaj poročali. Da ima staro nemški Št.Vid naenkrat tudi slovensko ime, tega pred 1933 ni bilo. Takrat je bilo vendar neglede na nekaj hujskačev v naši deželi med obema narodnostima mirno soglasje in mi bi si zelo želeli, če bi bilo to zopet mogoče. Upam, da vas s tem pisanjem nisem preveč razjezil. V demokratični deželi naj da vsak duška svojemu srcu.
„Kakšno pa?”
„Eh, tako, da bo deset let držala," je dejal istric.
Prodajalec je prinesel obleko s kratkimi hlačami in jo položil pred strica.
„Ta ne bo prava," je dejal stric.
„Kakšna pa naj bo? Koliko je star birmanec?" je vprašal podajalec.
„Trideset let!"
Prodajalec je zijal, da bi lahko tovorni avto zapeljal v njegova usta, toda rekel ni nič. Naglo se je obrnil, ker silil ga je smeh, pred kupcem pa tega ni smel pokazati, to bi bilo nedostojno.
Stric je končno le dobil zaželjeno obleko in jo poslal k Mici, Mica pa Joziju.
Joža je bil obleke zelo vesel, to ga bo gledala Marjeta!
Na dan birme šele je stric spoznal svojega vrlega birmanca. Če bi mu hotel popraviti črne kuštre, bi moral stopiti na stol. Krepko sta si segla v roke in stopila v okin-čani voz, ki ju je odpeljal v mesto k birmi.
V cerkvi je bilo Joži precej sitno.
„Tak možakar pa med takimi mulci!" si je mislil Joža.
Sram ga je postalo in naglo je stopil za botra. Ko je prišel do njiju škof, je z vprašujočimi pogledi iskal birmanca in njegovo spremstvo je bilo za trenutek v veliki zadregi.
Boter je naglo skočil za birmanca, birmanec pa zopet za botra. Potrpežljivemu stricu je bilo sedaj že odveč, pomolil je listič in pokazal s prstom na birmanca.
„Ta je!" je s tresočim glasom dejal škofu.
Joziju ni kazalo drugega, ko da je obstal in se vdal v usodo.
Po birmi sta jo mahnila po stari navadi v gostilno. Stric je naročil vina, sam pa si prižgal debelo cigaro. Tudi Joža si je privoščil cigaro in ob pitju dobrega vina sta oba vztrajno molčala.
Nato je stric potegnil iz žepa lepo izrezljano pipo in jo podaril brkatemu birmancu za žegen.
„Plačat"! je samozavestno poklical Joža.
„Ne boš! Jaz bom plačal!"
„Kaj še, toliko imam še vedno," je odvrnil Joža.
„Pa pozneje!" je rekla natakarica in odbrzela še po liter vina.
Obsedela sta v gostilni toliko časa, dokler botra in birmanca niso vrgli ven.
Plačal je Joža in tega ne bo nikdar pozabil. In še dolgo let potem je s ponosom pripovedoval, kako je sam vso ceho plačal pri birmi.
Prvo nedeljo po birmi je šel Joža v novi obleki izzivalno k veliki maši. Pred cerkvijo je stal razkoračenih nog, roke v žepu, v ustih pa cigaro. Čakal je Marjeto. Maša se je že pričela, toda dekline od nikoder. Končno jo je Joža stisnil v cerkev in vjel zadnji del pridige, ko je župnik prvič oklical Marjeto in Požgankovega Mateja ...
Naslednje leto za velikonoč, mu je boter kljub vsemu poslal težko, mastno pogačo. Joža jo je pojedel z jezo.
Mica pa še dandanes rada pove:
„Če ne bi bilo mene, Joža še vedno ne bi bil birman!"
Menoj, «sli slocinec?
Po poročilih vseh listov imamo v doglednem času, to se pravi to poletje, pričakovati edinstveni primer, da bo stal pred celovškim sodiščem človek, o katerem so mnenja tudi danes še prav različna. So v deželi še mnogi krogi, ki gledaj-o tudi danes v Maier-Kaibitschu „heroja", medtem ko je velik del prebivalstva, hvala Bogu tudi nemškega, ki vidi v Maier-Kaibitschu „zločinca". Kako je to nasprotujoče presojanje ene in iste osebe nastalo, se bo vsakdo, ki razvoja deželnih prilik ne pozna v zadnjem četrtstoletju, vpašal? *
Pribiti moramo najprej, da si je Maier-Kaibitsch svoj politični položaj ustvaril načrtno. Tekom dvajsetih let je pripravljal in usmerjal vše svoje delo istemu cilju. Njegov cilj ni vezan na hitlerizem in leto 1938. Kot stotnik avstro-ogerske armade je bil udeležen pri koroških bojih 1919/20. Vendar njegova tedanja vloga ni merodajna. Steinacher, Fritz, Lemisch, Schumy, dr. Martin Wutte so v tistem času na prvi fronti. Po letu 1920 pa so se ostali gospodje v svojih poklicnih
Pliberk
Sredi Podjune leži. Kakor šopek sredi lepega namiznega prta se ti zdi, ce ga pogledaš s hriba. Okrog njega zeleni travniki in njive, za njimi temni gozdovi, ki te v poletni vročini vabijo v svojo senco, za njimi pa strme planine, ki ti omejujejo obzorje. Lep je Pliberk, še lepša pa njegova pesem, ki si jo že prav gotovo slišal pri naših
Odmev govora Mr. Sharpa o slovenskih radijskih oddajah
Priobčujemo izvlečke iz nekaterih pisem, ^ so jih poslali radijoposlušalci v zvezi z Sovorom Mr. Sharpa:
Bilo je srečno naključje, da sem pri znanih v bližini Beljaka smel poslušati najprej krasni svečani koncert iz Dunaja, potem za-himivo predavanje Mr. Sharpa in nazadnje lePe šmarnice iz Pliberka. Upam, da je mno-9o Beljačanov, tudi bivših nacistov, vse to dišalo in se iz tega naučilo, da je bil hit-,erizem za Avstrijo največja nesreča in da tisoče Beljačanov vsaj v duhu karalo ne-Sramnega in neumnega pisca pisma ter mu ®dreklo pravico, da piše v njihovem imenu. ^ečina Beljačanov se je s koroškimi Sloven-1 vedno dobro razumela in jim bo gotovo Privoščila, da se lahko kulturno izživljajo v sVobojenl Avstriji.
Gospodu majorju Sharpu!
Iskrena Vam hvala za radijski govor, ki I tako globoko odjeknil v naših srcih. Vana °^krita, jasna beseda, katere do sedaj 111 kar Slovencem v prid še nihče ni izpre-^Voril, nam je dala veliko zadoščenje in k v nadaljnjem boju za naš obstanek, )or6re9a tako zelo podpirate Vi gospod ma-v6 ^ot iste rekli in povdarili, mi smo Slo-
3 ^ nismo nikaki- vindišarji. Jezika v i n-n i in če na Gorenjskem, Dolenjskem, ranjskem, Štajarskem v vsakem kraju go-
vorijo svoje slovensko narečje, zakaj bi ga mi ne smeli. Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti. Vrnili ste nam šole, cerkve, dajte nam še in vrnite slovenske zadruge, dajte nam enakopravnost. Dosti je bilo hlapčevstva, dosti zatiranja in preganjanja, toda klonili nismo. Po angleški zasedbeni vojski se nam vračajo pravice.
*
Beljak, 30. 5. 46 Oddajni postaji Celovec!
Ob 21.30 je govoril Mr. Sharp v radiju. AH smem priti tudi jaz do besede zaradi tega? Z vso pravico naj pridejo tudi Slovenci do besede. Prinašajo tudi lepe melodije. Eno bi rada vprašala, zakaj prekinejo slovenske oddaje često dobre nemške oddaje? Pravijo, da je mogoče poslušati nadaljevanje oddaje na tej in tej valovni dolžini. Naš radijski aparat pa ne more sprejeti oddaj postaje Gradec. Tako bi rada prosila, da gredo naše oddaje do konca in potem pridejo slovenske. Prosim, ne bodite zaradi tega jezni in ustre-zite moji prošnji.
*
31. 5. 46
Spoštovanemu vodstvu radijske oddajne postaje Celovec.	.
Danes zvečer je govoril nek zastopnik vojaške vlade o slovenskih oddajah. Dovolite
opravkih več ali manj srečno udejstvovali, medtem ko je bil Maier-Kaibitsch po zgubljeni vojni brez civilnega poklica. Pograbil je prilike narodnostnega razdora katerim je sledil plebescit in tu pričel tisto nesrečno, za oba naroda v deželi usodno delo, ki je z vsemi sredstvi služilo poglobitvi tega razdora. Njegov politični vpliv je rastel, njegovi finančni dohodki so se večali. Miselnost, katera je 1921. leta v deželi vladala, je pač najbolje izražena v odgovoru, katerega je prva slovenska deputacija sprejela od visokega dostojanstvenika na Koroškem „gospodje pomirite se, v dvajsetih letih Slovencev na Koroškem ne bo več". Bilo je v času, ko so nestrpneži po noči obstrelili g. dekana Limpla v Kapli ob Dravi na njegovi poti k bolniku. To nacijo-nalno mržnjo je nosil Kaibitsch na zborovanja, v svoj list „Koroška Domovina" in in predvsem pa v „Freie Stimmen". Slovenska igra je v tistem času bila povod pretepom in časopisni polemiki. Vse niti iz slovenskega in mešanega ozemlja šo se stekale v pisarnah Heimatbunda. Učitelje, orožnike in občinske tajnike je takrat vlada nastavljala po želji Kaibitschevega Heimatbunda. Uredništvo spodnjega dela dežele je ali pred tiranom trepetalo ali pa pokorno služilo in s tem jačilo Kaibitschev politčni položaj. Kaibitsch je skrbel vseh dvajset let, da niso prišli koroški Nemci in kofoški Slovenci do treznega in stvarnega razgovora in če so se kje taki poskusi pojavili, je on vpregel ves svoj pokorni aparat po deželi, da pošlje pismene poteste in deputacije k vladi, na ordinarijat, če to ni zaleglo, pa so se vrstila zborovanja pod pretvezo narodne obrambe. Vsakoletni višek takega početja je bila plebiscitna obletnica. Ni bilo človeka na nemški strani, ki bi si upal povedati, da 10. oktober 1920 ne daje samo pravice do ozemlja, marveč nalaga državi in nemškemu narodu na Koroškem posebne dolžnosti, ki bi se bile tedaj brez vseh težav lahko izpolnile, če ne bi prevladovala na vseh področjih imperijalistična zamisel Maier Kaibitscha in njegov neposredni živ-Ijenski interes na povečanju razdora.
Kakor so bile plebiscitne proslave vsakoletne Kaibitscheve parade, tako je izvedba ljudskega štetja po vsem svojem načinu bila vsakokratna nova legitimacija za Kaibitscha in njegov Heimatbund. Zopet dvaj-settisoč Slovencev manj, tako je triumfiral Maier Kaibitsch 1923 ali 1924; in 1939 je Slovencev naštel po svojih metodah tako malo, da se ni upal več pokazati številke koroški javnosti.
Ta „Heimatbund" in vzporedno „Südmark-Schulverein" so podpirali vladni krogi prve avstrijske republike moralično in gmotno. Te organizacije pa je vodil Maier Kaibitsch, ko je pričel načrtno kolonizacijo slovenskega ozemlja z naseljevanjem Nemcev iz rajha, ker si je od germanizacije zemlje obttal trajnejši uspeh, kakor od germanizacije oseb.
Parola o nedeljeni Koroški je odmevala od zborovanja v zborovanje, iz članka v članek, v času ko je delitev duhov posegala že v posamezne družine. Pa naj si bo meja kjerkoli že, Koroška bo nedeljena šele tedaj, kadar bodo koroški Nemci in koroški Slovenci vzeli svojo usodo v svoje roke in ustvarili v deželi tak sporazum, da bo vsak Maier Kaibitsch nemogoč.	Jr.
Domače novice
Zopet romamo k Mariji
Lepo pomladno nedeljsko jutro je zvabilo 'tudi naju v cvetočo naravo na pot prot: Sv- Mestu. Ko sva hiteli skozi mesto Pliberk se je iz zvonika farne cerkve mogočno ogla šal zvon. Pel je pesem nedeljskega jutra, vabil farane k službi božji. Pa kmalu je bik mesto za nama, za nama vsakdanje skrbi pozdravljale so naju naše slovenske vasice
in koče, naše polje ki se je svetilo v jutranji rosi. Srečevali sva znance, ki so hiteli v cerkev. Skozi Nončves, kjer stoji Marijino svetišče (Marija na pesku) sva dospeli do Božjega groba od koder pozdravlja Bo-žjepotna cerkev- ki je posebno ob postnih petkih cilj mnogih romarjev. Mogočno stoji na holmu in je priča vernosti naših prednikov. Mimo Bidrove in že zagleda naše oko ljubko majhno cerkvico sv- Boštjana in vas Dob. V tej mali, a zelo čedni cerkvici se zberejo Dobljani vsak teden k sv. maši, da si izprosijo blagoslova za svoje domove. Tukaj pa zavije pot pod goro Slika se vedno
Posnetek id Škocijana
Prometni nesreči
3!. maja, okoli 19,30 ure se je peljal 1907. leta rojeni garažni mojster električnega podjetja Franc Duller, stanujoč v Celovcu s svojim motornim kolesom po Velikovški cesti. Ko je hotel prehiteti konjsko vprego pri tem pa ni mogel obvladat motorja in je padel- Nekoliko ur potem, ko so ga spravili v bolnišnico, je podlegel poškodbam.
V Beljaku se je zgodila prometna nesreča. 191etni začasni stražnik Jožef Rainer, stanujoč v Beljaku, je zaplenil 31- maja nekemu bivšemu vojaku, ki je sedaj v britanski službi, motorno kolo s prikolico, ker dokumenti niso bili v redu. Na vožnji k policij skemu uradu je zaradi prevelike hitrosti na nekem ovinku padel. Vrglo ga je z motorjem skozi cestno ograjo, preko,pet meter-skega nasipa na železniški tir, kjer je obležal težko ranjen. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu podlegel poškodbam.
Samomor
Pomožni delavec Karl Kassier, rojen 27 decembra 1885 v Brnici, stanujoč v Brnici štev. 5, je 28. maja v samomorilnem namenu skočil v Dravo Trupla še niso mogli najti.'
menjava, kajti cesta se vije skozi gozd, med travniki in poljem. In ko se oko pase ob lepoti domovina, -se ustavi ob cerkvici sv. Lucije kamor prihaja 10. avgusta vsakega leta mnogo romarjev od daleč in blizu.
Kar naenkrat se odpre pogled na Dravo. Na mnogih mestih tako deroča Drava tukaj leno lazi v daljavo. Prinaša pozdrave bratov in sester iz Roža in od Zilje in odnaša naše pozdrave bratom in sestram na jugu. Še en ovinek. Cerkvica Sv. Mesta nas pozdravlja. Utrujenost, ki se naju je lotila je mimo. Koraki postanejo prostejši; kmalu se povspeva na hrib. Še enkrat ise ozre-va nazaj v dolino. Žva-beško polje se kot preproga razteza od hriba do Drave, v sredi pa kraljuje vas, kot „koroški pušeljc" na pisanem prtiču, ki krasi ob praznikih kmečke izbe.
Od vseh strani po stezicah in potih vrejo romarji, stari in mladi; vse hiti proti cerkvici. V bogato ovenčanem svetišču sprejema Marija svoje otroke. Slovesni pridigi je sledila sv. maša in nato se je vsa cerkev združila v ljudskem petju. Prisrčno so hitele k Mariji prošnje, slavo spevi in zahvala. Kar nismo se mogli posloviti. Še eno in še eno pesem in z obljubo, da se kmalu zopet vrnemo v cerkvico vrh gore, smo se podali na pot proti domu.
Vogrče
Po kratki bolezni nas je zapustil obče priljubljeni in spoštovani Andrej Miklaviš, katerega smo 18. maja položili k zadnjem” počitku. Bil je zelo veren in je skozi 75 let svojega življenja ostal zvest svojemu malemu slovenskemu narodu.
Številna udeležba pri pogrebu je še prav posebno pokazala, kako priljubljen je bil pokojnik pri vseh. Pevski zbor mu je v slovo zapel tudi več žalostink. Naj počiva v miru v domači slovenski zemlji!
Sele
Dne 31. maja je bil tukaj ob ogromni udeležbi občinstva pokopan Florijan 01 i p, p. d. Užnikov oče. Pokojni je bil tudi eden tistih nesrečnih žrtev hitlerizma, kateri je ravno naš mirni gorski kraj tako kruto prizadel. Olip je bil z družino, aprila 1942, izseljen in izgnan kot na stotine ostalih koroških Slovencev. Četudi stari Užnik ni zakrivil ničesar, je bil obsojen in zaprt v jetnišnici v Steinu ob Donavi na Nižjem Austrijskem. —Ko so se bližale temu kraju lansko leto ruske in ameriške čete, je nagnala gestapovska dru-hal vse trpine jetnišni-ce skupaj ter začela po njih streljati. Večina se je zgrudila mrtva na tla.
Na tej grmadi mrtvih je obležal tudi Užnikov oče, ki je bil zadet in ranjen od dveh krogel, vendar še pri življenju.
Ko je bil Stein osvobojen, so spravili ranjence v bolnico. Vsi Užni-kovi so se vrnili na svoj dom, pričakovali so ie še očeta. Toda mesto njega je prišlo poročilo od bolnice, da je šlo možu že na bolje, vendar so nastale zadnji čas vsled težkih ran komplikacije na posledicah, katerih je končno dne 4. avgusta 1945 umrl. Z velikim prizadevanjem se je posrečilo, .da so pripeljali truplo pokojnega v domači kraj. Rajni je bil tudi več let župan občine Sele in okoli 30 let cerkveni ključar. Domači pevski zbor se je poslovil od rajnega z ganljivim žalostinkami na domu in na pokopališču. — Vsem Užnikovim naše globoko sožalje, pokojnemu očetu pa slava!
Iščemo pričo
Nek Schank, domnevno Rus, ki se baje nahaja v Celovcu, naj se javi pri Ravnateljstvu za javno varnost, soba štev. 67.
Vlom v Vrbi
V noči na 27- maj so neznani tatovi vlo mili v modni salon Doujak v Vrbi in ukradli več svilenih oblek, kostime iz blaga, plašč“ iz sukna, večerne obleke, en jopič za goli radijski aparat znamke Philips štev. 5824 ir 1100 šilingov gotovine. Tatovi so verjetne odpeljali plen z avtomobilom. Vrednost ukradenih oblek znaša 7000 šilingov.
Podklošter
V četrtek, 23. majnika t. 1. smo ob ogromni udeležbi spremili na pokopališče v Sov-čah pri Podkloštru pokojnp Požlepovo mater Ano Podlipnik. Skorajda petdeset let je bila ra'jna zvesta družica svojemu možu, ki bo 21. junija dokončal 91. leto. Skrbna in pridna gospodinja in mati, ki je doživela v tej gorski vasici mnogo lepih dni. Kakor povsod pa tudi žalostne ure niso manjkale. Najstarejši sin Lojzek je umrl 1917 kot četrtošolec celovške gimnazije. Drugega sina Andreja; pa so zverinski gestapovci 6. sept. 1944 odpeljali v ..koncentracijsko taborišče Dachau od koder se do sedaj še ni vrnil. Edina hčerka je poročena s prof. dr. Tischlerjem v Ce- ' lovcu.
Pogrebne svečanosti je opravil župnik sosedne šentlenarske fare g. Starc ob asistenc^ domačega kaplana. Na domu in grobu pa je zapel žalostinke moški zbor iz Brnce. V svojem nagrobnem govoru je g. župnik Starc pokazal rajno Požlepovo mater kot vzor krščanske in slovenske žene.
Bajtiše
Na cesti, ki pelje iz Bajtiš v Sele in je polna ovinkov, se je v soboto 1. junija težker popesrečil Peter Olip, Ulžnikov iz Sel. Peljal se je z motornim kolesom ko mu nenadoma privozi naproti avtobus in nesreča je hotela da sta trčila skupaj. Težko ranjenega in z zlomljeno nogo so pripeljali Olipa takoj v celovško bolnico.
Popravek
V članku „Kmet in stanovski red”, ki sme ga priobčili v naši zadnji številki, naj se glasi stavek; „Pred tako obupno bodočnostjo je za kmeta rešitev v uveljavljenju stanovskega reda." in ne; „Prav tako obupna bodočnost ..."
\/ Pojasnilo
Deželni šolski svet nam je posial naslednje pojasnilo v zvezi s člankom; „Šmihel pri Pliberku" v štev. 16. našega lista;
„Učitelja Alfreda Loserja v Šmihelu pri Pliberku je britanska vojaška uprava odpustila. Nato je bila dodeljena omenjeni šoli učiteljica Alfreda Kadiunig. Učiteljica Kadiunir; poučuje v tretjem in četrtem razredu, kjer je učni jezik nemščina. Slovenščino pouču-
jeta v omenjenih razredih 3 ure tedensko, učiteljici Miklin in Fleiß. Obedve obvladate, slovenski jezik. Pouk na tej šoli se torej vr ši po predpisih vladne odredbe za dvojezične šole.”	Heinzel !. r.
Umrli m:
V Celovcu so umrli; Kerta Bertol, poštna nameščenka, 38 let stara; Elise Hafner, hišna pomočnica, 47 let stara,- Marija W.eyrer, privatnica, 76 let stara; Gertrude Hinteregger, bolniška sestra, 26 let stara,- Hans Allesch, trgovec, 63 let; Maria Schenitz, žena krojača, 59 let; Josef Swetti, upokojenec, 80 let. — V Beljaku so umrli: Otto Lesiak, sin poljedelskega delavca, 3 leta; Frančiška Ko-watsch, žena prevoznika, 36 let; Felix Wontschina, pečar, 64 let; Fritz Karier, 29 let; Albert Brugger, 69 let; Paul Pichler, delavec, star 32. let.
Cerkev v Plajberku pod Dobračem
Sporočilo Zveze avstrijskili Slovencev
i
V zadnjih mesecih se je Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško (OP) trudila ustanoviti, več organizacij, katere je označila z imeni „Zveza koroških partizanov", „Zveza antifašističnih žena", „Zveza slovenskih izseljencev". „Zveza slovenskih kme- ! tov", „Zveza slovanske antifašistične mladine", „Kulturni odsek" itd.
Opozarjamo na to, da naš „Bund Österreichischer Slowenen" (BÖS) ali Zveza Avstrijskih Slovencev (ZAS) v Celovcu, Kardi-nalschuett 7 z imenovanimi zvezami O.F ni identičen in nima nobenih stranskih organizacij ali drugih označb.
Čistka nacistov v zasebnem gospodarstvu
Kakor poroča ravnatelj za javno varnosi na Koroškem je bil pred kratkim pri tem uradu z ozirom na še nepopolno čistko zasebnega gospodarstva, razgovor merodajnih osebnosti, pri katerem so razpravljali o vseh merah, ki naj jih uporabijo za dokončno čistko zasebnega gospodarstva Posledice teh razgovorov bo v bližjem času tudi širša javnost opazila.
iiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiimiiiKiimiuniniimiiiiiiiimuiiinniiiiiiiiuu-'
Ze*t ttuMdes CufyU&U :
Grammar —• slovnica:
Vienna is not so large as London. — Dunaj ni tako velik kakor London
The sky was so cloudy that I couid not isee the sun. — Nebo je bilo tako oblačno da nisem mogel videti sonca
London is so large that it is impossible to see it in one week. — London je tako velik, da ga ni mogoče pregledati v enenr tednu.
This man has so much money that he does not know what to do with it. — Ta mož im® toliko denarja, da ne ve kaj početi z njim-There were so tnany clouds in the sky that I couid not see the sun. — Na nebu je bilo toliko oblakov, da nisem mogel videt: sonca.
That book is so well known that every-body speaks of it. — Ta knjiga je tako dobra poznana, da vsakdo govori o njej.
I had such a niče book that I couid not stop reading it. — Imel sem tako krasno knjigo, da nisem mogel nehati čitati.
In winter the days are sherter than in summer. — Pozimi so dnevi krajši kako* poleti.
London is a more important city ihai* Paris. — London je pomembnejše mesto ka kor Paris.
They have more money than we. — Oni imajo več denarja kakor mi.
Pomni; Ce sledi pri pridevniku za soglasnikom „y", tedaj se ta „y" spremeni prl stopnjevanju v „i".
heavy — heavier than (težek, težji kakor) dry — drier than (suh, bolj suh) happy — happier than (srečen, srečnejši)
What we often hear — Kar pogosto sliSb®®
I have had a fall — Padel sem I have sprained my leg — Izpahnil sem s> nogo
I am hoarse —- Hripav sem I have had an accident — Imel sem bil nezgodo
I am overtired — (Zelo sem utrujen) — Pr®' utrujen sem
I have pains in my limbs —- Imam bolečin® v členkih
I have an awful headache — Imam strašen glavobol
You must neither smoke nor drink — Vi ne smete ne kaditi ne piti.
Priljubljene pevke sestre Smrtnikove
I
Iz okolice Kort
Zadružna misel
Zadružništvo je gospodarska oblika človeškega udejstvovanja; kot takšno se bavi s snovnimi (materialnimi) dobrinami. Vendar pa je bistvo in jedro zadružnega sodelovanja zgrajeno na duhovnih osnovah, kakor vsakteri pokret in oblika človekove dejavnosti. Temelj zadružnega delovanja tvori zadružna ideologija, zgrajena na ideji gospodarske samopomoči. Taka samopomoč pa ni mogoča brez neke določene miselnosti, ki mora biti zasidrana v spoznanju in hotenju posameznih zadružnikov Zato je med nujnimi pogoji za uspeh zadružnega sodelovanja gotovo na odličnem mestu prava zadružna miselnost, katera šele ustvari trdno osnovo za celotno zadružno delovanje.
Zadružništvo je srednja pot ali srednica med dvema skrajnostima — med individualizmom in kolektivizmom. Srednja pot —-najboljša pot, pravi naš pregovor. Da nam
postavlja nasproti načelo sodelovanja, drugemu pa načelo svobodnega gospodarstva.
a) Nauk individualizma je — kakor smo videli — nevzdržljiv že v splošnem. Naravnost poguben je pa v gospodarskih razmerah malega čloevka, pa tudi malega naroda Slovenci kot narodna gospodarska celota nismo toliko močni, da bi mogli vzdrževati, gospodarsko neenotni, pritisk močnejših sosedov. Še manj je pa zmožen vzdrževati gospodarski pritisk posamezen slovenski podjetnik sam zase, pa naj bo industrijalec, ali obrtnik ali trgovec ali kmet. V naših razmerah male industrije, male obrti, trgovine, zlasti pa še v maloposestniških razmerah našega kmeta je individualistična miselnost v gospodarstvu pogubonosna. Tega nas uči že zgodovina slovenskega kmetijskega gospodarstva od 1. 1848- dalje. V naslednjih letih se je našega kmeta bolj in bolj lotevala individualistična miselnost. Začel je žavrača-
Skufiče
ho ta srednja pot, ki je vtelešena v zadru- j žni ideologiji, čim bolj jasna, si moramo i
ogledati obe skrajnosti-
1. Individualizem v gospodarstvu je otrok gospodarskega liberalizma, ki se je smisel-ho razvil iz naukov francoske revolucije, liberalizem (svobodnjakarstvo) je zajel vse Panoge človeškega življenja (versko, kulturno, politično, socialno in gospodarsko), ven-^ar je napravil največ zla v gospodarstvu. Liberalistično načelo neomejene svobode v gospodarstvu je nujno privedlo do popolne zaverovanosti poedinca v svoj gospodarski Napredek, brez ozira na škodo bližnjemu sak je videl le samega sebe — svoj indi-vjduum —; posledica je bil pretirani in kri-vični kapitalizem, pri katerem se ogromna ^ ‘Paterialna sredstva zbirajo v rokah bogatih Poedincev (individuov), množica delavnih Ihdi pa, ki taka sredstva s svojim delom jPPoži, nima niti dostojnega vsakdanjega zruha. Takšno liberalistično — individua-'stično. pojmovanje gospodarskega razvoja, pri katerem je tudi delavec mislil izključno Pase in na svoje koristi, je moralo privesti Po druge gospodarske skrajnosti — do ko-,ektivizma.
, 2- Kolektivizem in njegova politična bra-la: socializem in komunizem so kot ideja mn°go starejši od Karla Marxa. Vendar jim Je Marx dal današnjo obliko in vsebino s pv°jimi nauki, ki jih imenujemo marksizem.
teh naukih zasebna lastnine ne sme biti, sq1 ^ nu’no krivična. Vse snovne dobrine sn Skupria last (države) ko.lektiva (skupno-Tudi vse zmožnosti in vse delo posa-^ eznika je namenjeno izključno kolektivu. s ' ° Pa poedinec dejansko ne uživa sam p ov svojih rok ali svojega uma, marveč ®iema vse potrebščine od kolektiva. Nje-Q°v° ni torej prav nič. Tako človek ni več Pek tenlved čredno bitje, ki igra samo Visf0'-	v ogromnem sklopu kolekti-
p ^PPga ustroja družbe- Kolektivistična jiqj® a se dosledno raztezajo na vsa gos-^ arska področja, torej tudi na kmetovanje. kpj0. krdaktivističnih načelih kmet ni več lav''‘ 9°spodar na svoji zemlji, marveč de-So &VC ”a skuPPih kolektivnih zemljiščih, ki ara !ast države. Kar pridela, ni njegovo, sklad'v pride vse v skuPna skladišča. Iz teh Žive“18^ delijo zastopniki države ljudstvu dej,2 po Pačelu enakosti. Na isti način se hiti10 tUdi VSe druge potrebščine. Pripom-Sleclie treba, da marksistični nauk uči do-Vi2 111 in Popolni kolektivizem. Ce kolekti-^ržav* h praksi nr do kraja izveden niti v hi 2 a*V ki veljajo za marksistične, se to Se v.,0 , 0 zategadelj, ker ni izvedljiv ali pa 3n! obnesel-
duajj^adru*na ideja nasprotuje tako indivi-Ptp, kakor tudi kolektivizmu; prvemu
Sktifiče poznate osi! kako bi jih tudi ne, saj ste že toliko lepega in zanimivega slišali o njih. Na hribčku južno od Vrbskega jezera so okoli i majhne cerkvice raz. \ i rešene hišice, iz katerih i diha nekaj domačega. ( Lepi rdeči nageljčki in : rožmarin na oknih ti povedo, da v teh krajih ni 'Zamrla slovenska beseda, kaj šele slovensko srce.
Od ranega jutra do poznega večera odhajajo in prihajajo ljudje skozi nizka vrata hiš in hite na delo, ali se vračajo k počitku.
ti vsako gospodarsko sodelovanje, češ da je na svoji zemlji svoj gospod in zato lahko gospodari po svoje in sam zase, kakor pač hoče. Propadla je dotedanja srenjska skupnost, duh individualizma je razdrl tudi vaško sodelovanje- Usodne posledice so le prehitro pokazale:	v nekaj desetstoletjih so
padli slovenski kmetje v roke raznih oderuhov in izžemalcev, ki so grozili, da bodo kmeta gospodarsko povsem podjarmili. To bi se bilo tudi zgodilo, da ni kmečko ljudstvo v zadnjem trenutku spregledalo, kam ga tira individualizem. Obrnilo mu je hrbet in se oprijelo gospodarskega sodelovanja. Ustanavljati so se začele farne hranilnice in posojilnice z geslom: v skupnosti je moč!, ki so polagoma zlomile moč vaških oderuhov in potegnile zadolženega kmeta iz gospodarskega brezna.
Da se blagodejni učinki gospodarskega sodelovanja tfiso pokazali še očitneje, je bilo marsikje krivo napačno razumevanje ideje sodelovanja. Ta ideja zahteva gospodarsko sodelovanje tistih, ki imajo in tistih, ki nimajo; in sicer na tak način, da tisti, ki imajo več kot sami nujno potrebujejo, pod dogovorjenimi pogoji tisti „več" dado na razpolago onim, ki imajo premalo- Zanimivo je, da imajo iz takega gospodarskega sodelovanja obojni korist! Premožnejši, ker je njih denar zanesljivo spravljen in se primerno obrestuje, povrh vsega pa gospodarsko pomaga onim, ki so v denarni potrebi. Tak denar v pravih rokah in obrnjen v pravi namen ne pomaga samo posojilojemalcu, temveč celokupnemu gospodarstvu. Kajti gospodarstvo je zamotan organizem, ki dobro uspeva le, če se čim večjemu številu ljudi čim bolje godi. S tem, da si pomagal bližnjemu, si utrdil svoj položaj! Sodelovanje pa koristi seveda v prvi vrsti onemu,
Pridelek krompirja
Svetovno proizvodnjo krompirja v času žetve leta 1945-46 cenijo po poročilu ameriškega poljedelskega ministra približno na 6459 milijonov korcev, tako da je za 11% nižja kot prešnje leto. Vzrok za to pripisujejo manjši obdelani površini a tudi donos na hektar je bil manjši. Obdelana površina je padla predvsem v Evropi, izvzemši Sovj. zveze, posebno v Nemčiji, Franciji in na Poljskem. Pridelek krompirja v Severni Ameriki je narastel v letu 1945 na 499 milijonov korcev v primeri s 479 milijoni v prejšnjem letu.
Grški minister za načrtno gospodarstvo je izjavil, da je grška vlada prepovedala .zvoz bombaža iz Grčije, da bi zaščitila do-naco proizvodnjo bombaža
ki je gospodarske pomoči potreben, če je take pomoči vreden in če jo hoče obrniti v gospodarsko donosen namen. Da se pa vsi ti pogoji upoštevajo, jamči ravno skupnost sama, ker so vsi prizadeti. Kjer tako pojmovanega smisla za sodelovanje ni dovolj, so tudi uspehi manjši, ali jih sploh ni; kjer pa smisla sploh ni in vlada v članih skupnosti duh individualizma, preti tak; organizaciji propad.
b) Kolektivističnemu prisilnemu sodelovanju zoperstavlja zadružništvo idejo svobodnega gospodarstva. Kdor svobodno ne razpolaga s svojo imovino, ne more biti član zadružne skupnosti, ker ne more izpolniti pogojev zadružnih pravil. Razen tega je
zadružni ideologiji bistveno, da je v celoti zgrajena na popolnoma prosti volji- Ona ne prenese nikakega nasilja,- če se pa kje ped zadružnim plaščem in pod zadružnimi gesli nasilje vendarle uganja, ne more več biti govora o pristni zadružni ideologiji, pač pa o njeni potvorbi in zlorabi. V takem primeru ne moremo govoriti o ^zadružništvu, pač pa o kolektivizaciji pod zadruž. plaščem! Nekaj povsem drugega je n, pr. prava paš-niška zadruga. Tudi tu gre za skupne pašnike (torej zemljišče), vendar po načelu svobode: v zadrugo pristopajo svobodni gospodarji, ki prostovoljno pristanejo iz gospodarskih ozirov na skupno upravljanje pašniškega zemljišča, namesto da bi imel vsak svoj košček v lasti. Zadrugo lahko vsak čas ukinejo (pod pogoji seveda, k; jih sporazumno sprejeta pravila predvidevajo) in si zemljišče razdelijo.
Skušnje so pokazale, da zlasti pri kmetu kolektivizacija ne rodi zaželenih uspehov Brez lastne zemlje ni kmeta! Rešitev kmečkega gospodarstva je le v svobodni zadru-žitvi v zadrugah- Tu iščimo napredek in moč kmečkega stanu!	Dr. L. Puš.
Zgodovina slovenskega čebelarstva
Slovenski čebelarji in msd so bili vedno svetovno znani. Že v zgodnjem srednjem veku je Kranjska daleč nadkriljevala v čebelarstvu druge dežele. Iz nekega starega sporočila vemo, da je v osmem stoletju bavarski vojvoda Tasilo III. odvedel iz tsh krajev .mnogo najboljših čebelarjev na Bavarsko’ Ti čebelarji so bili bavarskim čebelarjem učitelji čebelarstva, ki je bilo tam še na zelo nizki stopnji.
Sčasoma so se čebelarji združili v cehe in si ustalili tudi nekako posebno pravo. Kdor je hotel postati čebelar se je moral zglasiti pri načelniku ceha. ki mu je nato odmeril del gozda, v katerem je lahko gojil čebele’ V tem pasišču ni smel nihče drugi gojiti čebel. Čebelar je na primernih borovih drevesih vzdolbel votlino, napravil na eni strani vratca, na drugi pa luknjico za čebele in panj je bil gotov. V takih panjih so čebele zelo dobro uspevale, ker so imele mir in so bile sredi gozdne paše.
V jeseni se čebelar čebel ni smel pritakniti, Šele na praznik sv. Jožefa je smel čebele prvikrat obiskati. Veljal je pregovor: „Če je sv. Jožef lep, prodaj suknjo in kupi čebele " Na ta dan je čebelar prvič odvzel čebelam med, a ne vsega, temveč le polovico.
čebelarji so imeli tudi svoje sodišče, ki je za prekrške izrekalo zelo stroge kazni. Če je naprimer svoboden kmet splezal na drevo, ki ni pripadalo njemu in odprl panj’
; pridobivanje medu in voska. R.es vsebuje ! med mnogo dragocenih snovi, ki jih v čistem sladkorju ni, vendar pa se moramo zavedati, da je čebelarstvo največjega pomena za druge kmetijske stroke in da je treba čebele prištevati med najbolj koristne živali v kmetijstvu.
Zgrešeni gospodarski računi
Ko je prevzel v Berlinu Hitler oblast v roke, je narodni socializem začel z autar-kično‘politiko. Poljedelstvo naj bi povzdignilo in pomnožilo proizvodnjo. Pri žitu se je to večinoma posrečilo v mirnem času, da je preskrba lastne države bila doma skoro zagotovljena. Toda v vojni je ta pridobitev odpovedala. Domačp moške moči so bile poklicane v vojno. Nadomestile so jih tuje, več ali manj nemške proizvodnje navajene moči, umetnih gnojil je manjkalo, dovoz za obdelovanje nekaterih kompleksov prepotrebnih fosfatov je izostal. Zato naj bi nadomestek v živilih, zlasti v žitu, dajala južno vzhodna Evropa, katero so nemške armade zasedle in do živega mozgale. Isto se je godilo v severozapadni in zapadni Evropi. V Franciji je n. pr. stanje živine padlo za 50?», krav mlekaric pa celo za 70—78?». V južno vzhodni Evropi so te številke še nižje. Ponekod je padlo stanje živine celo za 80?;1.
V Nemčiji so še umetno vzdrževali stanje
Djekše
Značilne kot Skufiče. Na vrhu hriba, Čeprav na drugi strani' koroške, se ponosno ozirajo o dolino. Tu ni prahu belili cest, tudi ne tovarniškega dima. Vse naokoli se razprostira zemlja, ki vabi in ukazuje. Narava ima svoje postave, ki jih pa kmet predobro čuti, da bi se jim kdajkoli uprl
;e izgubil svohodo in posestvo V gotovih primerih pa je sodišče izreklo tudi smrtno kazen.
Kadar je drevo vsled starosti s čebelami vred padlo na tla, ga je lastnik nad in pod čebelami ožgal, pribil na konceh deske in nesel domov, kjer je naprej gojil čebele. To je bil prvi „panj".
čebelarstvo je nekdaj prinašalo lepe dohodke. Leta 1630. je bil v Monakovem tečaj za kuhanje medice. V ta namen so naročili tri stote „čistega kranjskega medu". Valvasor piše, da so med razpošiljali v vse dežele, največ pa v Solnograd
Da je bilo slovensko čebelarstvo na visoki stopnji, nam priča tudi delovanje Antona Janše (1734—1773) na Dunaju, kamor ga je poklicala Marija Terezija kot prvega učitelja čebelarstva.
Večina ljudi misli, da ima čebelarstvo pomen samo za pridobivanje voska in medu. Toda že več kot pred petdesetimi leti je zapisal učitelj K- Sprengel, da pridobivanje medu in voska ni glavni namen čebelarstva, temveč, da je treba čebele rediti predvsem zaradi opraševanja rastlin. Čebele so nepogrešljive pomočnice v kmetijstvu; neka-tere rastline bi brez njih sploh ne bile opražene tako, da bi imele pomen za kmetijstvo, kar velja posebno za sadno drevje.
Dokazano je tudi, da ajda mnogo bolje rodi v bližini čebelnjaka kakor na krajih-kamor najde le malo čebel pot. Izredno pomembne so čebele tudi za pridelovanje de-teljnega semena.
Kadar torej govorimo o čebelarstvu in njegovih koristih, ne smemo misliti zgolj na
živine na račun zasedenih pokrajin. Toda končno je tudi nemška živina plahnela. Zlasti je padlo stanje prašičev gorostasno. Če je nemško prebivalstvo do konca vojne dobivalo precej visoke davke živil, je šlo to na račun zasedenih dežel, ki so morale leto za letom dajati večje množine živil in blaga. Samo Francija je morala dajati na leto 300.000 ton pšenice V Grčiji, Belgiji, Holandiji, Jugoslaviji je prebivalstvo stradalo. Posebno je trpela lakoto Grčija. Sele ko je Mednarodni Rdeči križ posegel v grozne razmere in na švedskih ladjah redno dovažal živila v Pirej se je zboljšala preskrba grškega prebivalstva. Skozi celi dve leti je bilo treba dajati atenskemu prebivalstvu dnevno pol milijona obrokov juhe in kruha, da ni umrlo od gladu.
Nemški znanstveniki pa so ‘v tem času sebe in svet hoteli varati, da se Evropa za-more sama preživljati, češ da se 460 milijonov ljudi lahko preživlja iz lastne domače proizvodnje .torej 117 milijonov več, kakor jih je Evropa štela, V resnici se je pa moglo le 91% Evropejcev preživljati pred drugo svetovno vojno z lastnimi živili. To pomeni, da je 30 milijonov Evropejcev živelo od prekomorskega dovoza živil.
V Beninu so si bili bržčas na jasnem, da so njihovi računi zgrešeni. Zato so delali načrte, da bo treba po vojni dvigniti poljedelsko proizvodnjo s tem, da bo zemlja morala dajati več živeža. Vojna nas je prisilila, da smo morali hrano predrugačiti in smo postali vegetarijci. Mesna hrana je skoro popolnoma izostala. Evropejci smo se približali precej Vzhodnoazijskim narodom, ki so živeli brez mesa, skoro samo od riža.
Cerkev in človeška družba
Iz govora Pija XII. novoimenovanim kardinalom 20. ictirnarja 1946
Od vseh strani se obračajo danes ljudje do Cerkve in jo sprašujejo, kaj more storiti v današnjih časih za ureditev miru in povrnitev v normalne razmere.
Odgovor Cerkve je mnogoter in različen’ ker odgovarja raznim možnostim. Odgovor, iz katerega izvirajo vsi drugi je: V Bogu temelji enotnost in celota cerkve- Najprej je treba vernikom in vsej družbi spoznati, kako ta enota in celota praktično vpliva na ves svet Le ta enota more vplivati na temelje. zgradbo in gibanje človeške družbe.
Cerkev, ki ni vezana na poseben narod, je velikega pomena za temelje družabnega življenja. Nikakor ni namen Cerkve združiti ves človeški rod v eni orjaški državi. Popolnoma napačno je, smatrati Cerkev za svet. imperij, ki si hoče pridobiti oblast nad narodi. Cerkev si prizadeva le izvrševati svojo 'nalogo, to je, vsem brez razlike posredovati Kristusovo vero. Delovanje Cerkve se pričenja v srcu posameznega človeka, ki naj bo v zvezi z drugimi dobrimi temelj človeški družbi, na katerega se bo ta lahko brez strahu naslonila. To je povsem nasprotna pot imperijalizma’ Imperijalizem se razprostira na širino ter ne išče človeka. Njegov “cilj je predvsem moč, kateri naj bo človek
Za odpravo poštne cenzure v Avstriji
Trgovska zbornica na Dunaju je poslala zveznemu ministru pismo, v katerem navaja težkoče, ki so nastale z uvedbo poštne cenzure v avstrijskem poštnem prometu in dodala prošnjo, da predvzame odgovarjajoče korake pri zavezniških zasedbenih silah za ukinitev cenzure.
Pisma iz enega dunajskega okrožja v drugo rabijo večinoma par dni- Pisma v dunajsko okolico pridejo šele po enem tednu, ali pa sploh ne. Važni dokumenti se na ta način izgubijo in marsikatera poslovna transakcija, ki je le težko nastala, gre na ta način po vodi.
10 let ječe za 16. letnega vojnega zločinca
Dunajsko ljudsko sodišče je obsodilo 16. letnega srednješolca Hugo Schoora zaradi pomoči pri umoru dveh jetnikov, po zakonu o vojnih zločincih, na deset let stroge ječe.
Boj proti saboterjem prehrane
Direktorij za prehrano, k kateremu spadajo zvezni ministri Helmer, Kraus in dr- Frenzei, je začel z vso energijo, v interesu zagotovitve redne prehrane avstrijskega naroda, z svojim delom.
Zaradi prestopka odredbe o moki, je bilo obsojenih sedem mlinskih posestnikov z denarno globo do 20.000 šilingov. Razen tega so po nalogu notranjega ministra Helmerja naznanili sodišču štiri primere nedovoljenega klanja.
Inšpektorji za prehrano zveznega ministrstva za narodno prehrano so na svojih kontrolnih potovanjih ugotovili skrajne nedo-statke. Preiskave vodijo v vseh slučajih pod nadzorstvom direktorija za prehrano.
suženj- Take težnje, ki izvirajo iz brezmejnega poželenja po oblasti, so kakor črv, ki vznemirja narode, da ne vedo več, kako naj se pred njim zavarujejo.
Toda temelj še ni vse. Zgradba mora biti tudi pravilno zidana in vravnotežena. Cerkev deluje v človekovem srcu, ga vzgaja in izobražuje. Človek izpolnjen v soglasju naravnega in nadnaravnega življenja, v urejenem razvoju nagonov in nagnenj je cilj družabnega življenja in temelj ravnotežja.
Pri imperijalističnem stremljenju tega cilja ni mogoče doseči. Če velika država nima pravega temelja’ se bo neizogibno pojavila vedno strožja centralizacija, ki bo vodila ljudstvo v določeno smer. Takšno ravnotežje in sožitje se vzdržuje le s silo in zunanjim pritiskom. Notranji red izgine in namesto njega ostane samo še premirje med skupinami, katerim preti polom ravnotežja, kakor
hitro se spremenijo koristi in moči- Take nestalne tvorbe so velika nevarnost za vso družino narodov.
Drugače je z inperijem, kateremu se je notranja oblika utrdila v poteku zgodovine in ki ima zaslombo v večini državljanov- Tak imperij pa daje morebiti možnost drugi nevarnosti namreč tisti, da precenjuje lastno moč, da se ozira samo na svoje, tujega pa ne ceni pravilno in ga morebiti niti ne ceni. S tem se ruši enota in celota človeške družbe. Cerkev zamore tujii to rano zaceliti. S skrajno resnostjo zasleduje svoj namen, ki ga sv. Tomaž Akvinski po zgledu Aristotela pripisuje življenski skupnosti:
..Skupnost naj veže ljudi z vezmi prijateljstva". Dejstvo pa je, da narodi in posamezniki danes vkljub najmodernejšim prometnim sredstvom živijo bolj ločeni med seboj kot kdajkoli prej.
Cerkev je v resnici vseobča družba, ki v Kristusu združuje vse ljudi. Vsem hoče pripraviti boljšo bodočnost in pokazati pot, ki vodi iz današnjih težav.
UNRRA in Avstrija
Šef UNRRAine misije v Avstriji, brigadni general R. H. R. Parminter je izjavil zastopnikom tiska med drugim:
18. maja se je videlo iz načrta za racio-niranje, ki ga je pripravila avstrijska vlada, da je iz vseh predvidenih izvorov možno zagotoviti samo 700 do 800 kalorij dnevno za normalne potrošnike. Vsled tega sem pisal Zavezniškemu svetu in ga o položaju obvestil ter zaprosil za posojilo živil iz vojaških zalog, ki bi zadoščala, za znosno
stanje kalorij v junijski dodelitvi. Veseli me, da lahko poročam, da je Zavezniški svet dal zadostno količino živil.
Kar se tiče julija, sem vesel, da vam lahko sporočim, da bodo UNRRAine pošiljke, ki so predvidene, zadostovale, da dnevna količina kalorij za normalnega potrošnika ne bo padla pod 1000 kalorij. Če bodo res podvzeti energični koraki z ozirom na domačo proizvodnjo, ne vidim nobenega vzroka, zakaj se ne bi dodelitev približala osnovi 1200 kalorij dnevno.
Vojaško sodišče v Lienzu
Madžara Jožefa Vassa so obsodili zaradi neupravičenega prehoda meje iz Avstrije v Italijo, pri čemer je imel is seboj 11.900 lir, na 28 dni zapora in vložitev vsote pri banki. — 16 drugih oseb, ki so neopravičeno prekoračile mejo, so obsodili na zaporno kazen od 4 do 11 dni. — Rusa Dosynjeka in Aleksandra Siedkova so obsodili zaradi ponarejevanja živilskih nakaznic in nakupa kruha s ponarejenimi živilskimi nakaznicami na dvanajst mesecev zapora in 200 šilingov globe, oziroma na 9 mesecev zapora.— Mihael Artomonov, ki si je nabavil potom ponarejevanja neveljavnih živilskih nakaznic kruha, jedobil 3 mesece zapora.
Štefana Voycuka iz taborišča za preseljene osebe gradbenega vodstva v Beljaku je srednje vojaško sodišče v Spittalu obsodilo 28. maja zaradi neupravičene posesti orožja in zaradi nedovoljene uporabe istega na devet let in šest mesecev zapora.
Obsodbe vojaškega sodišča v Beljaku
Češkega državljana Karla Cuchnila, ki je bil izgnan iz Jugoslavije in bil v taborišču v Brnici v posesti ene pištole in 20 nabojev, so obsodili na 9 mesec zapora. Pravtako je bil obsojen madžarski begunep Josef Horvath iz taborišča v Weissensteinu zaradi nezakonite posesti pištole in 39 nabojev na šest mesecev zapora.
Dopisovanje z vojnimi ujetniki
Avstrijski Rdeči križ, deželna zveza Sol-nograd sporoča: Po nekem poročilu „Agen-ce centrale des prisoners de guerre" v Ženevi, morajo biti naslovi pošte za vojne ujetnike, ki je namenjena za Češkoslovaško, napisani v češčini. Izrazi kakor Tschechei, Böhmen, Mähren in Sudetenland naj se ne uporabljajo. V večini slučajev pisem in dopisnic v nemščini ne odpremljajo. — Od sedaj se vojnim ujetnikom v Rusiji z naslovom „Moskva, poštni predal štev..lahko piše samo z dopisnico za odgovor Te dopisnice dobite pri „Suchstelle des österreichischen Roten Kreuzes". Na vse druge na-, slove v Rusiji se lahko piše kakor doslej.
Kontrola nad avstrijsko nafto
Britanskega državnega ministra Hynda so v britanski spodnji zbornici vprašali, da li je nafta, ki jo pridobivajo v ruski coni Avstrije, pravtako pod medzavezniško kontrolo, kakor premog, katerega pridobivajo v britanski coni.
Za državnega ministra Hynda je odgovoril nek govornik vlade. Ta je rekel, da je razdelitev vseh v Avstriji izdelanih proizvodov bila doslej zadeva /ki se tiče samo poveljnika dotičnega pasu- V ostalem pridobivanje nafte nobena medzavezniška oblast ni kontrolirala, razen Rusov. Interpelant je nato zahteval takojšnjo spremembo obstoječega stanja.
Roman:
KRIZ NA GORI
Ljubezenska zgodba
26.	nadaljevanje
V dvorani je zasvirala vesela godba. Vstajali so izza miz in vstala sta tudi Mate in učiteljica. Z urno roko si je popravila frizuro, pritrdila si je rožo v laseh in odšla sta v dvorano.
Prihitel je učitelj in je prijel Hanco za roko.
„Če niste že oddani!"
Hanca je vstala. Tone jo je prijel okoli pasu in jo je potisnil na stol.
„Ne pojde; slabo ji jel"
„Slabo mi je!" je ponovila Hanca in učitelj je hitel dalje.
„Zdrami se Hanca!" je prigovarjal Tone. „Spametuj se, drugače te ostavim tukaj samo, pa napravi, kar ti je drago!"
„Pojdi!” je odgovorila Hanca mirno.
„Znorela si, to je in drugega niči... Zaradi takega — no, Bog z njimi! Tiste Zenske ti se ognil na cesti na deset korakov — Bog mu jo blagoslovi!... Pij, Hanca, reci vsaj besedo, da bom vedel, če si živa ali ne!"
„Ali jo ima resnično rad?"
„Kaj vem? Nisem ga vprašal!... Ampak zdi se mi, da ni človeka na svetu, ki bi imel tisto žensko resnično rad — vsaj njenih oči ne!... Kar on počne, mi nič mar, nisem mu varih!... Samo doli na cesti bi
ga rad dobil, da bi ga malo pretresel, njega in tisto žametno kamižolo!"
Hanca ga je pogledala prestrašena.
„Ne stori mu žalega! Ne reci mu besede!"
Nič se ne boj! V žido ti ga zavijem!"
Poskočna godba je donela iz dvorane, slišalo se je drsanje nog po gladkem parketu. Za mizami so ostali samo še starejši gospodje. Zmerom glasnejši so bili, obrazi so rdeli zmerom bolj.
„To je Mate Kovač, mlad umetnik, časopisi pišejo o njem; pravijo, da je velik talent."
Suh gospod s sivim obrazom in kozjo brado je stresel nejevoljno z glavo.
„Velik talent — kdo ve! Lepo število smo že imeli takih talentov, pa so se večjidel izpridili in naposled so bili družbi in narodu v nadlego. Naš narod ne rabi talentov — delavcev rabi!"
„Malo prehudo je to!" je ugovarjal rejen gospod. „Zakaj bi ne rabili talentov? Dobri so ... za nedelje in praznike . .."
Kozjebradec je stresel z brado še bolj zlovoljno.
,;Kar je nepotrebnih novotarij, vse so zanesli k nam tisti takoimenovani talenti! Življenje kaže, da jih ni potreba: še nobenemu izmed njih se ni godilo dobro. Rastlina, ki je naturi v prid, ne usahne!... Tudi ta fant
se mi zdi lahkomiseln; že njegova kamižola ga izdaja: spodobni ljudje ne nosijo takih kamižol!"
Družba se je zasmejala. Debela gospa, ki je sedela poleg kozjebradca, pa je končala razgovor:	* •
„Lep fant je!"
Utihnila je godba, pari so se vračali iz dvorane z razgretimi zardelimi obrazi in bleščečimi očmi. Prva sta prišla Mate in učiteljica; on je šel nekoliko sklonjen, kodri so mu bili padli globoko na čelo, smehljal se je s polodprtimi ustnicami. Nikoli ga še ni videla Hanca tako lepega in strah jo j£ bilo njegove lepote, trepetala bi in bi ne mogla govoriti, če bi se nenadoma ozrl, stopil k njej ter jo ogovoril.
Stopila sta k mizi, roka je ostala v roki, prijel je kozarec z levico in je pil. Nekdo se je zasmejal za mizo, izpregovoril je besedo, roki sta se Izpustili in zasmejala sta se tudi sama, zvonko in veselo.
„Z njo bi hodil po ulici in ne bilo bi ga sram!" je mislila Hanca.
Učiteljica je vzela s stola čipkasto ruto, ogrnila si jo je tesno okoli in napotila sta se po mostovžu.
Tone je stisnil Hanco trdo za roko.
„Glej sem in pij!"
Šla sta počasi, tesno drug ob drugem; z lahkimi drobnimi koraki je stopala ona, zibalo se je vitko, poln o telo in glava se je nagibala k njegovi rami.
Mate se je nasmehnil, vzel je rožo iz njenih las in si jo je vteknil v gumbnico.
Šla sta mimo, postala sta, on se je sklonil in ji je zašepetal v uho ljubeznivo besedo. Ko je vzdignil glavo, se je ozrl mimogrede
MAMO OGLASU
Mlada Slovenka, od usode težko prizadeta, želi službe pri dobri krščanski cfržini. Vajena vseh del. Ponudbe poslati na upravo „Kor. Kronike" pod „Slovenka".
Poizvedbe:
Žagar Ivan, ki je bil leta 1945. v službi v okolici Beljaka (Villach), naj se javi osebno ali pismeno Založnik Jerneju, UNRRA D. P. Camp, Bar. 32, p. Spittal ob Dravi. — Ako kdo drugi kaj ve o njem, naj izvoli istotako javiti.
Ribiči
„Der Fischer". Zveza delavskih-ribiških-društev izdaja priključenim društvom mesečnik „Der Fischer". V tem mesečniku izhajajo strokovni članki o ribarstvu, ki nudijo ribičem marsikaj zanimivega. Naslov lista je: Carl M. Kreitschi, Wien, VIII., Lenaugasse 14.
Požar
27.	maja po polnoči je izbruhnil v stanovanjskem in gospodarskem poslopju posestnika Simona Holzerja v občini Galicija požar, pri čemer sta pogoreli poslopji z vsem kar je bilo v njih. Škoda znaša 3000 do 4000 šilingov. Vzrok požara še ni pojasnjen.
Težka železniška nesreča v Brnici
30. maja ob 4. uri 15 minut se je zgodila na železniški postaji v Brnici težka nesreča, pri kateri sta bila 26. letni sprevodnik Josef Schöffmann iz Marije na Zilji in 27. letni vlakovodja Franc Thaler iz Bač na mestu mrtva. Dva druga železniška nameščenca sta bila težko ranjena.
Prometna nesreča v Velikovcu
28.	maja ob 15 uri je nek tovorni avtomobil povozil šolarja Ericha Kopeiniga, starega 7 let, sina vdove Neuhuber iz Vovbr, ki je vsled poškodbe vretenca umrl. Nesreča se je zgodila na državni cesti, 7 km vzhodno od Velikovca.
Telefonski promet z Veliko Britanijo
Glavna direkcija za pošto in telegrafsko upravo sporoča: Za telefonski promet z Veliko Britanijo je trenutno le malo sposobnih linij na razpolago, ki so zelo obremenjene. Posledica tega je navadno dolgotrajno čakanje. Komu je torej na hitrem posredovanju vesti, naj raje proda kot telegram.
Po svetu
Ruski inštruktorji za jugoslovansko armado
V londonskih diplomatskih krogih smatrajo obisk Tita v Moskvi za pojačanje slovanskega bloka v vzhodni Evropi. Oni so mnenja, da so razgovori Tita imeli v glavnem za cilj vojaško sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslovijo. Istočasno mislijo, da so se dogovorili tudi o izobrazbi jugoslovanskih čet z ruskimi inštruktorji.
po mostovžu, strepetal je in je prebledel v obraz. V tistem trenotku je izpustil njen0 roko in je stopil korak v stran. Ona se j0 ozrla začudena nanj...
Hotel se je umekniti njenemu pogledu/ žarečemu jasno iz polumraka, ali ukovan j0 bil vanj; ni ga izpustil.
Ustnice so se zgenile, glasu ni bilo, toda Mate je slišal. Strepetal je vzklik, bolesten/ očitajoč.
„Mate!"
Naslonil se je ob zid.
„Kaj ti je, Mate?" je vprašala učiteljica.
„Domislil sem se. .." je zaječal. „Idival"
Odšel je po- stopnicah z urnimi, ono®' hujočimi koraki, da ga je učiteljica kota»! dohajala ...
„Dobro je, Hanca, vse je dobro... Pil1 je prigovarjal Tone; njegov glas je bil Pri' siljeno vesel, oči pa so gledale temno izp«^ obrvi.
Hanca je vzdignila kozarec in ga je izpt®“ znila do polovice. Prijetna toplota se ji razlila po životu in mukoma, sunkoma je izvil vzdih iz prsi.
IV.
Mate in učiteljica sta sedla v mračn17 razsvetljen bot gostilnice.
„Kaj se je zgodilo s teboj?"
Ustnice so se mu zategnile, prikazal se 1 prisiljen, spačen smehljaj.
„Pomisli: povrne se časih preteklost, vS razločna, kakor da pozneje ni bilo ničesa več... In to me vznemiri zelo!"
Začudila se je. ni ga razumela.
„Prej si bil bolj kratkočasen ..
(Dalje prihodnjič).
„Koroška Kronika izhaja tedensko vsak petek in stane doatavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List Izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo In uprava lista sta v Celovcu, Včlkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.