72. številka.
I Ljubljani, i puricljik, 31. nuna 1913.
XLVI. Ida.
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.  •••••• K 24 —
pol leta.....• • . 12'—
četrt leta   •••••• .  6 —
na mesec   ••••«. . 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.   • • • 9 m m  K 22*—
pol leta........ 11"—
četrt leta *•«•••• . 550 na mesec   •••»••   » 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ali ca it 5 (v pritličju levo,) telefon št. 34.
Izhaja vsak dan svečar izvzemal nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti: :a Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto ....... K 25-
pol leta .«••••• , 13'—
četrt leti . 6*50
na mesec   .«•••• • 2*30
celo leto ... .  .  K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-'
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo). Hnaflova ulica št 5, telefon s t 85.
Kdo je zavzel Odrin?
Dunaj, 30. marca.
Padec Odrina je pozdravila vsa slovanska javnost z velikanskim navdušenjem. Bolgarski poslanik Bob-čev je zapisal v zlato knjigo ruske dume: Zavzetje Odrina pomenja zmago celega Slovanstva.^ Ves svet občuduje velikanske uspehe oblegovalne armade, ki je z svojim brezprimer-nim junaštvom izvojevala velikanski uspeli — pa ne le z junaštvom, temveč tudi vsled svoje odlične organizacije, odličnega materijala in izbor-nega vodstva.
Nemški listi, ki morajo priznavati dejstva, ki se ne dajo zanikati, skušajo izrabiti zmago združ. bolgar-sko-srbske armade v konstruiranje no\ ih diferenc med Srbijo in Bolga-riio.
Z veliko zgovornostjo poudarjajo ti listi, kako malenkostna da je bila udeležba srbske armade na operacijah pred Odrinom in precej spretno izrabljajo neko brzojavko poveljnika oblegovalne armade generala Ivanova, ki poroča bolgarskemu ministru, da so se vršile pri zavzetju Odrina, ozir. pri generalnem naskoku odločilno akcijo le bolgarske čete vzhodnega sektorja, med tem ko so imele operacije ostalih čet (torej tudi srbskih dveh divizij) le demonstrativen značaj. Iz te brzojavke sklepajo »prijatelji Jugoslovanstva, kateri menijo, da bj njihovo klasje posebno lepo zorelo, če izigravajo Bolgare proti Srbom in ki se torej v zadnjem času ( Keichspost je v tem oziru klasična) silno navdušujejo za Bolgare in njihovo armado, da so igrali Srbi pred Odrinom popolnoma podrejeno viogo in da so bili tam le nekaki vsiljivci, kateri si sedaj krivično lastijo tuje lavonke.
Kdo je zavzel Odrin? Nemški listi pravijo: edino Bolgari. Mi pa vemo, da je ta velikanska zmaga uspeh skupnega bratskega napora bolgarskih in srbskih armad. Odločilen naskok v velikonočnih dneh so izvršili bolgarski regimenti na vzhodnem sektorju, junaštva teh čet so nezaslišana in bodo za večno zapisana v zlate knjige svetovne zgodovine. Toda ostrine bolgarskih kolon so prodrle le zadnjo tenko steno strašnega
jeza, ki je še ločil oblegovalce od ubieganega mesta. V vojaški strokovni prilogi oficijozne^a Eremden-blatta v »Vedetti« piše vojaški strokovnjak: heroizma hrabrih čet, katerim je poveljeval Šukri paša, ni strla bolgarska puška in vztrajnost junaških oblegovaleev ni izvojevala zmage z ostrino bajoneta, temveč edino in izključno nastop in učinek težke artiljerije, katero so namestili Bolgari šele 23. t. m. Brez težke oblegovalne artiljerije bi bili lahko žrtvovali Bolgari še hekatombe svoje hrabre infanterije in Odrin bi ne bil padel.
Ta težka artiljerija, ki je odločila usodo trdovratne trdnjave pa je bita srbska. Na vzhodnem sektorju so namestili Bolgari topove, ki jih je dala na razpolago srbska armada. V predvelikonočnem tednu je prispelo iz Niša 10 velikanskih pozicijskih topov. 8 petrajstcentimeterskih in 16 dvanajstcentimeterskih mo/narjev najnovejše sestave z najboljšim srbskim topničarskim moštvom. Ti topovi so odločili padec vzhodnih turških fortov, katerih baterije so uniči!«, ter tako omogočili, da se je mogel generalni naskok sploh izvršiti.
Nameščenje srbske artiljerije je bilo torej odločilnega pomena, in si- ! cer tem" bolj,  ker se je bilo tekom oblegovanja pokazalo, da nadkrilju-
jejo mnoge 'urške težke baterije ar-tiijerijske pozicije Bolgarov, ki so morali svoje deloma nedostatne ter prekratko segajoče kanone namestiti v zoni, ki se je nahajala še v dosegu turških fortov.
Konstatirati je tudi treba, da so tvorile oblegovalno armado sicer tri bolgarske divizije in le 2 srbski, da Pa so bile srbske divizije močnejše in je bilo torej število Bolgarov in Srbov pred Odrinom skoraj enako.
O junaštvih srbskih polkov v odločilnih dneh smo čitali dovolj, in bolgarski merodajni krogi jih odkrito hvalijo in slavijo.
Odrin je padel kot žrtev skupnega napora dveh bratskih armad in zaman] bo trud nemškega časopisja, ki skuša v fingiranih brzojavkah iz Sofije vzbuditi v srbskih krog'h nezadovoljstvo, češ Bolgari ne priznavajo srbske pomoči.
Vojna no Balkanu.
Po padcu Odrina.
Število žrtev naskoka na Odrin oficijalno sicer še ni razglašeno. Govori se, da so imeli prvi polki, ki so naskakovali, kakih 50 % mrtvih in ranjenih. Polki, ki so prišli za njimi, so imeli mnogo manj izgub. Zatrjuje se, da so imeli zavezniki pri tem generalnem naskoku kakih 14.000 mrtvih in ranjenih.
Belgradski sanitetni šef se je obrnil zopet na zagrebško zdravniško društvo ter prosi, da pošlje društvo več zdravnikov v Belgrad, ker pričakujejo tam zopet velike transporte ranjenih in bolnih izpred Odrina. Iz Zagreba so se odpeljali v soboto štirje zdravniki v Belgrad. V soboto so dospeli izpred Odrina v Belgrad trije sanitetni vlaki z ranjenci, skupaj kakih 1500 vojakov. Tudi v nedeljo so prispeli transporti ranjenih vojakov. Srbske čete, ki se vračajo izpred Odrina bodo morale prestati v Pirotu karanteno. Srbski Rdeči križ je dobil poziv, da pripravi 6000 postelj za ranjence.
Med ogromnim plenom, ki so ga dobili v Odrinu, je 600 popolnoma novih topov, 20 starih brzostrel-nih topov in lOO.OOO še nerabljenih avstrijskih manliheric z municijo. Izkazalo se je, da je bilo mesto preskrbljeno še za 2 meseca z živili, zlasti s konservami, prepečencem, moko in sirom v pločevinastih posodah. Mesto je vsled obstreljevanja močno trpelo. Ziasti mnogo so trpele moše-je. Kakor poročajo iz Belgrada, znaša vrednost vojnega plena v Odrinu kakih 175 milijonov frankov. Plen se razdeli enako med Bolgare in Srbe. Za vojaškega gubernatorja v Odrinu je bil imenovan general Čerkeroski.
Železniški most čez reko Ardo, ki so ga poskusili Turki pred predajo Odrina pognati v zrak, so bolgarske tehnične čete že zopet popravile, »ako da bo v najkrajšem času železniški promet do čataldškega bojišča prost.
V soboto so se odpeljali vsi bolgarski ministri v Odrin, odkoder se vrnejo v ponedeljek.
Šukri paša je dospel v soboto ob 5. zjutraj s 7 drugimi turškimi generali in častniki generalnega štaba, vsi v spremstvu   svojih ordonanc in
ataŠiranih bolgarskih častnikov, s posebnim vlakom v Sofijo, kjer so ga na kolodvoru čakali kolodvorski poveljnik in vojaški poveljnik Sofije. Poveljnika sta sprejela vjete častnike zelo prisrčno ter jim izrekla svoje občudovanje na njih hrabrosti in junaštvu. Šukri pašo in njegove spremljevalce so spremili nato v njih stanovanja.
Ko je prispel posebni vlak iz Odrina je pozdravil mestni poveljnik Šukri pašo v francoskem nagovoru z besedami: »Dobrodošli eksceienca! Ves svet občuduje ravno tako zmagovalce kakor branitelje Odrina. Bolgarska v polni meri upošteva hrabrost in junaštvo velikih junakov iz Odrina. Zagotavljam vas, eksceienca, v vaši nesreči odkritosrčnega občudovanja.«
Šukri paša se je zahvalil v nemškem jeziku. Ko je slišal Djaver pasa, da je Odrin padel in da dospe Šukri paša v Sofijo, se je razjokal.
Kakor poročajo iz privatnih virov, je car Ferdinand pripravljen dati Šukri paši prostost, če je upati, da dobi od Turčije polno moč, da se pogaja zaradi miru. Šukri pašo bi spustili proti častni besedi, da se ne udeleži več bojev proti Bolgarom v Carigrad.
»Narodni Listv« priobčujejo razgovor svojega sofijskega poročevalca s Šukri pašo, ki je izjavil med drugim sledeče: Pripravljen sem bil na odločilni naskok. Zaloge živil so zadostovale še komaj za en teden, pri manjših racijah morda za 20 dni. Posadka Odrina je štela v zadnjih dneh še 60.000 mož. Ker so imeli oblegovalci kakih 100.000 mož, je bila premoč Srbov in Bolgarov prevelika. Šukri paša se ni udal, marveč izjavlja, da ga je major Marcelov, ki je prvi udri v trdnjavo, ujel. Šukri paša je nato zajahal konja in odjahal k generalu Vazovu, kateremu je izročil svojo sabljo.
Šukri paša je kurdijskega plemena, s francosko pristriženo brado. Njemu in njegovemu spremstvu se pozna pomanjkanje zadnjih dni.
Pri Čataldži.
Od 11 bolgarskih polkov, ki so stali pred Odrinom, je nemudoma odšlo 9 polkov pred Cataldžo, kjer se vrše nepopisno ljuti boji.  V Sofiji
so mnenja, da se bolgarska vojska pri Čataldži ne bo dala zadržati, da bi ne udarila na Carigrad.
Iz Carigrada zopet poročajo, da je bilo te dni pri Čataldži še precej mirno, ker se pripravljate obe vojski na zadnji odločilni boj in čakate na ojačenja. »Dailv Mail« pa poroča iz Carigrada, da so zvabili Bolgari En-ver begove čete pri Čataldži v zasedo, pri čemer so imeli Turki velikanske izgube. Bolgari so se po neki hit-lii navidezno umaknili, da so zapeljali Enver bega, da jih je začel zasledovati. Enver beg je poslal za umikajočimi se Bolgari večji turški oddelek. Ko je ta oddelek korakal po cesti, so Bolgari zažgali položene mine in kakih 3000 Turkov je zletelo v zrak.
Velesile, oziroma njih veleposlaniki v Londonu, so se že posvetovale o slučaju, da vzamejo Bolgari turško obrambno črto pri Čataldži. V tem slučaju hočejo izkrcati velesile v Carigradu in Rodostu oddelke vojaštva pač bolj zato, da preprečijo nemire, kakor da bi zadržale bolgarsko prediranje.
Na polotoku Kerzonezu.
Iz Sofije poročajo, da je neki bolgarski zrakopiov v soboto uničil z bombami, ki jih je metal pilot, ra-ciotelegrafično postajo na polotoku Kerzonezu.
V Carigradu.
Iz Carigrada poročajo, da je dobila ruska vojna ladja »Kaluga«, ki je že bila zapustila pristanišče, brezžično povelje, da naj se vrne v Carigrad. Tudi nemška stacijska ladja *Loreley« se je vrnila v Carigrad. Vse je pripravljeno, da tuje vojne ladje v slučaju potrebe izkrcajo moštvo v varstvo Pere in Gaiate. Splošno se presoja cela situacija v Carigradu kot skrajno nejasna, tako da presenečenja niso izključena.
Kakor se poroča iz Carigrada, veleposlaniki zaradi nekaterih malenkostnih diferenc v instrukcijah posameznih veleposlanikov v soboto še niso predložili mirovnih pogojev perti.
Skader.
Na predvčerajšni skupni korak velesil na Cetinju je odgovorila črno-
LISTEK.
Vojska v miru.
Spisal Vilko M.
(Dalje.)
Bog se me usmili! Vse mnogoštevilne gričke je bilo treba oblezti, nekatere po dvakrat, ali še večkrat, na neštetih njivah smo morali po-mandtati najlepše klasje in šele pozni mrak je prekrmil naša »junaštva«. Takrat so nas zbrali v vrste in od-lezli smo na neki laz kaj gozda. Tam so nam odločili (za i.ieddnevno »hrabrost?«) na mokri zemlji, v burji in mrazu — prenočišče. Nebo, ki nam je bilo čez dan še precej naklonjeno, nam je jelo na noč žugati s temnimi kopami oblakov, ki so kmalu pričeli pršeti svojo srditost m, naše glave. Kljub temu nezaželjenemu blagoslovu je prišel ukaz, da se ne smejo postaviti niti šotorišča, niti zakuriti ognji. Da je bil le kje kak vrag, moral bi bil gotovo zmleti tiste, ki so izdali tako nečloveško povelje, zakaj vseprek je klicalo ves pekel na osveto.
Nekateri so bili od utrujenosti vseeno popadali na nemilostna ležišča in se pričeli  polagoma udajati
spancu. Ni se jim ljubilo čakati, kdaj nas doseže kuhinja. Saj smo pa tudi skoro vsi dvomili, da bo dobil ubogi želodec ta večer kaj gorke hrane. Pozno v noč je dospela kuhinja. Kdor je še mogel, se je priril s posodico do jedi, kajti računih smo z gotovostjo, da nam bo v naslednjem in zadnjem dnevu prebiti največje napore v »odločilni bitki« in da je treba zato na vsak način podpreti lačni želodec z gorko jedjo.
Ne vem, če mi je že kdaj v življenju, kaka jed bolj dišala od tiste juhe, ki sem je bil deležen tam pod bloškimi gozdi. Dvomim, da bi se bili svoje dni bogovi v Olvmpu slastneje zalagali z nebeško ambrozijo.
Ko sem po večerji žalostno ogledoval svoje borno ležišče, zaklical me je od nekje glas narednika Gra-parja. Kakor rešilni angelj me je dosegel ta glas, zakaj narednik me je povabil, naj se vležem poleg : jega na ku;. slame, ki so mu jo vojaki nanesli iz bližnje vasi. Okrepčal me je naposled še s skodelico Čaja, ki ga je pomagal variti za častnike. V veliki hvaležnosti do narednika Graparja sem zadremal prvič pod milim nebom, v dežju in mrazu.
A kmalu sem se predramil. Zbudilo me je brlizganje patrulj in proklinjanje tovarišev, ki so prehajali med vrstami spečih in se tresli od mraza. Prizor, ki je preubožtn zanj
slehern čopič: Malo se je bilo ujasni-lo in zadnji krajec je zdajpazdaj bledo pomežiknil izza oblakov na vrste utrujenih, lačnih in prezeblih. Kakor vrste strahov so ležali, zaviti v šo-torno platno, med njimi pa so se plazili, kakor umirajoče sence, neusnuli tovariši, globoko zakopani v zakrpane plašče.
Tako je potekla ta neprijetna noč. Ujasnilo se je bilo docela in zvezde so se pričele polagoma umikati. Strašno pokanje topov in strojnih pušk nas je bilo vzdignilo, znamenje, da se je že pričel »obupni boj na življenje in smrt«. Prerivali smo se bili z nervoznostjo do kotlov, kjer se je delila kava. Častniki so mrzlično priganjali k odhodu.
Krenili smo takoj v gozd, ki je zaslanjal čez noč naša ležišča. Tema je bila še v gozdu in neprenehoma so se spodtikali vojaki ob veje, nastavljene na ozek kolovoz, padali so in kleli pri pobiranju. Drugi so se verili, udirajoče se do kolen v težke ilovico.
Ko smo naposled prišli iz gozda, ustavili smo se bili na velikem lazu, visečem vrh griča. Vsenaokoli so stale megle, iz katerih se je tupatam zabliskal ogenj. Na levici, kjer nas je krila zaraščena reber so drdrale neprestano strojne puške. Najstrašnejše grmenje pa se je čulo iz daljave pred nami, potopljene istotako v gost
ovoj megla. Očitno znamenje, da se je tam ugnezdil sovražnik.
Dolgo smo poslušali tisto smrtonosno grmenje na lazu. Pripravljali smo si naboje in bajonete ter čakali povelja: naprej! Grmenje je postajalo vedno silnejše. Bliski iz topov so drzno predirali meglene mase, ki so se začele polagoma luščiti. Svečanost je stopila v srca tisto uro. Vsakdo je mislil na grozoto, ki bi se ga polastila, če bi frčal med tem grmenjem svinec, mesto papirja in sejal smrt po bojnem polju. Tesno je bilo tisto čakanje na »moritev«, prežanje velike sile, ki je mogla planiti vsak čas v ljuti boj!
Naprej!
Sneli smo puške z ram, nasadili jih z bajoneti in se pričeli pomikati ob hrbtu griča, ki nas je kril. To zahrbtno, uničevanja željno plazenje, je bilo plazenje divjih zveri, krvoločnih, neusmiljenih, brezsrčnih, popolnoma nevreduo bitja, ki se hoče imenovati človek dvajsetega veka! Gabilo se mi je v dno duše to plazenje. Saj sem se zavedal, da ni zares, ali ta zavest me ni ublažila, ker mi ni mogla lagati, da ni to vaja za resnično krvoželjno plazenje. Tudi takrat bi se plazile te mase tako: s pripravljenimi naboji in nasajenimi bajoneti . . . Brrr! — Videl sem v nekaterih očeh teh lačnih in onemoglih tovarišev, kako so plamtele tam stra-
sti, strasti ujed. Na vse prestano trpljenje so pozabili, žejni krvi in ropov. Plazil sem se z njimi, ker sem pač moral, z ujedami . . .
Odprla se je globoka dolina. V sredi se je svetila bela vijuga iz megle. Iz številnih zavojev se je dalo soditi, da je tam voda. Drveli smo v dolgi falangi doli po rebri v dolino. Komaj smo stopili na ravan, se je pričelo udirati; vedno globlje, čimbolj smo se bližali tisti svetli vijugi. Nič ni bilo mogoče izbirati, pa tudi časa ni bilo, zakaj povelja so bila vedno sirovejša. Zmerjanje je bilo to in vpitje, kakor nad živino — »ad maiorem patriae gloriam« menda.
Streljanje iz megel se ni poleglo, ampak postajalo je vedno ljutejše: soditi je bilo, da bomo imeli opravka z močnim sovragom. Priplazili smo se bili z velikim trudom k bregu precej širokega potoka. Na vsej nepregledni črti ni bilo ne mostu, ne brvi. Vsled ugrezanja po močvirju smo bili mokri od potu in zato se je vsakdo obotavljal skočiti v mrzli potok. (Strasti so ob naporu ugasnile.) Toda strogemu povelju se ni dalo upirati. Do pasu smo se izročili mrzli kopeli, s polno opravo, drug za drugim in se kolobalili med najsrditejšim proklinjanjem na nasprotni breg. Spet močvirje Udiranje, kakor ru prejšnji strani. Streljanje sovražnika je postalo zdaj tako gosto, da se ni
gorska vlada, da se mora sestati, predno more definitivno odgovoriti,
šele ministrski svet in da se mora Orna gora sporazumeti s svojimi zavezniki.
V soboto popoldne so izročili poslaniki velesil tudi v Belgradu noto velesil. Ministrski predsednik Pa-sić je sprejel zastopnike velesil drugega za drugim in izjavil, da mora stopiti predno more odgovoriti, šele v zvezo z zavezniki.
Belgradska »Politika« poroča, da se je na povelje kralja Nikolaja z vseh strani zopet pričelo obstreljevanje Skadra. Obstreljevanje Skadra je odredil kralj Nikolaj, ker poveljnik Skadra Esad paša ni dovolil, da bi zapustilo civilno prebivalstvo Ska-der.
Kar se tiče stališča Rusije napram Črni gori, poroča pariški »Temps« iz Cetinja; Rusija se je vedno upirala nasilnim sredstvom napram Črni gori. Rusija bi se protivila tudi to pot sodelovati ali pa privoliti v demonstracijo vojnega brodovja pred črnogorsko obaljo. Pod temi pogoji je upati, da se tudi Francoska in Angleška ne bosta pridružili akciji, tako da bi nosila vso odgovornost Avstro-Ogrska. »Temps« dostavlja: Sklep Rusije ne more pomeniti za Avstro-Ogrsko in Italijo presenete-nja ker je Sazonov že pred S dnevi velesilam popolnoma jasno razložil stališče Rusije. Rusko stališče se da označiti s sledečima načeloma: Udeležba pri diplomatičnih korakih, ne pa udeležba pri nasilnih sredstvih.
Iz Rima poročajo o najnovejši zadregi evropskih diplomatov. Velesile se mrzlično trudijo, da ne razpade evropski koncert. Velesile poskušajo odtrgati Srbe od Črnogorcev, Kar pa je bilo do sedaj brezuspešno, če pade Skader, potem evropska diplomacija zopet ne ve, kaj naj stori. O kakem mandatu Evrope Avstro-Ogrski in Italiji ne more biti govora.
Londonsko časopisje se bavi z vestjo o obstreljevanju Skadra ter naglasa, da bodo morale velesile napraviti konec prelivanju krvi. Velesile morajo samo še počakati kaj odgovori Črna gora na demaršo velesil.
Zelo interesantno je, kar poroča Berliner Tageblatt«. List namreč ve baje iz Rima. da je skadrski poveljnik Esad paša lastnoročno ustrelil skadrskega škofa, ker ga je imel na sumu, da vohuni. Kje ostane za ta slučaj mednarodna preiskovalna komisija?
Uporno prebivalstvo.
Berohnski - Lokalanzeiger poroča iz Soluna: Od hodž nahujskani, v) se uprli Potnaki v okraju Nevro-kop proti bolgarskim oblastim. Vsled tega so Bolgari ustrelili 350 upornikov. Njih rodbine so odposlali v razne kraje na Bolgarsko. Bolgari pa nastopajo enako strogo tudi proti vsakemu drugemu, ki kali red in mir. Več popov, ki so se bili pregrešili proti Pomakom, je bilo tepenih, več drugim so odrezali brade, da ne morejo vršiti svoje službe, dva popa so obesili.
Konferenca veleposlanikov.
Kako skušajo nemški listi vsako malenkost, ki se zgodi od strani Rusije na konferenci veleposlanikov v Londonu, naslikati kot zavlačevanje s strani Rusije, kaže vest »Wie-ner AUgemeine Zeitung- iz Berolina^ ki pravi:   Rusija še nadalje skriva
dalo več ločiti posameznih strelov. Bilo je, kakor ena sama. dolga in strašna detonacija, stopnjujoča se s slehernim trenotjem. Prešli smo bili tisočkrat prokleto močvirje in drveti je bilo treba prek najbujnejšega polja proti sovražnim pozicijam. Megla se je bila že skoro docela umaknila in prikazali so se goli grički, gosto posejani s puškami in topovi. Zašli smo v pravcati pekel ognja. Od vseh strani je grmelo na naše glave, da so glu-šela ušesa. Toda vstaviti se nismo smeli, ampak prodirati je bilo treba prav do sovražnikovih prs. Ko sem pogledal med tem nečloveškim dirjanjem parkrat nazaj, ni bilo več sledi o bogastvu, ki se je v njem košatilo polje komaj pred trenotjem. Kmetje so stali tam doli in obplakovali izgubljene upe. Z grička na griček smo morali neusmiljeno preletavati, da bi pregnali sovražnika iz njegovih močnih šanc. A bili smo povsod odbiti in kmalu smo se morali umakniti na vsej črti. Da nam je frčal takrat svinec nad glavami, ne bi bilo treba najbrž več nobenemu skočiti zopet v hladni potok in bežati prek močvirja na višave, od koder smo pridrveli zarana. Tam smo legli in čakali daljnih povelj. Mrzla sapa je pihala čez priče in odnašala goste hlape, ki so nam vstajali iz mokre obleke. Drugi so škrtali z zobmi in se lomili v kletvah, a jaz sem prosil boga, naj bi odvrnil od mene bolezen, ki sem Ji bil
svoje prave namere. Tekom včerajš-ne konference v Londonu, so se bili
veleposlaniki že zedinili na skupno noto, ko je bil ruski veleposlanik pred sklepom pogajanj odpoklican iz dvorane. Ko se je vrnil, je naznanil, da je dobil iz Petrograda nove instrukcije in da ne more delj prisostvovati konferenci. Nota se bo morala vsled tega zopet prenarediti, bo treba Bolgarom na žeijo Rusije zopet priznati nove koncesije. Sploh pa so te zahteve zelo malenkostne, tako da jih more Turčija brez obotavljanja sprejeti.
Nemški listi bi storili pač bolje, če bi se vprašali, kdo je do sedaj vsa pogajanja najbolj zavlekel in bi se morali vedno spominjati, da si je stavila konferenca veleposlanikov v Londonu nalogo, da nič pravega dela ne stori.
Srbija in Avstro-Ogrska.
Kakor poročajo z Dunaja, pogajanja s Srbijo zaradi bodočih trgovskih odnošajev s Srbijo prav krepko napredujejo, tako da je upati, da se bodo pogajanja v kratkem zadovoljivo končala.
Kar se tiče famozne preiskave dogodkov v Djakovici, poročajo z Dunaja, da je črnogorski funkcijonar, ki ga je poslala črnogorska vlada av-stro-ogrski komisiji nasproti, bivši zunanji minister Vukovič.
Stfljerslio.
Deželni odbornik dr. Leopold vitez pl. Link odstopil. V soboto so priobčili graški časopisi vest, da je odložil zaradi bolehnosti svoj dežel-nozborski mandat deželni odbornik dr. pl. Lin k. Bil je izvoljen leta 1909. v mestni skupini Murau na Zg. Štajerskem. V deželnem odboru je imel za dr. Derschattom finančni referat. Na Linkovo mesto pride namestnik dr. Viljem pl. Kaan. Dr. pl. Link je član avstrijske gosposke zbornice in je bil še nedavno tega povzdignjen v plemski stan.
Iz Celja. Neprijetna n a v a-d a. Glede zasebnega občevanja zastopnikov in kazenskih zagovornikov z nemškimi sodniki se je vgnjez-dila tu navada, da se govori s sodniki nemški. Ali ni nekoliko preveč nasprotja, če zastopnik ali zagovornik govori pri obravnavi kot tak slovenski, če pa že med obravnavo ali .no isti govori s sodnikom o stvari, ki ne spada strogo k obravnavnem predmetu, rabi že nemščino. S tem se pohujšujejo stranke in nemški sodniki si tudi mislijo svoje o naši narodni doslednosti. Ali govore oni kdaj zasebno z našimi ljudmi slovenski? In vendar bi bila prej njihova dolžnost rabiti po naših uradih slovenščino kakor naša, govoriti z njimi nemški, če smo je zmožni. Od strank zahtevamo dosledno rabo slovenščine: storimo tako tudi mi odvetniki, odvetniški koncipijenti in drugi uradniki. Nemci, ki jedo naš slovenski kruh, morajo z nami uradno in neuradno slovesko govoriti!
Iz Celja. Celjsko pevsko društvo je imelo v soboto zvečer v gostilni Nar. doma svoj občni zbor. Vsled pomanjkanja prave volje in razpoloženja med pevkami in pevci ni prišlo društvo lani do pravega delovanja. Sedaj pa se hoče posvetiti več mladih in agilnih moči delu v Celjskem pevskem društvu in vse kaže, da bodemo prišli v Celju zopet do dobrega petja.    V novi odbor so
tako očitno izpostavljen. Bal sem se, da se ne vrnem nikdar več zdrav domov.
Še ni utihnila strast topov in pušk. Parkrat smo morali spet prodirati — brez sreče. Nevolja je priki-peia zdaj do vrhunca, zakaj zažvižgali so ostri streli. To je pospešilo konec »vojske«. Častniki so švigali na brzih konjih od čete do čete, vsi razburjeni so preiskavah puške, a zaman — naših »odrešenikov« se ni dalo zasačiti.
Krog devete ure so zatrobile po gričih trobente. Rešilni glasi so izzveneli iz njih in oddahnili so se tisoči utrujenih in proklinjajočih. Na bojnem polju smo si odpočili eno uro in kdor je imel sveže perilo v tornistri. je čutil prvo potrebo, da je je zamenja! z mokrim in prepotenim.
»Zmagozgubna armada,« se je napravila na povratek. Okrog poldne smo dospeli v vas Lužarje, kjer nas je čakala menaža. Povžil sem svoje kosilce s tisto slastjo, kakor snočnjo večerjo.
Po menaži smo jo udarili proti Ljubljani. Dasi izmučeni, vendar so se nam zdeli koraki skoro prožni, zavedajočim se, da stopamo proti kraju odrešenja nečloveških muk in naporov. Ubrali smo jo prek krvave peči. V načrtu je bilo, da prenočimo na Igu.
(Konec prihodnjič.)
izvoljeni gg. dr. Milko HraSovec kot predsednik Edvard R u d o 1 f, dr.
Orožen, Vojska, Vošnjak, Č o n č kot odborniki in K o v a č i č ter Petek kot namestnika. O delu v najbližnji bodočnosti se je razvila prav plodovita debata in je upati, da priredi društvo že meseca junija svoj prvi koncert. Petje se bo gojilo v mešanem, moškem in otroškem zboru. Dolžnost našega občinstva je, da novi odbor pri njegovem hvalevrednem stremljenju podpira.
Iz Celja. Ko so se razni slovenski politiki trudili, da bi dosegli kako državno pomoč v prid članom ponesrečene Glavne posojilnice v Ljubljani, med katerimi je tudi nekaj državnih uradnikov, častnikov in drugih gospodarsko ne baš sijajno situiranih ljudi, je nastopil državni poslanec celjske mestne skupine, h kateri spada tudi Laški trg, Rihard Marckhl in kričal v parlametu, da ne sme dati država niti vinarja v prid zadružnikom Glavne posojilnice, ki so postali žrtev neprevidnih špekulantov. Sedaj pa hodi ravno isti Marckhl po Dunaju in prosi za podporo falitne-inu »Spar- und Vorschusskassaver-einu« v Laškem tr^u. Čas je sedaj, da zavzamejo slovenski državni poslanci Marckhlovo vlogo z dostav-kom, da se naj ali pomaga tu in tam ali pa nič ne da.
Iz Laškega trga. Imenovan je davčni kontrolor Milko P 1 e s k o-v i č za davčnega upravitelja.
Iz Laškega trga. Ko so se svoje-časno pojavile težkoče v šoštanjski posojilnici in je prišel Iv. Vošnjak v preiskavo, je poslala celjska okrožna sodnija v Šoštanj kot izvedenca dva Nemca, ravnatelja ptujske hranilnice Kasperja in knjigovodjo na celjskem magistratu L a n g a, da sta pregledala knjige. Kake izvedence pa je poklicala ali še bo poklicaia celjska okrožna sodnija v Laški trg? Ako bi hotela postopati enako kakor v Šoštanju, bi morala poklicati slovenske knjigovodske izvežbance iz Ljubljane in Novega mesta. Zakaj se pri slovenskem zavodu vporablja Nemce, zagrizene nacijonalce in zaupnike vodilnih nemških političnih krogov, pri nemškem pa ne pokliče Slovencev?
Iz Nove Cerkve pri Vojniku. »V znamenju kamenja.^ »Slovenski Narod« je že davno poročal, da so pobili nekateri ponočnjaki naTiho nedeljo nekaj šip na novocerkovški ka-planiji. List je obenem čisto pravilno dostavil, da tukajšnji naprednjaki ta napad obžalujemo in obsojamo. No, po dolgih treh tednih je zvedela zanj tudi mariborska »Straža«. PriobČu-je v petkovi številki dopis, pisan nedvomno v novocerkovškem župni-šču, v katerem jako pretirano opisuje dotični »napad« in ga obeša kratko-malo »liberalcem«. Nota bene, pri-občuje »Straža« dan kasneje ta dopis, ko je izšla v »Slov. Gosp.«, skoraj preponižna izjava novocerkov-ških občanov — in ta je, kakor kažejo vse zadnje volitve, v naprednem taboru — demonstracijo pred kaplanijo obžaluje. Kaplan dr. Vrabec je torej že imel svoje zadoščenje — a kljub temu izziva in sumniči »Straža naprej.Da tukaj duhovnikov ne čislajo preveč, ni krivda na naši strani, temveč na njih samih. Dobili smo par »izbranih« kaplanov. Najprej tistega Luksarja, ki je v Št. IIju zvabil v kaplanijo starega kmeta in ga tam med štirimi stenami pretepel z bikovko zato, ker je prilepil na neko poslopje volilni plakat za Ježov-nika. Človek s tako naravo ni tudi Novocerkovčanov rahlo preobračal h Koroščevi veri. Nato je prišel k nam za kaplana Golob, ki je lani pobegnil v Ameriko. Zasledovalo ga je državno pravdništvo zaradi težke telesne poškodbe. Pretepel je nekega godca za to, ker ni hotel igrati, da bi kaplan z neko deklico — zaplesal. (Farovški dopisnik pravi v »Straži«, da je Golob »slučajno nekoga preveč učil pravil dostojnosti«.) Tu smo videli leta 1911. ob državnozborskih volitvah na nekem shodu, kako so proti nam divjali duhovniki v družbi z najbesnejšimi pretepači. Eden od teh duhovniških pomagačev je sedel kasneje zaradi tega, ker je rabil v pretepu — sekiro in se je nazadnje obesil. Tako se je pri nas delalo za Koroščevo izvolitev. Če vidijo priprosti ljudje vse to, kaj čuda, če se napram duhovniku tudi tako spozabijo kakor on proti njim? Če izobražen Človek ne pozna v političnem boju nobene mere in če oznanja le besno sovraštvo in boj na nož — kaj naj potem pričakujemo od neizobražen-ca? »Straža« baš v petkovi številki priobčuje iz našega farowža dva pre-značilna dopisa. V enem, »v znamenju kamenja,« se obsoja napad bojda »liberalnih« kmečkih ponočnjakov na kaplanijo in se pravi, da je dr. Vraber sicer ostro, a dostojno nastopal proti »liberalcem«, ter da za svoje politično delo ni take demonstracije zaslužil; v drugem pa se dopisnik hvali, da so »katoliško zavedni občani« pokojnega bivšega višnjevaš-
kega župana Lipuša gospodarsko uničili samo za to, ker se je dal voliti v odbor napredne stranke ... Dr. Gregorec in dr. Vraber bi naj vse to presodila in premislila, pa bosta našla prave krivce demonstracije pri novocerkovški kaplaniji ter se marsičesa za svoje prihodnje delovanje naučila.
V Slov. Gradcu je umrl v starosti 79 let vpokojeni Šolski ravnatelj gosp. Josip Barle, ki je bil za svoje zasluge odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. N. v m. p.!
Iz Maribora je priobčil »Slovenec« dopis, v katerem se veseli, da sta pri občinskih volitvah v Lejterš-pergu propadla Pessl in Seneko-witsch, ta »najhujša sovražnika slovenske in katoliške stvari«. Pozabi pa dostaviti, da sta prišla na njuno mesto dva druga zagrizenca in da mariborska duhovščina ni storila pri teh volitvah niti koraka. Njena naloga je hujskati pri občinskih volitvah v — slovenskih občinah.
Iz Ptuja. V zadnji številki »Sloge« beremo, da je državni poslanec B r e n č i Č govoril na shodu pri Sv. Andražu v Slov. Goricah tudi o konfliktu med Avstrijo, Srbijo in Črno goro ter moško izjavil: »Dobro bi bilo, da udarimo enkrat po balkanskih narodih, da bo enkrat mir .. ..< Ker državni poslanec Brenčič ne zna nemški in torej ne more brati »Reichspošte«, se mu vidi, da je prav marljiv bralec »Štajerca«. Čudimo se samo, da se je »Štajerc« s tega svojega zvestega bralca in bratca po duhu tako prostaško norca delal. Odslej bo vsaj molčal ali si izbral kak drugi obiectum fopabile. In to bi bil prvi Brenčičev politični uspeh. Slovenski javnosti bo vse eno, kaj misli kak Brenčič o zunanji politiki naše države in za to je vsaka polemika nepotrebna.
HorolHO.
Ponarejene krone so našli pri Sv. Mohorju. Krone so jako dobro ponarejene in imajo letnico 1895.
Samomor enoletnega prostovoljca. V »Waisenhauskaserne« v Celovcu se je ustrelil *r petek zvečer okoli 9. ure z vojaško puško enoletni prostovoljec 17. pešpolka Karel Krai-ner. Krainer je Celovčan, sin čevljarskega mojstra. Vzrok samomora je popolnoma neznan, tudi niso našli nobenega pisma, iz katerega bi se dalo kaj sklepati. Krainer je bil dober učenec, priljubljen in tudi dobro situiran.
Primorsko.
Porotne obravnave v Gorici se
prično danes 31. marca. Določenih je za to zasedanje samo pet obravnav.
Umrl je v Pragi dr. Jan Rybaf, c. kr. stavbni svetnik, namestnik stavbnega ravnatelja severozapadne železnice in častni doktor praške češke tehnike. Dr. Jan Rvbar je oče državnega poslanca O. Rvbara v Trstu. Bil je star 79 let in jako zaslužen in veleugleden mož, ki je veliko deloval tudi na Slovenskem. N. v m. p.!
Umrl je v Lonjerju posestnik Martin Pečar, star 77 let, obče znan, priljubljen in odločen Slovenec.
Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev. Pod okriljem Narodne delavske organizacije se je ustanovila v Trstu Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev. Ustanovni občni zbor se je vršil v četrtek. Zvezni predsednik je Ivan Čeh.
Žepne tatvine na električni cestni železnic) v Trstu so se zopet silno množile. Posebno čez praznike se je pripetilo zelo veliko in jako predrznih tatvin. Tatovi, ki so gotovo organizirani, so odnesli precejšnje svote.
Nezanesljiva hranilnica je gotovo, kot se je že večkrat pokazalo, postelja. Sičeva se je bala vojne, še bolj pa za svoj denar. Dvignila je svoje prihranke ca. 600 kron iz hranilnice in jih spravila v svojo posteljo. Pred-snočnem pa je izbruhnil v njenem stanovanju sobni požar, ki pa je uničil samo posteljo Sičeve. Zgorelo pa je pri tem tudi njenih 600 kron.
Zagonetni zavoj. Na parniku »Amphitritte« v Trstu je našel neki mornar povodom pospravljanja v skladišču poštni zavoj. Izročil ga je oblastim, ki so dognale, da je ta poštni zavoj oni, ki je bil oddan 28. januarja od avstrijskega poštnega urada v Jafi in se je nato jzgubil. Zavoj je bil še nepoškodovan in vsebuje še ves odposlani denar.
Imenovanje poreško - puljskega škofa. Iz Pulja poročajo, da je imenovan za naslednika škofa dr. Flappa župnik cerkve sv. Antona v Trstu, dr. Triphon Pederzolli. Dr. Peder-zoli je star 54 let, rojen Je v Kotorju, njegova rodbina pa Je doma na laškem južnem Tirolskem. Oficijelno ta vest še ni potrjena.
Aretiran zlatar. V Puiju so aretirali zlatarja A. Tamaro iz Trsta kot osumljenca, da je soudeleženec velikega vloma v trgovini Dussichevi v Trstu. Poslal je namreč v puljsko zastavljalnico več zlatih verižic. Preiskava je dognala, da verižice sicer niso ukradene, pač pa so nepristne in samo pozlačene.
Uboj na cest!. Na trgu Tartini v Pulju je napadel kmet Anton Rotar služkinjo Antonijo Savronovo in jo je zabodel dvakrat z nožem. Napadalca so aretirali, Savronovo pa so odpeljali smrtno ranjeno v bolnico. Vzrok napada Še ni znan.
Politično in Izobraževalna imltm 28 dvorski okra).
V soboto zvečer se je vršil pri Zlatorogu v Gosposki ulici redni občni zbor političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj. Zborovanje je bilo iako dobro obiskano in priznati moramo, da so volilci tega okraja politično jako zavedni, da streme za napredkom napredne misli in politične svobode in da so zelo delavni.
Zborovanje je otvoril predsednik društva, tržni nadzornik g. Ribnik ar. Po kratkem pozdravu navzočih je opozoril predsednik na ljute boje naših balkanskih bratov za svoje pravice, na njihovo junaštvo, na žrtve in tudi na njihove nepričakovano krasne uspehe. Posebno je poudarjal važnost padca Odrin3. Na njegov poziv so zaklicali zborovalci „Bratom slava!"
Nato se je spomnil govornik umrlih članov društva in sicer c-kr. glavarja Lapaineta, profesorja Peterlina in zasebnika Krisperja. Zborovalci so se dvignili v znak sožalja s sedežev.
Za overovatelja zapisnika je imenoval predsednik gg. Kušarja inLovšeta.
Tajnikovo poročilo.
O društvenem delovanju in o njegovem napredku je poročal nato društveni tajnik v obsežnem, zelo točnem in zanimivem tajniškem poročilu.
Iz njegovega poročila posnemamo sledeče: Društveni fnnkcijonarji izvzemši knjižničarja in njegovih sotrudnikov so imeli v minulem letu v primeri z predlanskim letom, dokaj manj dela. Zdi se, da so bolj počivali po hudih naporih prejšnega leta ko so se vrstili sestanki, shodi, volitve in ko je korakalo društvo in napredna stranka od zmage do zmage. Zbirale so se moči za delo, ki čaka društvo v prihodnjem letu, za katero delo pa se je treba že letos skrbno pripravljati.
Preteklo leto je stopilo društvo dvakrat v volilno borbo. Bile so meseca februarja volitve v trgovsko in obrtno zbornico, dne 24. septembra pa se je vršila dopolnilna deželnozborska volitev. Društvo je v obeh slučajih izvršilo častno svojo nalogo in je pripomoglo v zvezi z ostalimi političnimi društvi obakrat k zmagi narodno - napredne stranke.
Osvobodilna vojna na Balkanu je dala društvu povod za izredno dobro obiskan manifestacijski shod 30. oktobra 1912., na katerem sta poročala dr. Karel Triller o nasilstvih deželnega odbora, urednik g. Rasto Pustoslemšek pa o vojni na Balkanu in o njenem vplivu na politični položaj. Društvo je darovalo za Rdeči križ balkanskih držav 50 K, enak znesek se je nabral na omenjenem shodu.
Društvo ima tudi svojo in sicer že jako lepo knjižnico, za katero si je pridobilo tudi že pravico javnosti.
O društveni knjižnici je poročal knjižničar pozneje.
Društvo je priredilo tudi več večinoma dobro uspelih veselic. — Tudi društveni inventar se je med letom pomnožil.
Društvo šteje sedaj 231 članov, lansko leto je pristopilo 11 novih članov, 3 člani pa so umrli. Nekaj članov pa je izstopilo iz društva, ker so se preselili.
Knjižničar
je poročal v vsestranskem napredovanju knjižnice. Posebne važnosti je, da si je pridobilo društvo za knjižnico pravico javnosti. Knjižnica je razdeljena v 6 pododdelkov in cicer: 1. slov., leposlovje za odrasle. 2. mladinsko leposlovje slov., 3. mladinsko leposlovje nem., 4. slov. podučni oddelek, 5. nemški podučni oddelek in drugojezični podučni oddelek. Knjižnica šteje 2246 knjig in se je pomnožila letos za 1019 knjig. V reservi je še veliko duplikatov. Posebno zahvalo za napredek knjižnice izreka poročevalec vsem darovalcem knjig posebno rodbini Supančičevi, g. Vasi Petričiču, g. podpokolkovniku Milavcu, g. blag. Arcetu, g. dr. Oražnu, gg. Abulnerju, Trtniku, Korenetu, gospema Leskov-čevi in Košakovi in gdč. Kunaverjevi. V denarju pa so darovali neimenovan 25 kron, gg. dr. Triller, dr. Prauenseis in Kolmar po 10 kron, dr. Bretl in Mejač po 5 kron in Ribnikar 3 krone. Odbor je sklenil fda se naroČi za knjižnico vsako novo izišlo slovensko leposlovno knjigo, obenem pa prevzame društvo tudi prvo vezavo vseh nabav.
72. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran S.
Ijenih knjig. V preteklem letu se je izposodilo 10571 knjig in sicer za 6934 knjig več kot prejšnje leto. Število iz« posojevalcev znaša okroglo 268 kron.
Tajniško in knjižniško poročilo so zborovalci odobrili z izrazom posebne zahvale g. poročevalcu.
Blagajnik
g. Abulnar je poročal, da je imelo društvo 2118 kron dohodkov in 1815 kron izdatkov, torej 302 K prebitka. Skupna društvena imovina — brez inventarja seveda znaša 408 kron 73 vin. in se je zvišala letos za 40 kron 60 vin. — Na predlog revizorja g. Gradišarja se je podelil blagajniku odnosno odboru absolutorij. Volitev.
Vršila se je nato volitev s slede-tesultatom. Za predsednika društva je bil izvoljen urednik g. Rasto Pustoši emšek (prejšnji predsednik se je namreč preselil v drug okraj), za odbornike pa gg. Kraigher, prvi podpredsednik, Kušar II. podpredsednik, Petrič tajnik, Abulnar blagajnik, Trtnik knjižničar in dr. Pest o t n i k, Primožič Ferdo, Lukeš in Marčan odborniki. Namestniki: gg. Gaber, Hribar, Radovan Mart., Rak in Rogljič. Revizorji: gg. dr. Oražen, Gradišar in P o č k a r, namestnik pa g. K u n s 11 e r.
Novi predsednik g. Rasto Pusto-slemškek se je nato zahvalil zboro-valcem za izkazano mu zaupanje in pozval vse k resničnemu in ncutrud-ijivemu delu posebno pa še za bodoče volitve deželnozborske in morda tudi občinske. Nato je pozdravil ponovno odstopivšega predsednika g. Rib nikarja, obenem pa se je spomnil tudi prvega društvenega predsednika gosp. dr. O raž na, ki je pohitel ponovno iz bratske ljubezni na bojišče pomagat onim bratom, ki se bore za svoje pravice. — S tem je bile zborovanje končano in predsednik je otvori! nato svoboden razgovor o nekaterih aktualnih in važnih političnogospodarskih vprašanjih.
Dnevne vesti
3
Hrvatsko-slovenski klerikalni kongres v Volosko-Opatiji. O tem
zborovanju   smo dobili od popolnoma verodostojne strani še naslednje informacije:    Kongres se ie vršil v dvorani občinskega doma v Voloski. Glavna razprava se je nanašala na uredbo bosanskega vprašanja. Razprava je tekla dokaj mirno, samo od Lstrani slovenskih klerikalcev je padlo nekaj opazk, ki so napravile slab \ tisk. Dr. Šusteršič je kakor po navadi, poudarjal svoj   jaz« in je posebno obširno govoril o uspehih, ki jih je izvojevala njegova stranka na Kranjskem.    Rekel je med drugim: Jaz prisostvujem tej seji le kot gost in govorim le na neko željo. Poznate me   kot   zastopnika   \ seslovenske ljudske stranke in kot tak vam mo-ram v prvi vrsti naslikati boj, ki ga je izvojevala ta naša stranka. Vse je bilo zoper nas, kar je bilo v fraku in cilindru;   vse oblasti, od najvišjega uradnika do najnižjega biriča so nas sovražili; tudi hrvaški narod nas je sovražil vsled pisanja nam nasprotnega časopisja. Vse to pa nas ni morilo, ker smo zasledovali politiko potrpežljivosti, Geduldpolitik.  Mi smo spoznali, da odločuje le masa in zato smo rade volje stiskali žuljave roke, sedeli z delavci pri eni mizi in poslušali njih težnje. In padla je postojanka m padel bo tudi Odrin. (S tem je dr. šusteršič mislil Ljubljano.) — Končno je dr. Šusteršič   priporočal Hrvatom,  naj   se   poslužujejo tistih sredstev   kakor klerikalci med Slovenci. Hrvatje pa menda že vedo, da .'e dr. Šusteršičev demokratizem v ^redi votel, od kraja pa ga ni nič in mu niso pokazali prav nič zanimanja m sredstva, ki jim jih je priporočal dr. Šusteršič. Značilno je, da Hrvatje niso hoteli glasovati za resolucijo, ki jo je predložila S. L. S. in s katero <e zahteva, naj vlada kar najenergič-nejše nastopi proti Črni gori zaradi popa Palica. Slovenski klerikalci so grozili, da takoj zapuste zborovanje, se ta resolucija ne sprejme. S tem I i bile pač pretrgane že itak zelo rahle vezi, ki vežejo hrvatske pravaše n slovenske klerikalce. Predsednik zborovanja je slov. klerikalce potolaži! s tem, da spravi  zadevo drugi dan še enkrat na razgovor, do tega pa ni prišlo, ker je drugi dan ves čas govoril   dr. Mandić o razmerah v Bosni in Hercegovini. Dr. Mandić je i i tudi slovenskim klerikalcem povedal nekaj prav bridkih in jim končno priporočil, naj polože  roko na srce in naj pomislijo, da slovenski Klerikalci pač potrebujejo Hrvate, da pa Hrvatje in Srbi slovenskih klerikalcev prav nič ne potrebujejo. Tudi je dr. Mandić povedal, da imajo slovenski klerikalci  pač  pravico kaj priporočati, nikakor pa ne pravice kaj energično zahtevati. Slovenski klerikalci so nato lepo zlezli pod mizo; lekcija ki so jo dobili na zborovanju in ki so jo tudi zaslužili, le bila
izdatna. Po zborovanju so se udelež- f niki kongresa zbrali v Narodnem domu, da potolažijo želodec, a tistega demokrata, ki je prej govoril, kako sedi z delavci žuljevih rok pri eni mizi, ni bilo; zanj je pač »pregmejn«, da bi obedoval v Narodnem domu v Voloski, ki nudi sicer iste udobnosti, kakor nobel hoteli v Opatiji, na katere je omenjeni gospod navajen, kjer pa je dobro došel vsak, naj bo doktor ali delavec žuljavih rok. Kar se tiče kongresa samega, je pač pokazal, da vlada med hrvaškimi pra-vaši in slovenskimi klerikalci bistven razloček. Pravaši pač ne bodo postali taki, kakor so slovenski klerikalci in zato pride med njimi prej ali slej do ločitve. Končno bi še priporočali, naj se v drugič za take priredbe ne da več doslej čiste občinske dvorane na razpolaganje, ker naj ista služi v plemenitejše svrhe, gospodu dr. Cervarju bi pa priporočali, če ma že tako dopade policijska služba, naj prosi za tako mesto pn občinskem glavarstvu, ki ?a bo rade volje nastavilo. —.....r.
+ Kie je resnica? O klerikalno - pravaškem sestanku v Opatiji so listi poročali, da se je izrekel na željo od zgoraj za to, da naj bo notranji uradni jezik pri železniški upravi v Bosni in Hercegovini nemščina. Oficijalni komunike, ki je bil izdan o tem sestanku, pa pravi v tem oziru: »Glede Bosne in Hercegovine stoji stranka prava soglasno na stališču, da mora biti hrvaški jezik izključno in edino državni in službeni jezik v področju zunanje in notranje službe.« — Katera verzija je sedaj resnična, prva ali druga? Bojimo se, da je resnična prva verzija. Zdi se nam namreč, da je komunike o jezikovnem vprašanju v Bosni sestavljen tako previdno, da so v njem odprta vratica tudi za eventualen — kompromis, češ, stališče, izraženo v komunikeju, je sicer načelno,toda vis major — višja sila jih je prisilila, da so se izjemno v enem slučaju izrekli pri železniški upravi za nemški notranji uradni jezik, a to samo začasno. Skoraj bi stavili, da je to naše domnevanje točno. Zato bi vprašali gospode lir vaške pravaše in slovenske klerikalce, kako si v bodoče predstavljajo borbo na Hrvaškem proti železničarski pragmatiki in proti madžarskemu notranjemu uradnemu jeziku na hrvaških železnicah vzpričo dejstva, da so predstavitelji istega hrvaškega naroda v Bosni dovolili v uvedbo nemščine kot notranjega uradnega jezika pri železnicah v Bosni in Hercegovini?:
-f- Serenissimus na Dolenjskem. Iz Novega mesta se nam poroča: Brrrbumbumhutn ... Od slavnega županstva se Vam daje na znanje: Slavni deželni odbor je z dopisom z dne 26. marca naznanil, da pride gospod deželni glavar dr. šusteršič na svojem inšpekcijskem potovanju tudi v Novo mesto, in sicer dne 2. aprila. Daje se Vam torej na znanje: Ce ima kdo kako prošnjo, željo ali pritožbo, naj se dne 2. aprila zglasi v mestni dvorani, kjer bo gospod deželni glavar od 9. ure dopoldne dalje te prošnje sprejemal. Brrrbum-bum ....<: Če ne dobesedno, pa smiselno tako je v soboto znani mah razglašalec mestne občine novomeške bobnal in oznanjal po mestu in provzročil mnogo začudenja in še več veselosti in smeha. In marsikdo se je spomnil urnebesno končne figure, Serenissimusa in njegovega Kin-dermanna. Pretencijozno, kakor kak potentat, bi rad nastopal dr. Šusteršič, pa ne pomisli, da je tak-le deželni glavar navsezadnje Ie precej neznatna oseba. Nekdaj so imeli na Štajerskem deželnega glavarja, ki je tako nastopal; bil je to grof Wurm-brand in ves svet se mu je smejal. Podcenjevali bi dr. Šusteršiča, če bi rekli, da ne ve, na kako nevarno pot se je spomnil urnebesno komič. figu-tesna je meja med vzvišenim in smešnim. Ne, dr. Šusteršič ve prav dobro, da se bo inteligentno občinstvo delalo norca, ali on je prepričan, da bo na maso napravil s takim nastopom vtisk in dandanes odločuje le masa, zlasti pri volitvah. In za pri- ' hodnje volitve gre. To inspekcijsko potovanje bo dalo priliko, da bo dr. Šusteršič delal ljudem obljube . . . velike, mastne obljube take, da bodo ljudje kar omamljeni. Z obljubami delajo klerikalci že od nekdaj ... a kaj so obljube kandidatov na volilnih shodih v primeri z obljubami deželnega glavarja na njegovem inšpekcijskem potovanju! Kdor ima kako željo, kako prošnjo, ali kako pritožbo, naj se zglasi pr deželnem glavarju . . . tako bobnajo zdaj na Dolenjskem in tako bodo bobnali tudi drugod. In ker so ravno zdaj in največ ravno vsled klerikalne politike res slabi časi in imajo ljudje na srcu vse polno želja, prošenj in pritožb, bo seveda pri avdijencah deželnega serenissimusa velik naval in dr. Šusteršič bo lahko stresal cele jerbase obljub. Celo to lahko povemo, da ne ostane pri samih obljubah. Pri dežel-
nem odboru se že pripravljajo na — volilna merjenja. Merili bodo, kar se bo dalo — tu ceste, tam vodovode, tam elektrarne . . . merili na žive in mrtve, merili, kakor da ima kranjska dežela / Ameriki strica - milijarderja, ki bo vse to plačal. Merili bodo in merili, toliko Časa. da bodo minule deželnozborske volitve. Potem pa sicer ne bodo izpolnili ne obljub, ki jih bo delal na svojem inšpekcijskem potovanju dr. Šusteršič, ne projektov, ki jih bodo za volitve premerili, pač pa bodo — zvišali deželne doklade.
H- Spljetski župan pred sodiščem v Celovcu. Kakor je znano, je bil spljetski občinski svet lani razpu-ščen, češ da je bil v zvezi z manifestacijami, ki so se priredile v mestu kot izraz simpatij vojujočim balkanskim narodom. Državno pravdništvo je vrhu tega uvedlo kazensko preiskavo proti županu Vicku Katalini-ću zaradi njegovega govora, ki ga je imel pri teh manifestacijah. Dasi je bil ta govor popolnoma nedolžen, vendar je državno pravdništvo bivšega župana obtožilo radi motenja javnega miru in reda. Še predno je prišlo do sodne obravnave proti Ka-taiinieu, so se vršile nove občinske voiitve v Spljetu in za župana je bil zopet izvoljen prejšni župan Vicko Katalinić. Vlada v Zadru in na Dunaju smatra to izvolitev seveda kot demonstracijo, naperjeno proti nji, vendar pa si ne upa proti Spljetu nastopiti tako, kakor je nastopila svo-ječasno v Ljubljani, kjer je razpustila občinski svet za to, ker je vdrugič volil za župana Ivana Hribarja. Ker pa bi se vendar le rada iznebila župana Kataliniča, bi rada dosegla, da bi bil le-ta na tožbo, naperjeno proti njemu, obsojen, na kar bi imela vlada seveda lahek posel upravičiti svoj odločbo, da bi Katalinićeve izvolitev za župana ne predlagala v najvišje potrjenje. Ker pa se vlada boji, da bi bil župan Katalinić pred rednim sodiščem oproščen, hoče sedaj, kakor poroča »Naše Jedinstvo«, postaviti župana Kataliniča pred sodišče v — Celovcu, ker pač računa na to, da bo to sodišče morda bolj pristopno željam od zgoraj kakor dalmatinski sodniki. No, nadejamo se, da se tudi v tem oziru ne bodo vje-niali računi.
-r Drugod in pri nas. Na čelu raznih denarnih zavodov so pri nas tudi duhovniki, dasi je sam papež že pred leti izdal prepoved, da duhovniki ne smejo biti v načelstvu denarnih zavodov. Toda pri nas veljajo tudi papeževi ukazi samo takrat, kadar se strinjajo z interesi naše klerikalne stranke. Drugod je to seveda Irugače. Tako je na primer moravska agrarna in industrijalna banka izvolila za predsednika svoje podružnice v Pragi tamošnjega kanonika dr. Buriana, toda praški nadškof dr. Skrbenskv je le-temu prepovedal, aa sprejeme to mesto, sklicevaje se na papeževo odredbo, da katoliški duhovniki ne smejo biti v upravi denarnih zavodov. To se je zgodilo na Češkem, pri nas pa so duhovniki oproščeni svojih dušnopastirskih dolžnosti samo za to, da lahko delujejo po raznih denarnih zavodih.
4- Stvar zelo slabega okusa je,
da je čutil sobotni »Slovenec« v Bol-tatuvem Pepetu potrebo, zopet enkrat se zaganjati v županjo gospo dr. Tavčarjevo. Značilno za moralični nivo »Slovenca« je pač, da se v isti sapi norčuje iz svetinje in potem spravlja v zvezo s potovanjem župana njegovo soprogo. Prepodlo in preneumno je, kar je zopet zagrešil »Slovenec«, zato mu ne moremo svetovati drugega, da naj le pridno nadaljuje na taki poti, potem ga noben pošten človek ne bo vzel več v roke.
— Ljubljanska državna policija
začne poslovati z jutršnjim dnem. Snoči so dospeli v Ljubljano novi, od drugod poklicani stražniki in vzbudili so senzacijo, zakaj imeli so na glavah — pikelhaube. Kaj bo mar ljubljanska državna policija nosila pruske pikelhaube? Kaj morda mislijo merodajni nemški birokratje, da je Kranjska že tako zrela za Prusijo, da državna policija v tej deželi že lahko nosi prusko pokrivalo? V Pragi ima državna policija klobuke, ker se vlada tam ne upa upeljati pikel-haub, ki bi jih praško prebivalstvo smatralo za izzivanje, v Ljubljani pa morda mislijo, da na slovensko prebivalstvo ni treba nobenih ozirov je-mati.No, jutri bomo že videli, kako in kaj. Od mestnih stražnikov so bili k državni policiji prevzeti naslednji: Alojzij Sla novec, Nikola VeČerin, Jakob Kržan, Jernej Papler, Štelan Go-ričan, Mihael Sitar, Simon Verhunc, Fran Ok?čki, Fran Vrečar, Fran Paj-čar, Martin Hudales, Josip Kocijančič, Fran Kurent, Fran Drešar, Ivan Tičar, Albin Bergant, Fran Grošelj, Fran Volk, Josip Ovsec, Mihael Stan-te, Matija Plevel, Matija Godicelj, Anton Zabukovšek, Josip Kekt Mar-
tin Orekeh, Josip Gril, Valentin Gra-dašek, Ferd. Šafec, Gregor Rogelj, Fran Majerič, Matija Ogrin, Anton Kimove, Ivan Batič, Fran Jurečič, Fran Poljansek, Ivan Benedičič, Martin Erjavc, Friderik Šafec, Vit Bevc, Vinko Marolt, Fran F*rešern, Ignacij Tončič, Ivan Gerlica, Josip Sparga, Ivan Petrič, Ivan Jenko, Josip Jazbec, Mihael Potočnik, Fran Renčof, Pavel Dolar in Ivan Pasar.
— f Dr. Jan Rybah  Dne 28. t. ni. je umrl v Pragi v visoki starosti g. dr. Jan R y b a r , c. kr. stavbni svetnik in centralni nadzornik sever-nozapadne železnice v p., oče tržaškega državnega poslanca dr. Ota-karja R y b a f a. Pokojnik je bil rojen L 1833. v Pragi. Tu je dovršil svoje tehniške študije in 1. 1851. vstopil v službo južne železnice. Služboval je na to v Gradcu, v Celju in po raznih krajih na Kranjskem in Primorskem. Kot inženir je sodeoval pri polaganju železniških tirov na južni železnici, pri zgradbi viadukta   v Borovnici in pri preskrbljevanju z vodo na Krasu. Takisto je zgradil obrambne zidove proti snegu v Št. Petru, v Zg. Ležečah, Postojni in na Zidanem mostu. Najlepšo dobo svojega življenja je dr. Rybar preživel na Sloven-skem.Kot inženir je sodeloval pri po-sko družico Slovenko iz znane narodne rodbine na Krasu Mahorčiče-ve. Prepojen  slovanske  zavesti je vzljubil slovenski narod tako, kakor da bi bil roden sin njegov.  Za to je svoje otroke vzgojil v slovenskem in češkem narodnem duhu obenem, da so se čutili istotako navdušene Slovence, kakor Čehe. Njegova rodbina je bila prava inkarnacija slovensko-češkega bratstva in edinstva. V tem miljeju je vzrasel tudi pokojnikov" sin Otokar in tako   postal prvoboritelj tržaških Slovencev ter vodja slovenskega narodnega gibanja v Trstu in okolici.  Dr. Jan Rybaf je bil 1. 1869. pokiican k ravnateljstvu južne železnice, 1. 1871. je prestopil k severoza-padni železnici, kjer je postal namestnik stavbnega ravnatelja. L. 1S96. je stopil v stalni pokoj in se preselil v Prago. L. 1908. je postal častni doktor praške češke tehnike. Tu v Pragi je tudi končal tek svojega plodo-nosnega življenja. Ob njegovem svežem grobu žalujejo zlasti tržaški Slovenci, a tudi celokupni narod slovenski, saj je dal pokojnik temu narodu sina, ki ga prištevamo med najboljše boritelje za narodno stvar in za pravice tržaških Slovencev. Večen spomin vrlemu pokojniku, naše iskreno sožalje   njegovi ožalošćeni obitelji!
— Priznanje. Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Evgen je za tridnevnega bivanja v Ljubljani obedoval v restavraciji hotela »pri Slonu« (Kari Oto Schmidt) in ob odhodu izrazil najvišjo zadovoljnost in priznanje.
Slabe poštne razmere. Iz trgovskih krogov se nam piše: V Podtur-nu pri Toplicah na Dolenjskem in v bližjih^ vaseh nimamo trgovske zveze, diie 9. marca sem pisal v Pod-turen, ki je oddaljen 20 do 30 minut od Toplic: »Pridite v Novo mesto, kjer bom od 11. do 14. marca.« Stranke pa ni bilo, dne 22. marca sem pisal stranki priporočeno pismo, nekak ultimatum, in zdaj je pismo prišlo na adresata. Izkazalo se je, da je dobila stranka 9. marca oddano pismo šele 14. marca. Torej je pismo potovalo pet dni, V Podturnu in bližnje vasi hodi »sel« menda trikrat na teden. Denar ali priporočena pisma prinese sel na dom, druga pisma pa zaostajajo časih celo po 14 dni. Kdo bi bil kriv, če bi bilo prišlo do »vojske« s stranko, do pretrganja kupčije, tožbe, odvetniških stroškov in drugih izgub?
Se en kurji prijatelj. To našo petkovo notico, je treba v toliko pojasniti, da se omenjena tatvina ni izvršila pri Medvedu na Ločenski cesti marveč pri hiši istega imena v Ločni ozir. Mačkovcu. Tam so pokradli ne samo kuretnino, nego tudi obleko.
Nagovarjanje k požigu. Na UrŠnih selih, na Lazih in v Prelogih je zdaj delo na vrhuncu. Voz za vozom, težko obložen z različnim materijalom, gre v te kraje. Nekateri vozniki so si kar zgradili bajte oz. pokupili koče in so se kar stalno naselili v teh krajih. Tudi voznik France Hace si je kupil hišo in še eno leseno barako, katera ni bogvekaj vredna, pa jo je vendar dal zavarovati prizavarovalni družbi ,Donau* za 600 K. Da bi prišel po ceni do denarja, je nagovarjal meseca februarja i 1. svojega še pred kratkim Časom najetega hlapca, naj mu zažge tisto barako, da mu bo že dobre plačal zato. Hlapec tega ni hotel storiti, ampak je naznanil orožnikom gospodarja.
Neverjetno drzna rokovnjaoa. Pri zgradbi belokranjske železnice nad Semičem sta delala tudi hrvaška delavca Peter Oreškovič in Mile Torna-ževič. Dne 18. prosinca t. 1. sta pila in kvartala v Bukovčevi gostilni v Semiču. Proti S. uri zvečer prideta v gostilno delavca Andrej Obed in Pavel
Bohunek in sta naročila skupno 1 liter vina. Pila sta to vino stoje in je plačal potem Obed ves račun z bankovcem za 10 K. Ko so videli delavci, ki so igrali, kam je spravil Obed drobiž, ki ga je dobil iz petaka, so skočili brez vsakega povoda k Obedu in Bohunku. Eden je udaril s stolom Buhunka proti glavi, pa je Bohunek z roko prestregel udarec. Tedaj ga je udaril eden od strani s steklenico tako močno po glavi, da ga je oblila kri in je omedlel. Obeda sta pa pobila Oreškovič in Tomažević na tla, ga odnesla iz gostilne na cesto in ga toliko Časa tepla, da je omedlel. Zdaj sta mu izrezala ves tisti del telovnika z žepom vred,  kjer je hranil denar m sta odšla z denarjem, ki ga je imel, kakih 15 K. Obed je na več mestih ranjen, Tomaževića in Oreško-viča pa je vzela noč. —- Dne 2. februarja t. 1. sta pa že kvartala v gostilni Uršule Ferenčak pri novem kolodvoru v Metliki. V to gostilno sta prišla tudi posestnika z Broda, Mate Zvonkovič in Ive Hlačar in sta prisedla k ravno tisti mizi na drugi konec. Hiačarja ni mikala igra, Zvonkovič pa ni mogel zdržati; vsak trenotek je sedel igralcem bližje in je kmalu igral z njimi, pa je tudi že v začetku izgubil nekaj denarja. Oreškovič in Tomaževič, ki sta bila na dobičku,  sta na umeten način izzvala prepir, se delala razžaljena in sta hotela oditi z dobičkom. S tem pa ni bil zadovoljen Zvonkovič, ki jima je zastavil pot in jima ni dal oditi. Tedaj je sunil eden izmed obeh od strani Zvonkovića z odprtim nožem v trebuh, potem pa sta stekla v gozd. Zvonkoviču so takoj izstopila čreva iz rane, katera mu je sicer zdravnik zopet spravil v trebuh, vendar je Zvonkovič drugi dan zjutraj umrl. Oba storilca sta zbežala čez Kolpo na Hrvaško.
Nesreča v Idriji. Hišni posestnik in rudar Poženel je dalj časa bolehal na melanholiji in je bil zadnje dni radi te bolezni vpokojen. V soboto ponoči je neopazen odšel iz hiše, zjutraj ob dveh so ga domači pogrešali, a takojšnje poizvedovanje po njem je bilo brezuspešno. Nekako pred šesto uro zjutraj pa so opazili delavci v rudniški tovarni ob mostiču čez Idrijco v vodi moškega, ki se je stoječ držal ob lesenem stebru, le čelo je bilo nad vodo. Takoj so ga dvignili iz vode in spoznali v njega pogrešanega rudarja Poženela. Toda pomoč je bila prepozna in na lice mesta došli okrožni zdravnik dr. Žižek je mogel konstatirati le smrt vsled vtopljenja. Je li sam šel v vodo, ali ponoči ponesrečil, se ni dalo dognati. Najbrže se mu je vsled težke bolezni omračil um in v zmedenosti izvršil obupno dejanje. Bil je v starosti 52 let. To je v kratkem času že drugi slučaj takega ponesrečenja v Idriji.
Umrla je v Postojni gospa Helena Dekleva rojena Leban. Blag ji spomin!
Kinematograf «!dea!». Kakor je bilo v naprej pričakovati, je drama „Komedijanti" z Asto Nielsen v glavni vlogi kar najbolje uspela in gledalce v vsakem oziru zadovljila. Kdor si se ni ogledal te krasne slike, naj ne zamudi prilike in si jo ogleda. Predvaja se namreč samo še danes pri večernih predstavah. Tudi ostale slike so lepe in so gledalcem jako ugajale. — Jutri nov spored z nadaljevanjem detektivske drame „Železna roka."
Žepna tatvina na kolodvoru. Ko je v soboto popoldne na južnem kolodvoru kovačeva žena Elizabeta Mahne-tova iz Dobregapolja stopila v vlak, je med tem začutila, ko ji je nekdo segel v krilni žep ter ukradel denarnico v kateri je imela 7 K denarja in vozni listek do Št, Petra. Ker je bil takrat pri vlaku velik naval, storilca niso mogli dobiti.
Konj splašil se je v soboto popoldne mesarju Antonu Škeriu na Tržaški cesti ter, ko je skočil v stran padel v jarek, iz katerega so ga le z težavo izvlekli. Konj se je bil ustrašil nekega motorja.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 27 Hrvatov in 10 Slovencev; 170 Lahov je šlo na Dunaj, 37 Hrvatov pa na Westfalsko.
Izgubljeno in najdeno. Sluga Anton Likozar je izgubil črno denarnico z malo vsoto denarja. Kuharica Ana Gerdin je našla ročno torbico.
Narodna obramba.
Ciril Metodova podružnica na Brdu pri Lukovici ima svoj občni zbor v soboto 5. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilni g. Smrkojja (sedaj Pungartnik in Blatnik).
Društvena naznanila.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo ima svoj V. redni občni zbor v četrtek, 3. aprila 1913. ob 3. uri popoldne v mali dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. — V slučaju nesklepčnosti prvega, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor s prvotnim sporedom, ki sklepa brezpogojno. — Računski zaključek je članicam U zvesini pisarni na vpogled.
Klub slovenskih fotografov amaterjev Je imelo svoj redni občni zbor v soboto zvečer v Prešernovi sobi v restavraciji pri »Novem svetu«. Zborovanju ie predsedoval klubov predsednik g. Ferdo Vesel. Pozdravil je navaoče zboro\alce med temi posebno zastopnika »Slov. planinskega društva« g. dr. T o m i n š e k a. Na tc se je spomnil tragične smrti klu-bovega podpredsednika g. prof. Cer-ka, ki se je ponesrečil na Stolu. Nato je poročal o klubovem delovanju klubov tajnik g. Franc Krašovic. Posebno pozornost je posvečal tajnik sestavi katastra vsega ozemlja, na katerem prebivajo Slovenci. 2al to delt) ie počasi napreduje, to pa edino le zato. ker primanjkuje klubu za to potrebnih sredstev in denarja. Klubov odbor je prosil za podporo deželni odbor in mestno občino ljubljansko in klub upa da bodete prošnji kolikor toliko ugodno rešeni. Klub namerava ustanoviti tudi skupni laboratorij, kar bi jako dvignilo in pospešilo klubovo delovanje. Klub je izdal v preteklem letu serijo jako lepih in dobro uspelih pokrajinskih razglednic, ki nam predstavljajo po večini naše prelepe gorske pokrajine gorenjske. Klub deluje tudi letos v ttm smislu naprej. Blagajnik g. J. Kramar poroča, da je imel klub lansko leto vštevši prebitek iz leta 1911. dohodkov 632 K 67 v in izdatkov 415 K 26 v. Klubovo premoženje znaša 487 K 28 v. Pri volitvi so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: Ferdo Vesel, B. Brinšek, Fr. Krašovic, J. Kramar, J. Kuno v a r , J. T a v č a r , R. B a d i -ura in F. Vrtovec; za računska pregledovalca pa gg. D. Gust i n-čič in J. Malenšek. Nato se je razvila živahna debata glede razstave ki jo namerava klub prirediti meseca julija ali avgusta, nakar je predsednik zborovanje zaključil.
Frosveta.
Iz gledališke pisarne. Danes v ponedeljek sklepna predstava sezone Madame Butterflv« z gospo Liii Nordgartovo kot gostom v vlogi L ho - eho - san, ki spada med naj-uspelejše partije odlične umetnice; ko je bila primadona našega gledališča, jo je pela sedemkrat. Hkrati z njo se poslove za sedaj od občinstva naši najpriljubljenejši pevci gospodje Fcjiar. Harfner, Križaj.
Dramsko osobje slov. gledališča se poslovi v dveh benefičnih predstavah od ljubljanskega občinstva. Torek, dne 1. aprila se vprizori tridejanska salonska veseloigra »Gospod senator«, ki je polna situvacij-ske komike in zdravega humorja. Nastopi večina glavnega dramskega osobja gg.: Danilo, Povhe Bukšek, Brati na. Mole k; gospe Danilova, Bukšekova, kreisova, Juvanova in gdč. Vera Danilova. — Režijo vodi g. Milan Skrbi n še k, — V četrtek druga henefična predstava »On in njegova sestra«, burka s petjem.
Razne stvori.
* Špioni. iz Krakova poročajo: Dva dijaka obrtne šole, Evgen Ga-jevski in Adam Ozadala, so aretirali, ker sta osumljena, da sta špionirala v prospeh Rusije. Pri hišni preiskavi £0 našli zelo obremenilen material.
* Boj s tihotapci. Iz Inomosta poročajo: Blizu Landla na tirolsko-havarski meji je prišlo do boja med stražniki in večjo tolpo tihotapcev. Na obeh straneh so streljali. Pet tihotapcev so prijeli, ostal' so pobegnili. Finančni stražniki . zaplenili velike množine tobaka, ki so ga hoteli tihotapci prenesti čez mejo.
* Iz ljubosumnosti. Iz Hodonina poroč; jo: Mizarjeva žena Dobrovo!-ny je imela ljubavno razmerje z dvema nastavljencema Redlichove tovarne za sladkor. Ljubimca sta se imenovala Wytek in Glaser. Ko je l fobrovolnvjeva predvčerajšnjim govorila z \Vytekom, je kar naenkrat prišel Glaser. Vsled prevelike ljubosumnosti je dvakrat ustrelil na Wy-teka, ki se je težko ranjen zgrudil na rta. Nato je Glaser težko ranil Do-brovolnvjevo. Glaser je končno še samega sebe ustrelil. Wytek je kmalu potem umrl.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vojna na Balkanu.
Obstreljevanje Skadra. — Demonstracija vojnega brodovja pred Ska-drom. — Splošno poslabšanje situacije. — Italija, Francoska in Ruska se demonstracije ne udeleže.
Dunaj, 31. marca. Iz uradnih krogov poroča, da je črnogorski kralj
Nikolaj odredil za danes popoldne generalni naskok na Skader.
Zato so velesile primorane Izvesti svojo že pred dnevi sklenjeno nasilno postopanje.
Angleško in avstrijsko vojno brodovje bo prispelo pred Bar ter demonstriralo z vojnimi operacijami, oziroma onemogočilo izvedbo namere kralja. Iz političnih krogov se nam k temu še poroča: Avstrijsko brodovje odpluje proti Baru. Angleško brodovje obstoječe iz 2 linijskih ladij in 2 velikih krlžark pripluje izpred Krfa. Anglija in Avstrija sta edini državi, ki bodeta demonstrirali proti Črni gori.
Italija se demonstracije vsled rodbinskih razmer obeh dvorov ne udeleži.
Tudi Rusija in Francoska sta se odrekli vsaki demonstraciji.
Kako se bo situacija razvila je negotovo, ker ni znano, kako stališče bodo zavzele srbske oblegovalne čete. V dunajskih krogih se zatrjuje, da je dobilo srbsko vrhovno povelj ni-Štvo ukaz, da naj se generalnega naskoka ne udeleži, marveč pripravi vse za odhod v domovino. Ta vest seveda ni točna.
Pariz, 31. marca. Francosko Časopisja ostro obsoja korake Avstro-Ogrske napram Crni gori. Nastop avstro - ogrske vlade napram balkanskim državam je naravnost sovražen. Avstrija izigrava balkanske interese proti turškim interesom.
Cetinje, 31. marca. Včeraj ob 4. popoldne so storili zastopniki velesil kolektivno demaršo na Cetinju ter naznanili, da je porta ukazala Essad paši, da naj odpusti civilna prebivalstvo. Zastopniki velesil so zahtevali, da naj pusti črnogorska vlada inozemske vojaške atašeje v Skader, da izroče Essad paši povelje porte, ki je šifrirano. Črnogorski ministrski predsednik je odgovoril, da takoj ne more odgovoriti, marveč, da se mora posvetovati še z drugimi ministri.
Cetinje, 31. marca. Včeraj popoldne se je zopet pričelo bombardiranje Skadra. Srbski topovi so z velikega Bardanjola poškodovali turške pozicije ob reki Kil. Turki so se morali umakniti. Pred par dnevi so pripluli 4 turški zrakoplovi nad Skader. Iz Skadra so streljali na nje. En zrakoplov je bil zadet in je padel v Skader. Črnogorci so poskusili odvesti reko Kir tako, da bi preplavila Skader. Po krvavem boju so se morali Črnogorci umakniti.
Berolin, 31. marca. N. D. A. Z. piše k naskoku na Skader, da se Nemčiji zde besede Sira Ed. Grevja brezuspešne. Treba je ustaviti krvo-preiitje, sicer bodo velesile smatrale nadaljne akcije pred Skadrom proti volji Evrope, ter bodo primorane nastopiti z nasilnimi sredstvi.
Cetinje, 31. marca. Med Belgra-dom in Cetinjem se \vše dogovori zaradi enakega odgovqra na demaršo.
Srbi pred Odrinom. *
Belgrad, 31. marca. (Izvirno poročilo.) Od timoške divizije se je posebno odlikoval 13. polk, ki je rešil situacijo na južni strani forta Tepe-lar. Boji so trajali cel dan In srbski bataljoni so vzdržali najtežjo pozicijo. Dvakrat se je namreč 55. bolgarski polk, v katerem so bili samo stari ljudje, umaknil ter izgubil m ogo častnikov. Turki so trikrat poskusili protinapade na pozicije, ki so jih bili Srbi že zavzeli. Srbi so morali končno vzeti še eno pozicijo, ki so jo bili Bolgari zapustili. Pri zadnjem zavzetju se je predalo zelo mnogo Turkov. Nato so Srbi prodrli v Odrin.
Belgrad, 31. marca. (Izvirno poročilo.) Timoška divizija je zavzela tudi trdnjavo Karazos Tabia ter odprla pot do mesta. Ta trdnjava je bila zavzeta ob 10. dopoldne.
Glasom poročil iz Sofije je 20. srbski polk udaril s tako silo na Turke, da so se ti umaknili proti vzhodnemu sektorju, ko pa 50 naleteli na prodirajoče bolgarske čete, so poskusili se pretolči skozi srbske čete na zahodu in na severozahodu. Srbske čete so bile v zelo slabih pozicijah za obrambo in Turki so računali s tem, da bodo z lahkoto predrli srbske čete. Zdi se, da je bil sam Šukri paša pri teh četah. Medtem so pričakovali Srbi Turke z nasajenimi bajoneti in preprečili njih prodiranje. Žrtve na obeh straneh so bile velikanske. Med turškimi četami je zavladala panika, začele so metati od sebe orožje.
Na tej strani so zavzeli topovi 20. srbskega polka trdnjavo, v kateri je bil Šukri paša.
Usoda Odrina je bila odločena, ko so Srbi preprečili turški poskus, prebiti srbske pozicije. V tem trenutku so Bolgari od vzhoda predrli turške pozicije. Turkom je ostalo samo še nekaj utrdb, ki jih je Šukri paša pozneje predal,
Belgrad, 31. marca. (Izvirno poročilo,) Podpolkovnik Jovan Ugrino-vič je ujel Šukri pašo. Imenovan le
bil za polkovnika. Glasom neke brzojavke bo car Ferdinand odlikoval Ugrinovlca In več častnikov.
Belgrad, 31. marca. Glasom poročil Iz Sofije je bilo samo v bojih v ponedeljek in torek, ne vštevši končni naskok, na srbski strani 900 mrtvih in 3000 ranjenih.
Sofija, 31. marca. Izpred Odrina poročajo, da so imeli Bolgari od 24. do 26. marca 11.000 mrtvih in ranjenih. Ujetih je 60.000 Turkov. Med njimi 833 častnikov in 13 generalov. Zaplenjenih je 650 topov, 58 brzo-s t reklih pušk, 10 zastav in 1 zrakoplov. Množine orožja in municije še nI bilo mogoče konstatirati. Zajet je tudi cel tren.
Podrobnosti o naskoku na Odrin.
Belgrad, 31. marca. (Izvirno poročilo.) O poslednjih krvavih bojih na Odrin poročajo še te-le podrobnosti: obleganje je bilo silno težavno, ker sta mraz in mokrota silno slabo vplivala na vojsko. Da se to neznosno stanje armade skrajša, je bila vojska pred osmimi dnevi obveščena, naj bo pripravljena na generalni naskok. Ni pa se mislilo, da bi ta generalni naskok mogel biti že pretekli ponedeljek. Dne 24. t. in. je bila skrbskim četam prečitana naredba o raztneščenju vojev tisti večer. Tistega dne ob 1. popoldne je pričel na vsi črti strahovit topovski ogenj. Donavska in timoška divizija sta jeli istočasno prodirati. Srbske čete niso imele niti enega neuspeha, dasi so bile njihove žrtve ogromne. Po ukazu generala Ivanova so imele srbske čete nalogo, na naj s silnimi napadi osredotočijo vso turško pozornost na-se in da tako omogočijo bolgarskim vojem na vzh. sektorju naskok. Srske kolone so po službenem priznanju bolgarskem ne samo izvršile to nalogo, marveč so zavzele po vrsti razne utrdbe in vdrle v Odrin ter zajele Šukrija pašo, ki se je zatekel v enega izmed najsil-nejših forov Kadarluk Idrim. Od donavske divizije se je udeležil, koliKor se sedaj ve, ves četrti prekoštevilni polk, dalje 1 bataljon 8. polka, trije 9. in 1 bataljon sedmega polka. Od timoške divizije so se udeležili naskoka trije polki; njim ob strani je bil 53. bolgarski polk. V torek ob 3. zjutraj so se Srbi donavske divizije priplazili na 150 do 50 korakov do rovov. Turki so jih opazili in pričela se je strahovita borba. Ob 11. dopoldne so polki donavske divizije osvojili sprednje turške okope ter ujeli 32 častnikov in 700 vojakov. Tu so se ukopali in ostali v poziciji do drugega dne. V noči od torka na sredo so se vršili naskoki na utrdbo Papas tepe. Naskoki so bili trije. Najljutejši je bil prvi. Zjutraj ob 6. je bila trdnjava Papas tepe zavzeta.Turki so se vdali Ujetih je bilo 57 častnikov in mnogo moštva. Srbski poveljnik Trl-fun Pavločić je objel vsakega izmed turških Častnikov in po enega izmed podčastnikov. Na to je ujetnike poslal v tabor. Turki so se s Papas tepe in okolice hoteli umakniti v Odrin preko mosta na Ardi, toda srbski topovi so razdejali most in Srbi so tu zajeli 300 Turkov. Koj na to je srbska konjenica iz Otakeja vdrla v mesto.
Predaja Šukri paše.
Belgrad, 31. marca. (Izvirno poročilo.) Poveljnik druge srbske armade v Odrinu, general Sepanovič je brzojavil vrhovnemu poveljništvu o predaji Šukri paše sledeče:
Ko je srbski 20. polk z naskokom zavzel utrdbo Kadurlik Ildrim, se je nahajal v njej Šukri paša z dvema generaloma, 22 višjimi in 50 nižjimi turškimi častniki. Po želji Šukri paše je bilo vsem dovoljeno, da so ostali v utrdbi, kjer so iim izkazovali posebno spoštovanje. Šele drugi dan je bil Šukri paša z obema generala., ma odpremljen h generalu Ivanovemu.
Srbskim četam se je vdalo do-sedaj 17.000 Turkov. Vojnega materijala je mnogo, pa se sedaj šele popisuje in se niti približno ne Ve število.
Srbi odidejo domov,
Belgrad, 31. marca. (Izvirno poročilo.) Kakor javljajo iz Skoplja, je bolgarsko poveljništvo obvestilo poveljnika druge srbske armade, da se ^bo daner mogel začeti prevoz srbskih čet iz Odrina v Srbijo, ker je prenehala potreba za pomoč, ki so jo dosedaj Srbi izkazovali Bolgarom. Čuje se, da ostane samo en srbski polk nekaj časa v Odrinu, drugo vojaštvo druge armade pa ostane 15 dni v karanteni v Pirotu.
Čestitka srbskih poslancev,
Belgrad, 31. marca. (Izvirno poročilo.) Poslanci srbske skupščine so odposlali iz Belgrada generalu Ste-panoviću, poveljniku srbske armade v Odrinu, sledečo brzojavko:
»Občudujemo veličastno Juna-naštvo naše mile srbske vojske ob šumni Marici,kjer so nekdaj naši stari prelivali kri, boreči se proti azijat-skemu navalu za rešitev vsega kr-
ščanstva. Srbi sq v velikem epohaj-nem boju proti istim osvajačem v družbi s svojo bratsko bolgarsko vojsko pokazali brezprimerno juna-švo in samopožrtvovalnost, osvajajoč nezavzetna obzidja trdnjave odrinske in boreč se s strahotami in elementarnimi nezgodami ravno pet mesecev. Bodi blagoslovljena plemenita srbska kri, prelita pod obzidjem odrinskim!«
Turki se zahvaljujejo Srbom.
Belgrad, 31. marca. (Izvirno poročilo.) Bivši skopeljski mufti Hasan Feti in bivši predsednik občine Re-šad sta podala vrhovnemu poveljništvu zelo prisrčno zahvalno izjavo v imenu vsega muzlimanskega prebivalstva na prijaznosti, ki so jo srbske oblasi pokazale napram Turkom, in posebe za usluge in pomoč, ki so jo nudile rodbinam turških Častnikov.
Pri Čataldži.
London, 31. marca. »Daily Chro-nicle« poroča iz Carigrada, da so Bolgari pri Čataldži obkolili in ujeli 10.000 Turkov.
Bolgarsko - romunski spor.
Petrogrda, 31. marca. Konferenca veleposlanikov v Petrogradu, ki ima namen, izravnati bolgarsko - romunski spor, se sestane danes popoldne ob 5. pod predsedstvom Sazo-nova. O poteku pogajanj se ne bo nič razglasilo, dokler pogajanja ne bedo končana. Ghika in dr. Dauev se bosta udeležila pogajanj kot privatni osebi.
Prvi ranjenci izpred Odrina v Belgradu.
Belgrad, 31. marca. (Izvirno poročilo.) Snoči je pripeljal vlak prve srbske ranjence izpred Odrina. Bilo jih je preko 900. Ranjenci Pripadajo večinoma timoŠki diviziji. Ranjence je ves dan čakala nepregledna množica na kolodvoru. Ko so prispeli, jih je pozdravljalo na tisoče naroda z navdušenimi klici in z mahanjem robcev. Rajenci so bili obdarovani s šopki, cigaretami in slaščicami. Množica je pomagala ranjence prenašati iz vlaka v vozove. Doigravali so se pretresujoči prizori, kakor prve dni, ko se je pričela vojna. Lahko ranjeni vojaki so kakor triumfatorji stopali skozi goste špalirje pozdravija-jočega jih ljudstva.
Odstop kralja Nikolaja.
Dunaj, 31. marca. Vesti, da namerava odstopiti kralj Nikolaj v prilog prestolonasledniku Danilu, so neverjetne.
Manifestacija za Jugoslovane.
Petrograd, 31. marca. Včeraj se je vršila v cerkvi Odrešenika zahvalna služba za Jugoslovane. Udeležili so se je srbski poslanik Popo-vič, bolgarski poslanik Bobčev in Dimitrijević in dr. Danev. Množica jih je navdušeno pozdravljala. Pred poslaništvi jugoslovanskih držav so se vršile ovacije. Množica je hotela demonstrirati pred avstrijskim poslaništvom, kar pa je policija preprečila. Med Častniki in policijo je prišlo do konflikta. Častniki so policijo zavračali, češ. da so v Petrogradu in ne na Dunaju.
Kdaj zapuste Srbi Albanijo?
Belgrad, 31. marca. Oficiiozno se naznanja, da bo Srbija odpoklica-la vojake iz Albanije šele, kadar bo mir podpisan. Srbija je izjavila, da si je izvolila za svoje trgovsko pristanišče DraČ.
Proti Črni gori.
London, 31. marca. Dve angleški vojni ladji križarita v vodovju pri otoku Krtu, da se pridružita eventualni demonstraciji proti Črni gori.
Srbi v nekdanji Turčiji.
Belgrad, 31. marca. Muzlimanski mufti v Skoplju, Hasan Femi in bivši turški župan Rešad priobčujeta v imenu muzlimanskega prebivalstva zahvalo srbskemu vrhovnemu poveljništvu za podporo turškim častniškim rodbinam in za dobro ravnanje z njimi ter za prosto vožnjo od Skoplja do Gumedže, ko so se vračale v Carigrad.
Srbska skupščina.
Belgrad, 31. marca. Srbska vlada se je udala opoziciji in sklicuje skupščino za 3. april. Skupščina bo rešila naknadne vojne kredite in proračun. Govorilo se bo tudi o srbsko-bolgar-skih mejah.
Poraz Bolgarov?
Pari« 31. marca. .Angence Havas* poroča iz Carigrada, da so Turki porazili 29. t. m. Bolgare pri Bujuk Ček-medži. Bolgari so se baje umaknili na griče pri Muratliju.
Bolgarsko sobranje.
Sofija 31. marca. Sobranje je dovolilo nadaljni trimesečni nroračanski provizorij m sesijo podaljšalo do 1. maja.
Meja med Srbijo in Bolgarsko.
Solun 31. marca. Srbi in Bolgari tO se sporazumeli, da določi mešana komisija v kateri bosta general Pa-prjkov in polkovnik Mihajlov ter več srbskih častnikov, provizorične meje v okupiranih okrajih, da lahko prično oblasti funkcijonirati in da se preprečijo spori«, Prava meja se določi šele, ko bo mir sklenjen.
Novi turški zunanji minister,
Berolin 31. marca. Ozman Nizami paša bo baje prevzel portefeuille zunanjega minstrstva.
Izgube pred Odrinom.
Sofija, 3i. marca. Glasom poročil izpred Odrina je bilo v zadnjih bojih 11.000 Bolgarov in 1200 Srbov mrtvih in ranjenih.
*
RazbU shod.
Gradec, 31. marca. NemŠ*ko-na-cijonalni poslanec Humrrter je hotel imeti včeraj politično zborovanje. V, dvorano so udrli Vsenernci in zborovanje razbili.
Avdijenca.
Dunaj 31. marca. Cesar je sprejel ministrskega predsednika Stiirgkha, ki mu je poročal o češko nemških spravnih pogajanjih.
Vojaške odredbe.
Dunaj, 31. marca. Kakor znano je bil letnik 1908 vsled delne demobilizacije odpuščen. Baje bodo odpuščeni tudi letniki 1909, 1910 in 1911 rezerve. Zato se vpokličejo rezervisti mlajših letnikov k rednim orožnim vajam. Izdala se je še sledeča odredba: Več lani asentiranih vojaških obvezan-cev, katerim so se po § 32. brambnega zakona priznale udobnosti kot preskr-bovalcem rodbin aH kot poljedelcem, se ne prestavi v nadomestno rezervo. Izšla je namreč tozadevna ministerijalna odredba, ki uničuje že priznano pravico.
Knez Thun in ministrski predsednik.
Praga, 31. marca. K sobotni konferenci kneza Thuna z ministrskim predsednikom v zadevi delazmožnosti češkega deželnega zbora zlasti z ozirom na regulacijo učiteljskih plač, poroča „Narodni Politika": Če bodo ostala tozadevna pogajanja v Pragi brezuspešna, bo vlada prisiljena označiti svoje stališče. Da misli vlada postaviti Češki vladnega komisarja, je komaj verjeti, ker ne ve nihče, kaj naj potem pride, če bi se tudi ta komisar zago-spodaril.
Politična situacija.
Praga, 31. marca. „Narodni Listy* poročajo z Dunaja: Ministri so se vrnili s svojih velikonočnih dopustov. — Predloga o lokalnih železnicah se predloži takoj, ko se sestane poslanska zbornica. — Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo zaradi trgovinske pogodbe krepko napredujejo, — Glede delegacij, ki se bodo vršile to pot na Dunaju, do sedaj še ni bilo nič sklenjenega. Prej se mora skleniti mir med Balkansko zvezo in Turčijo.
Škof, kakršnih je malo.
Brno 31. marca. Skof grof Huyrf, je prepovedal katoliškemu duhovništvu udeležbo pri deželnozborskih volitvah, bodisi kot agitatorji, bodisi pri časopisni propagandi.
Poslanec Kovacs odložil mandat.
Budimpešta 31. marca. Ogrski državni poslanec Julij Kovacs, ki je svoj čas streljal na predsednika Tiszo in je bil od porotnega sodišča oproščen, je odložil svoj mandat.
Izvolskij veleposlanik v Londonu,
Pariz, 31. marca. Ruski veleposlanik v Parizu Izvolskij je imenovan za ruskega veleposlanika v Londonu.
Dijaške demonstracije v Parizu,
Pariz 31. marca. Včeraj se je vršila tu dijaška demonstracija proti tujim dijakom in njih udobnostim na francoskih visokih šolah.
Samomor v zrakoplovu.
Varšava, 31. marca. Poročnik Perlovski se je dvignil včeraj več sto metrov visoko. Naenkrat se je zrakoplov nagnil in padel na tla. Pre-lovski je bil na mestu mrtev. Pri njem so našli pismo, v katerem pravi, da je namenoma povzročil nesrečo.
Bolgarska zahvala«
Ivan Hribar je prejel na hr-zojavno svojo čestitko k zavzetju Odrina od ministra Ljudskanova tole brzojavno zahvalo: »Ot duši bla* godarju. Slavjanskij bog velik.«
DanaSnji list obsega 6 straai.
Isdajateli k odgovorni uredniki Valentin Kopitar, Lastnina In tisk »Narodne tiskarne^
72. štev. V
SLOVENSKI NAROD.
Suan 5.
Specialitete
..ACHA1A". d. d. za prod. vina.
PATRAS. (Grško) kot zdntilju in aamizu rini ledossloa.
Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo.
Glavna zaloga 4298 Sigm. Winter, Dunaj, UM.
Lilijskoir*lečno milo s konjičkom
Bergmanna & Co., Dečin n. L.
ostane prejkoslej nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna risma. Dobiva se po HO h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd Istntako se obnaša $ Bergmanna lilijna krema »Manera« g čudovita za ohranitev nežnih damskih -   rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod.
SZ3
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani
Uradni karti dunajske oarzc 31. marca
Ocaaro!
■ al»tb«*l n«n'HI.
, maieva renta   . .  . .
4 2° , srebrna renta .   .   . .
4*/, avatr. kronska renta  . .
*•/« o^r. „ . . 4" , krnnjsko deželno posoMlo
4fU k. o. Ješke dež. banke .
SraMce.
Srečke is !. 1*60        . . ,i   .. ii 1864. . • . •
tlfke......
ii    zcmeMskc T. iidalc
» *i
M    ogrske h'.poteJne . .
„   dan. l;3«nnna!ne ,
„    svatr. kreditne . . .
n    ljubljanske   .   . . .
Bvstr. rde-*, križa . .
i«    ogr. ,, . .
, bfliHfta .....
„ turfke......
niinloe.
i iuhUenske kreditne banke .
vstr. kreditnega zavoda . .
dunajske bančne družbe . .
•*ne feleznlce .  .  .  . .
favne *e!ern!ce  .   .  , .
' 'r*ne-Mončen.....
j'ke sSadkorne družbe . .
vnoatenske banke.  .  . .
8370 86 45 S3-75 82-35
87-50
452 — 644 — 295 —
283 — 253-50 238 85 480 — 4d?-— 65 £0 52 =0 32-25 27 10 23020
-Uril ' «'ke
rjnk!
418 — 634 75 519 75 ij 115'—i 707-25 1   9 50 i 366*— •i 267-50
11-41
118-22*
95-60 i 9397»
' 253-50
1913
Slapovi
83 90 S6-65 83 95 82-55 94-50 88-50
464 — 656 — 308 295 — 265-50 248 85 492 — 494 — 70 50 .-6 50 56 25 ?1"10 23320
635-75
75
116 —
708-25 1070 50 S6S-50 268-25
Cas opazovanja
Stanfe £w
haro- S ^
rneira s 2
v mm t— ~
Vetrovi
Nebo
.'.pop. 9. zv.
737 0
738 0
16-8 103
z,. 739-1
brezvetr. del.oblač. si. jug   pol oblač.
42 brezverr. megleno
p. 737-4     205 si jjvzh. jasno zv.   738 7     12 5 brezvetr. m
'. z 5*9 slab jug del oblač.
r Inja predvčeraišna temperatura 9*8°,
6 2°
in
včerajšna 12-4°,  norm. 6*4
mina v .'4 urah y0 mm in 00 mm
ed preselitve se poceni proda
kratek klavir i
in ženski šivalni stroj
«a S.. Petra cesti štev. 54, levo.
orno kolo
namke »Neckarsulm« 2z!a HP, izborno ohranjeno, deluje brezhibno, 1115
[sssgim! memAd Dn^Kllnaml ugodno rroda.
be pod „Idealna vožzte £115"
i upravništvo »Slovenskega Karoda«.
lil kandidat
s pol leta prakse H67
išče mesta, te mogoče« MAn vetjem mesto.
Ponudbe na upravničtvo «Slov. Nar».
Fatiiralilii aiaral
10/15 cm (Klappcamera), popolnoma ::   nov, model 1912, s pritiklinami, ::
se proda. Vprašanja na Milana Rovan, Col pri Vipavi.
1
pohištva, perila, kuhinjske oprave in dr. stvari
se vrši H63
dae 1. in 2. aprila t. 1. v Wol!ovi ulici štev. 4 ob 9. uri dopoldne.
Odda se tako] na račun dobroldoča
gostilna
v Ljubljani ii68
kuharici, natakarici ali zakonskim brez otrok. — Ponudbe pod |,6ostilna 330" na upravništvo »Slov. Naroda«.
naznanja cenj. gostom, da bo nastopila
s 1. aprilom 1913 s:
nova
Dnjl ii H
Začetek točno ob polu 9. uri zvečer.
1101 Fran Brapei.
jI«
I
5"-a
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, piijateljem in znancem, da je gospod 1165
šolski ravnatelj v pok., imejžielj zlatega zaslužnega križca itd.
dne 28. marca 1£13 ob 12. uri po noči, previden s sv. zakramenti, po kratki bolezni v 79. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se bodo v ponedeljek, dne 31. marca 1913 ob 4. uri popoldne slovesno blagoslovili v hiši žalosti št. 18 v Slov. Gradcu in od tam prenesli na mestno pokopališče v Slov. Gradcu k zadnjemu počitku.
Slov. Grzdec, dne 29. marca 1913.
Dr. Josip Earle, Alo-zi) Barle, EarS Barle, Ana Sarle, Pavla
Arnečič roj. Barla, Angela Jankovič roj. Sarle, otroci. Marila Sarle roj   Schnller, Alojzi? Arnečič, Frančiška Barle roj. Kac, Alojzij Jaskov.č, zeta in srnah* — Vsi vnuki In vnukinje.
m
Vsem prijateljem in znancem javljamo z neutolažnim srcem, da je po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi, preminil nas ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
pekovski mojster in posestnik na Bledu in v Boh. Bistrici
danes, dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v 52. letu svoje
dobe.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v ponedeljek, dne 31-marca t. 1. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje
pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi. Priporočamo ga v blag spomin.
Na Bledu, dne 29. marca 1913. Janko, Jurij, Franc    Antonija Ravnik roj. Rostoh&r
sinovi. soproga.
£51 c i Schfeimer roj. Ravniki Tončka in Beti
hčerke.
Jos. Sciaieimer Joško, Mlja
c. kr. viadni kance list, zet. vnuka.
t
Zahvala.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, H prijateljem in znancem tužno vest, da je naša pre-3 dobra, preljubljena mati ozir. stara mati, sestra H    m tašča, gospa
Za vso v tako obilni meri izkazano ljubezen in srčno sočutje povodom prebridke izgube naše nad vse ljubljene matere oziroma stare matere, sestre in tašče, gospe
}{dena Mleva roj. £eban i Jtelene Mleva roj. fcban
dne 27. sušča ob 2. uri zjutraj, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti, v Gorici, v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnee je bil v soboto, dne 29. t m. dopoludne ob 11. uri iz kolodvora v Postojni na ookopališče.
Predrago rajneo priporočamo v blag spomin in molitev!
Poštnina, dne 30. sušca 1913.
Žalujoči ostali.
kakor tudi za častno spremstvo predrage pokojne k zadnjemu počitku.^izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo srčno zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo častitim damam, ki so ob krsti svetile, cenj. gospodom pevcem za tolažbeno petje, čast duhovščini, ter vsem prijateljem in sorodnikom imenovane.
Postojna,; dne 30. sušca 1913.
1166 ialujočl ostalL
spreime taka} proti dobri plači
I. Widei», vrtnar
LJubljana,  Selanburgova ulica.
M trgovski poiMk
manufakturne, galanterijske in Špecerijske stroke, 1156
želi premeniti alužbo. "mm
Nastopi lahko takoj. — Naslov pove upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
s štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 983
se odda <sa majev termin« Slizabetoa cesta štev. 5.
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe v^ino v veliki izbiri v
dve do tri sobe s pritiklinami v bližini južnega kolodvora
a malev termin.
Ponudbe s ceno naj ?e pošljejo pod
55Ja     sO€&" poštaoleieče gfisvaa pošta, Iiju&išđna. ir.so
Redka priložnost!
Sadi družinskih razmer se odda
dobro idoča . Ho5
* it
prssernovs ulica 7.
z mesenim blagom na Jesenicah.
Tik trgovine je velika tovarna z več tisoč delavci. Prometa od 80 do 100 tisoč na leto. — Gdda se takoj z zalogo vred,
Interesenti naj si trgovino osebno ogledajo, ::   ker se na pismena vprašanja ne ozira. ::
E. M. Siers, Jesesiee, <Ge?evifsko.
Cenjenim damam si dovolujem naznaniti,
i piši  ioi aii 7. api i.!., na Stari m i II.
Opozarjam pev tem na svojo krasno izaero najnovejših modelov in slamnikov, katere zaradi selitve prođajasrt po jako znižanih cenah.
Modni salon A. Pogačnik Gosposkaul. 7
ki se je igrala že večkrat tudi v slovenskem dež. gledališča in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala  ponoviti, je ravnokar   izšla  v založbi
Harcdne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
i.
Cena K170, s
V VOL
C. kr. avstralsko tjfe državne želesnice.
izvleček  iz voznega reda«
Veljaven od 1. maja 1912.
Postala; Ljubljana južni kolodvor. Odhod.
6-52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj.
7«32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9a09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj. Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz g sfeste, Celovec,
6- S5 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbii. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
T'44 zvečer. Osebni vl?k, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž. Rudolfovo.
10-00 po noči« Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd. Monakovo, Line, Prago, Dražđane, Berlin.
Prihod.
7- 23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Dra^fi', Prage, Linca, (Londona) Vlissingena,Y.lonakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
3-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Topiic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka,Tržiča, Kranja.
7- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kdlna, Monakovege, Solnograda, Inomosta, Fran« zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8-J8 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9*13 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega1 Kočevja, Grosupljega. 1
It'33 »o noči. Osebni vlak iz Trsta, Oo-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postala; &l«*lia*ji dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12,
7"!£i (»-*SS 0D nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42f 11-00, 2-4ž<
6a|gv (10-22 ob nedeljah in praznikih).
G.kr. državno-ieleznlško ravnateljstvo v TrshL
15
?izte cene!
Novosti sukna zs moške in modnega blaga za damska obleke!
Zahtevajte vzorce!
Liosllaoa, Stritarjeva ulita 4
Vioravc zavaroan
f
Priporoča se
ANTON ŠARO
trgovina s perilom, pralnica in likalnica
Ljubljana, Selenburgova ulica o.
874
odprta
Flori! anska ulica
Kolesapji!
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, ii   dokler ne poznate naših cen za leto 1913. ::
Najboljši in najcenejši nakup
pri tvrdki
Karel Čamernik & Ko.
L]nbljanay Dunafska cesta štev. 9-12,
specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli.  — Mehanična delavnica in garaža.
621
St. 631
RAZPI
no;
Zgradba dvorazredne ljudske šole v golen,
ki je proračunjena na 52 205 K 15 v,
se bode oddala potom ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože
do S. aprila f. L ob 12. opoldne
podpisanemu občinskemu glavarstvu.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati Uot vadij Še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupiiarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinsko glavarstvo si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled ob uradnih urah v občinskem uradu v Materiji.
Občinsko glavarstvo Materija.
Sladili čai nta JHT.
Tffj I 50 prihranka in okusen saj-<All* trk, fužina Ii dosežejo oni3 ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni caj, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl Trnkoczy;ev sladni Čaj ima ime Sladin in je vedno Itfnft J priljubljen Povsod 1/4kg za-J»»UC • VOj 60 vin. Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7r1ra<}*0 ! k^czv; ScbSnbrunnerstrassse fcUldVjU; gt loq> Josefstadterstrassešt: 25, Radetzkvplatz št. 4. V Gradcu: Sak-kstrasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se Čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznaniia jamči 5 tukaj navedenih vrdkt Trnk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
ŽaiĐl klobuki vedno v zalogi — Popravila se sprejemajo in ločno Izvršujejo.
Priporoča se solidna tvrdka
modni 5alon
jf I damskih in otroških slamnikov v najnovejših —* ■ oblikah, vseh vrst in  raznih  športnih čepic.
• 0
arija
ijana,
Židovska ulita štev. 6.
Z=in?n!a naioHla se razpošiljalo z obrtno psSto.
V Angleškem skladišču oblek 6. BERNATOVIČ
Ljubljana — Mestni trg o — Ljubljana
dobite največjo izbiro pomladnih damskih kostumov in bluz za dame in de-, raglanov in oblek za gospode in dečke kakor tudi obleke za otroke. :.-
elt čevlji
so najboljši na svetu.
Visoki čevlji
za
f. f. Schaffer
dne 24. marca 1913.
Obč. glavar:
Božidar Kastellc, 1. r.
ii
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 škatelj tako izborno učinku j očih 4544
Sal mi Jakovih /. pastilij
(kašelj lajšajočih, slez   razkrajajoči h)
lek*rja PIGCOLI v LJubljani, c. in kr.
dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 v, 11 Škatjjic 2, K. Naročila po povzetju.
16-50 19-50
Nizki čevlji za gospođe in dame
9- —
10- 50
16-50
Trpežni čevlji za otroke, visok! ali nizki.
Velikost .   21—25   26-28   29—31 32—34
7*90 8-90 8-50 9-50
na zadrgo 5*90 6*90 z gumbi   .     6'50 7-50
rjavi 1 krono dražji. ~ws
Zaloga it
J6l
Ljubljana, Mestni trg štev. 17.
. KENDA
1148
Jadranska banka
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
s Živahna zveza z Ameriko, ;s
Delniška glavnica K 8,000.000
Nakazila v Ameriko in akreditivi.
Kopale in prodaja vrednostne papirje 1 Sprejema vloge na hranilne kjižlce | Eskomptira; menice, devize in fakture, (rente, zastavna pisma, delnice, srečke 1 ter na Uro In tekočI račun. 373 | ~ Zavarovanje vredn. papirjev proti ttd.) - V«.«. U, - I Obrestovale od *.e vloiitve d. dne dviga. £^^1.7- H^iur^e^ k »sem irsbaaiem. ===== g, Sentnl davekalatabukalxavo]ega. j — -----------•- jj^.
4D
2