72. številka. I Ljubljani, i puricljik, 31. nuna 1913. XLVI. Ida. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto. •••••• K 24 — pol leta.....• • . 12'— četrt leta •••••• . 6 — na mesec ••••«. . 2*— v upravništvu prejeman: celo leto. • • • 9 m m K 22*— pol leta........ 11"— četrt leta *•«•••• . 550 na mesec •••»•• » 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ali ca it 5 (v pritličju levo,) telefon št. 34. Izhaja vsak dan svečar izvzemal nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: :a Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto ....... K 25- pol leta .«••••• , 13'— četrt leti . 6*50 na mesec .«•••• • 2*30 celo leto ... . . K 30-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-' Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo). Hnaflova ulica št 5, telefon s t 85. Kdo je zavzel Odrin? Dunaj, 30. marca. Padec Odrina je pozdravila vsa slovanska javnost z velikanskim navdušenjem. Bolgarski poslanik Bob-čev je zapisal v zlato knjigo ruske dume: Zavzetje Odrina pomenja zmago celega Slovanstva.^ Ves svet občuduje velikanske uspehe oblegovalne armade, ki je z svojim brezprimer-nim junaštvom izvojevala velikanski uspeli — pa ne le z junaštvom, temveč tudi vsled svoje odlične organizacije, odličnega materijala in izbor-nega vodstva. Nemški listi, ki morajo priznavati dejstva, ki se ne dajo zanikati, skušajo izrabiti zmago združ. bolgar-sko-srbske armade v konstruiranje no\ ih diferenc med Srbijo in Bolga-riio. Z veliko zgovornostjo poudarjajo ti listi, kako malenkostna da je bila udeležba srbske armade na operacijah pred Odrinom in precej spretno izrabljajo neko brzojavko poveljnika oblegovalne armade generala Ivanova, ki poroča bolgarskemu ministru, da so se vršile pri zavzetju Odrina, ozir. pri generalnem naskoku odločilno akcijo le bolgarske čete vzhodnega sektorja, med tem ko so imele operacije ostalih čet (torej tudi srbskih dveh divizij) le demonstrativen značaj. Iz te brzojavke sklepajo »prijatelji Jugoslovanstva, kateri menijo, da bj njihovo klasje posebno lepo zorelo, če izigravajo Bolgare proti Srbom in ki se torej v zadnjem času ( Keichspost je v tem oziru klasična) silno navdušujejo za Bolgare in njihovo armado, da so igrali Srbi pred Odrinom popolnoma podrejeno viogo in da so bili tam le nekaki vsiljivci, kateri si sedaj krivično lastijo tuje lavonke. Kdo je zavzel Odrin? Nemški listi pravijo: edino Bolgari. Mi pa vemo, da je ta velikanska zmaga uspeh skupnega bratskega napora bolgarskih in srbskih armad. Odločilen naskok v velikonočnih dneh so izvršili bolgarski regimenti na vzhodnem sektorju, junaštva teh čet so nezaslišana in bodo za večno zapisana v zlate knjige svetovne zgodovine. Toda ostrine bolgarskih kolon so prodrle le zadnjo tenko steno strašnega jeza, ki je še ločil oblegovalce od ubieganega mesta. V vojaški strokovni prilogi oficijozne^a Eremden-blatta v »Vedetti« piše vojaški strokovnjak: heroizma hrabrih čet, katerim je poveljeval Šukri paša, ni strla bolgarska puška in vztrajnost junaških oblegovaleev ni izvojevala zmage z ostrino bajoneta, temveč edino in izključno nastop in učinek težke artiljerije, katero so namestili Bolgari šele 23. t. m. Brez težke oblegovalne artiljerije bi bili lahko žrtvovali Bolgari še hekatombe svoje hrabre infanterije in Odrin bi ne bil padel. Ta težka artiljerija, ki je odločila usodo trdovratne trdnjave pa je bita srbska. Na vzhodnem sektorju so namestili Bolgari topove, ki jih je dala na razpolago srbska armada. V predvelikonočnem tednu je prispelo iz Niša 10 velikanskih pozicijskih topov. 8 petrajstcentimeterskih in 16 dvanajstcentimeterskih mo/narjev najnovejše sestave z najboljšim srbskim topničarskim moštvom. Ti topovi so odločili padec vzhodnih turških fortov, katerih baterije so uniči!«, ter tako omogočili, da se je mogel generalni naskok sploh izvršiti. Nameščenje srbske artiljerije je bilo torej odločilnega pomena, in si- ! cer tem" bolj, ker se je bilo tekom oblegovanja pokazalo, da nadkrilju- jejo mnoge 'urške težke baterije ar-tiijerijske pozicije Bolgarov, ki so morali svoje deloma nedostatne ter prekratko segajoče kanone namestiti v zoni, ki se je nahajala še v dosegu turških fortov. Konstatirati je tudi treba, da so tvorile oblegovalno armado sicer tri bolgarske divizije in le 2 srbski, da Pa so bile srbske divizije močnejše in je bilo torej število Bolgarov in Srbov pred Odrinom skoraj enako. O junaštvih srbskih polkov v odločilnih dneh smo čitali dovolj, in bolgarski merodajni krogi jih odkrito hvalijo in slavijo. Odrin je padel kot žrtev skupnega napora dveh bratskih armad in zaman] bo trud nemškega časopisja, ki skuša v fingiranih brzojavkah iz Sofije vzbuditi v srbskih krog'h nezadovoljstvo, češ Bolgari ne priznavajo srbske pomoči. Vojna no Balkanu. Po padcu Odrina. Število žrtev naskoka na Odrin oficijalno sicer še ni razglašeno. Govori se, da so imeli prvi polki, ki so naskakovali, kakih 50 % mrtvih in ranjenih. Polki, ki so prišli za njimi, so imeli mnogo manj izgub. Zatrjuje se, da so imeli zavezniki pri tem generalnem naskoku kakih 14.000 mrtvih in ranjenih. Belgradski sanitetni šef se je obrnil zopet na zagrebško zdravniško društvo ter prosi, da pošlje društvo več zdravnikov v Belgrad, ker pričakujejo tam zopet velike transporte ranjenih in bolnih izpred Odrina. Iz Zagreba so se odpeljali v soboto štirje zdravniki v Belgrad. V soboto so dospeli izpred Odrina v Belgrad trije sanitetni vlaki z ranjenci, skupaj kakih 1500 vojakov. Tudi v nedeljo so prispeli transporti ranjenih vojakov. Srbske čete, ki se vračajo izpred Odrina bodo morale prestati v Pirotu karanteno. Srbski Rdeči križ je dobil poziv, da pripravi 6000 postelj za ranjence. Med ogromnim plenom, ki so ga dobili v Odrinu, je 600 popolnoma novih topov, 20 starih brzostrel-nih topov in lOO.OOO še nerabljenih avstrijskih manliheric z municijo. Izkazalo se je, da je bilo mesto preskrbljeno še za 2 meseca z živili, zlasti s konservami, prepečencem, moko in sirom v pločevinastih posodah. Mesto je vsled obstreljevanja močno trpelo. Ziasti mnogo so trpele moše-je. Kakor poročajo iz Belgrada, znaša vrednost vojnega plena v Odrinu kakih 175 milijonov frankov. Plen se razdeli enako med Bolgare in Srbe. Za vojaškega gubernatorja v Odrinu je bil imenovan general Čerkeroski. Železniški most čez reko Ardo, ki so ga poskusili Turki pred predajo Odrina pognati v zrak, so bolgarske tehnične čete že zopet popravile, »ako da bo v najkrajšem času železniški promet do čataldškega bojišča prost. V soboto so se odpeljali vsi bolgarski ministri v Odrin, odkoder se vrnejo v ponedeljek. Šukri paša je dospel v soboto ob 5. zjutraj s 7 drugimi turškimi generali in častniki generalnega štaba, vsi v spremstvu svojih ordonanc in ataŠiranih bolgarskih častnikov, s posebnim vlakom v Sofijo, kjer so ga na kolodvoru čakali kolodvorski poveljnik in vojaški poveljnik Sofije. Poveljnika sta sprejela vjete častnike zelo prisrčno ter jim izrekla svoje občudovanje na njih hrabrosti in junaštvu. Šukri pašo in njegove spremljevalce so spremili nato v njih stanovanja. Ko je prispel posebni vlak iz Odrina je pozdravil mestni poveljnik Šukri pašo v francoskem nagovoru z besedami: »Dobrodošli eksceienca! Ves svet občuduje ravno tako zmagovalce kakor branitelje Odrina. Bolgarska v polni meri upošteva hrabrost in junaštvo velikih junakov iz Odrina. Zagotavljam vas, eksceienca, v vaši nesreči odkritosrčnega občudovanja.« Šukri paša se je zahvalil v nemškem jeziku. Ko je slišal Djaver pasa, da je Odrin padel in da dospe Šukri paša v Sofijo, se je razjokal. Kakor poročajo iz privatnih virov, je car Ferdinand pripravljen dati Šukri paši prostost, če je upati, da dobi od Turčije polno moč, da se pogaja zaradi miru. Šukri pašo bi spustili proti častni besedi, da se ne udeleži več bojev proti Bolgarom v Carigrad. »Narodni Listv« priobčujejo razgovor svojega sofijskega poročevalca s Šukri pašo, ki je izjavil med drugim sledeče: Pripravljen sem bil na odločilni naskok. Zaloge živil so zadostovale še komaj za en teden, pri manjših racijah morda za 20 dni. Posadka Odrina je štela v zadnjih dneh še 60.000 mož. Ker so imeli oblegovalci kakih 100.000 mož, je bila premoč Srbov in Bolgarov prevelika. Šukri paša se ni udal, marveč izjavlja, da ga je major Marcelov, ki je prvi udri v trdnjavo, ujel. Šukri paša je nato zajahal konja in odjahal k generalu Vazovu, kateremu je izročil svojo sabljo. Šukri paša je kurdijskega plemena, s francosko pristriženo brado. Njemu in njegovemu spremstvu se pozna pomanjkanje zadnjih dni. Pri Čataldži. Od 11 bolgarskih polkov, ki so stali pred Odrinom, je nemudoma odšlo 9 polkov pred Cataldžo, kjer se vrše nepopisno ljuti boji. V Sofiji so mnenja, da se bolgarska vojska pri Čataldži ne bo dala zadržati, da bi ne udarila na Carigrad. Iz Carigrada zopet poročajo, da je bilo te dni pri Čataldži še precej mirno, ker se pripravljate obe vojski na zadnji odločilni boj in čakate na ojačenja. »Dailv Mail« pa poroča iz Carigrada, da so zvabili Bolgari En-ver begove čete pri Čataldži v zasedo, pri čemer so imeli Turki velikanske izgube. Bolgari so se po neki hit-lii navidezno umaknili, da so zapeljali Enver bega, da jih je začel zasledovati. Enver beg je poslal za umikajočimi se Bolgari večji turški oddelek. Ko je ta oddelek korakal po cesti, so Bolgari zažgali položene mine in kakih 3000 Turkov je zletelo v zrak. Velesile, oziroma njih veleposlaniki v Londonu, so se že posvetovale o slučaju, da vzamejo Bolgari turško obrambno črto pri Čataldži. V tem slučaju hočejo izkrcati velesile v Carigradu in Rodostu oddelke vojaštva pač bolj zato, da preprečijo nemire, kakor da bi zadržale bolgarsko prediranje. Na polotoku Kerzonezu. Iz Sofije poročajo, da je neki bolgarski zrakopiov v soboto uničil z bombami, ki jih je metal pilot, ra-ciotelegrafično postajo na polotoku Kerzonezu. V Carigradu. Iz Carigrada poročajo, da je dobila ruska vojna ladja »Kaluga«, ki je že bila zapustila pristanišče, brezžično povelje, da naj se vrne v Carigrad. Tudi nemška stacijska ladja *Loreley« se je vrnila v Carigrad. Vse je pripravljeno, da tuje vojne ladje v slučaju potrebe izkrcajo moštvo v varstvo Pere in Gaiate. Splošno se presoja cela situacija v Carigradu kot skrajno nejasna, tako da presenečenja niso izključena. Kakor se poroča iz Carigrada, veleposlaniki zaradi nekaterih malenkostnih diferenc v instrukcijah posameznih veleposlanikov v soboto še niso predložili mirovnih pogojev perti. Skader. Na predvčerajšni skupni korak velesil na Cetinju je odgovorila črno- LISTEK. Vojska v miru. Spisal Vilko M. (Dalje.) Bog se me usmili! Vse mnogoštevilne gričke je bilo treba oblezti, nekatere po dvakrat, ali še večkrat, na neštetih njivah smo morali po-mandtati najlepše klasje in šele pozni mrak je prekrmil naša »junaštva«. Takrat so nas zbrali v vrste in od-lezli smo na neki laz kaj gozda. Tam so nam odločili (za i.ieddnevno »hrabrost?«) na mokri zemlji, v burji in mrazu — prenočišče. Nebo, ki nam je bilo čez dan še precej naklonjeno, nam je jelo na noč žugati s temnimi kopami oblakov, ki so kmalu pričeli pršeti svojo srditost m, naše glave. Kljub temu nezaželjenemu blagoslovu je prišel ukaz, da se ne smejo postaviti niti šotorišča, niti zakuriti ognji. Da je bil le kje kak vrag, moral bi bil gotovo zmleti tiste, ki so izdali tako nečloveško povelje, zakaj vseprek je klicalo ves pekel na osveto. Nekateri so bili od utrujenosti vseeno popadali na nemilostna ležišča in se pričeli polagoma udajati spancu. Ni se jim ljubilo čakati, kdaj nas doseže kuhinja. Saj smo pa tudi skoro vsi dvomili, da bo dobil ubogi želodec ta večer kaj gorke hrane. Pozno v noč je dospela kuhinja. Kdor je še mogel, se je priril s posodico do jedi, kajti računih smo z gotovostjo, da nam bo v naslednjem in zadnjem dnevu prebiti največje napore v »odločilni bitki« in da je treba zato na vsak način podpreti lačni želodec z gorko jedjo. Ne vem, če mi je že kdaj v življenju, kaka jed bolj dišala od tiste juhe, ki sem je bil deležen tam pod bloškimi gozdi. Dvomim, da bi se bili svoje dni bogovi v Olvmpu slastneje zalagali z nebeško ambrozijo. Ko sem po večerji žalostno ogledoval svoje borno ležišče, zaklical me je od nekje glas narednika Gra-parja. Kakor rešilni angelj me je dosegel ta glas, zakaj narednik me je povabil, naj se vležem poleg : jega na ku;. slame, ki so mu jo vojaki nanesli iz bližnje vasi. Okrepčal me je naposled še s skodelico Čaja, ki ga je pomagal variti za častnike. V veliki hvaležnosti do narednika Graparja sem zadremal prvič pod milim nebom, v dežju in mrazu. A kmalu sem se predramil. Zbudilo me je brlizganje patrulj in proklinjanje tovarišev, ki so prehajali med vrstami spečih in se tresli od mraza. Prizor, ki je preubožtn zanj slehern čopič: Malo se je bilo ujasni-lo in zadnji krajec je zdajpazdaj bledo pomežiknil izza oblakov na vrste utrujenih, lačnih in prezeblih. Kakor vrste strahov so ležali, zaviti v šo-torno platno, med njimi pa so se plazili, kakor umirajoče sence, neusnuli tovariši, globoko zakopani v zakrpane plašče. Tako je potekla ta neprijetna noč. Ujasnilo se je bilo docela in zvezde so se pričele polagoma umikati. Strašno pokanje topov in strojnih pušk nas je bilo vzdignilo, znamenje, da se je že pričel »obupni boj na življenje in smrt«. Prerivali smo se bili z nervoznostjo do kotlov, kjer se je delila kava. Častniki so mrzlično priganjali k odhodu. Krenili smo takoj v gozd, ki je zaslanjal čez noč naša ležišča. Tema je bila še v gozdu in neprenehoma so se spodtikali vojaki ob veje, nastavljene na ozek kolovoz, padali so in kleli pri pobiranju. Drugi so se verili, udirajoče se do kolen v težke ilovico. Ko smo naposled prišli iz gozda, ustavili smo se bili na velikem lazu, visečem vrh griča. Vsenaokoli so stale megle, iz katerih se je tupatam zabliskal ogenj. Na levici, kjer nas je krila zaraščena reber so drdrale neprestano strojne puške. Najstrašnejše grmenje pa se je čulo iz daljave pred nami, potopljene istotako v gost ovoj megla. Očitno znamenje, da se je tam ugnezdil sovražnik. Dolgo smo poslušali tisto smrtonosno grmenje na lazu. Pripravljali smo si naboje in bajonete ter čakali povelja: naprej! Grmenje je postajalo vedno silnejše. Bliski iz topov so drzno predirali meglene mase, ki so se začele polagoma luščiti. Svečanost je stopila v srca tisto uro. Vsakdo je mislil na grozoto, ki bi se ga polastila, če bi frčal med tem grmenjem svinec, mesto papirja in sejal smrt po bojnem polju. Tesno je bilo tisto čakanje na »moritev«, prežanje velike sile, ki je mogla planiti vsak čas v ljuti boj! Naprej! Sneli smo puške z ram, nasadili jih z bajoneti in se pričeli pomikati ob hrbtu griča, ki nas je kril. To zahrbtno, uničevanja željno plazenje, je bilo plazenje divjih zveri, krvoločnih, neusmiljenih, brezsrčnih, popolnoma nevreduo bitja, ki se hoče imenovati človek dvajsetega veka! Gabilo se mi je v dno duše to plazenje. Saj sem se zavedal, da ni zares, ali ta zavest me ni ublažila, ker mi ni mogla lagati, da ni to vaja za resnično krvoželjno plazenje. Tudi takrat bi se plazile te mase tako: s pripravljenimi naboji in nasajenimi bajoneti . . . Brrr! — Videl sem v nekaterih očeh teh lačnih in onemoglih tovarišev, kako so plamtele tam stra- sti, strasti ujed. Na vse prestano trpljenje so pozabili, žejni krvi in ropov. Plazil sem se z njimi, ker sem pač moral, z ujedami . . . Odprla se je globoka dolina. V sredi se je svetila bela vijuga iz megle. Iz številnih zavojev se je dalo soditi, da je tam voda. Drveli smo v dolgi falangi doli po rebri v dolino. Komaj smo stopili na ravan, se je pričelo udirati; vedno globlje, čimbolj smo se bližali tisti svetli vijugi. Nič ni bilo mogoče izbirati, pa tudi časa ni bilo, zakaj povelja so bila vedno sirovejša. Zmerjanje je bilo to in vpitje, kakor nad živino — »ad maiorem patriae gloriam« menda. Streljanje iz megel se ni poleglo, ampak postajalo je vedno ljutejše: soditi je bilo, da bomo imeli opravka z močnim sovragom. Priplazili smo se bili z velikim trudom k bregu precej širokega potoka. Na vsej nepregledni črti ni bilo ne mostu, ne brvi. Vsled ugrezanja po močvirju smo bili mokri od potu in zato se je vsakdo obotavljal skočiti v mrzli potok. (Strasti so ob naporu ugasnile.) Toda strogemu povelju se ni dalo upirati. Do pasu smo se izročili mrzli kopeli, s polno opravo, drug za drugim in se kolobalili med najsrditejšim proklinjanjem na nasprotni breg. Spet močvirje Udiranje, kakor ru prejšnji strani. Streljanje sovražnika je postalo zdaj tako gosto, da se ni gorska vlada, da se mora sestati, predno more definitivno odgovoriti, šele ministrski svet in da se mora Orna gora sporazumeti s svojimi zavezniki. V soboto popoldne so izročili poslaniki velesil tudi v Belgradu noto velesil. Ministrski predsednik Pa-sić je sprejel zastopnike velesil drugega za drugim in izjavil, da mora stopiti predno more odgovoriti, šele v zvezo z zavezniki. Belgradska »Politika« poroča, da se je na povelje kralja Nikolaja z vseh strani zopet pričelo obstreljevanje Skadra. Obstreljevanje Skadra je odredil kralj Nikolaj, ker poveljnik Skadra Esad paša ni dovolil, da bi zapustilo civilno prebivalstvo Ska-der. Kar se tiče stališča Rusije napram Črni gori, poroča pariški »Temps« iz Cetinja; Rusija se je vedno upirala nasilnim sredstvom napram Črni gori. Rusija bi se protivila tudi to pot sodelovati ali pa privoliti v demonstracijo vojnega brodovja pred črnogorsko obaljo. Pod temi pogoji je upati, da se tudi Francoska in Angleška ne bosta pridružili akciji, tako da bi nosila vso odgovornost Avstro-Ogrska. »Temps« dostavlja: Sklep Rusije ne more pomeniti za Avstro-Ogrsko in Italijo presenete-nja ker je Sazonov že pred S dnevi velesilam popolnoma jasno razložil stališče Rusije. Rusko stališče se da označiti s sledečima načeloma: Udeležba pri diplomatičnih korakih, ne pa udeležba pri nasilnih sredstvih. Iz Rima poročajo o najnovejši zadregi evropskih diplomatov. Velesile se mrzlično trudijo, da ne razpade evropski koncert. Velesile poskušajo odtrgati Srbe od Črnogorcev, Kar pa je bilo do sedaj brezuspešno, če pade Skader, potem evropska diplomacija zopet ne ve, kaj naj stori. O kakem mandatu Evrope Avstro-Ogrski in Italiji ne more biti govora. Londonsko časopisje se bavi z vestjo o obstreljevanju Skadra ter naglasa, da bodo morale velesile napraviti konec prelivanju krvi. Velesile morajo samo še počakati kaj odgovori Črna gora na demaršo velesil. Zelo interesantno je, kar poroča Berliner Tageblatt«. List namreč ve baje iz Rima. da je skadrski poveljnik Esad paša lastnoročno ustrelil skadrskega škofa, ker ga je imel na sumu, da vohuni. Kje ostane za ta slučaj mednarodna preiskovalna komisija? Uporno prebivalstvo. Berohnski - Lokalanzeiger poroča iz Soluna: Od hodž nahujskani, v) se uprli Potnaki v okraju Nevro-kop proti bolgarskim oblastim. Vsled tega so Bolgari ustrelili 350 upornikov. Njih rodbine so odposlali v razne kraje na Bolgarsko. Bolgari pa nastopajo enako strogo tudi proti vsakemu drugemu, ki kali red in mir. Več popov, ki so se bili pregrešili proti Pomakom, je bilo tepenih, več drugim so odrezali brade, da ne morejo vršiti svoje službe, dva popa so obesili. Konferenca veleposlanikov. Kako skušajo nemški listi vsako malenkost, ki se zgodi od strani Rusije na konferenci veleposlanikov v Londonu, naslikati kot zavlačevanje s strani Rusije, kaže vest »Wie-ner AUgemeine Zeitung- iz Berolina^ ki pravi: Rusija še nadalje skriva dalo več ločiti posameznih strelov. Bilo je, kakor ena sama. dolga in strašna detonacija, stopnjujoča se s slehernim trenotjem. Prešli smo bili tisočkrat prokleto močvirje in drveti je bilo treba prek najbujnejšega polja proti sovražnim pozicijam. Megla se je bila že skoro docela umaknila in prikazali so se goli grički, gosto posejani s puškami in topovi. Zašli smo v pravcati pekel ognja. Od vseh strani je grmelo na naše glave, da so glu-šela ušesa. Toda vstaviti se nismo smeli, ampak prodirati je bilo treba prav do sovražnikovih prs. Ko sem pogledal med tem nečloveškim dirjanjem parkrat nazaj, ni bilo več sledi o bogastvu, ki se je v njem košatilo polje komaj pred trenotjem. Kmetje so stali tam doli in obplakovali izgubljene upe. Z grička na griček smo morali neusmiljeno preletavati, da bi pregnali sovražnika iz njegovih močnih šanc. A bili smo povsod odbiti in kmalu smo se morali umakniti na vsej črti. Da nam je frčal takrat svinec nad glavami, ne bi bilo treba najbrž več nobenemu skočiti zopet v hladni potok in bežati prek močvirja na višave, od koder smo pridrveli zarana. Tam smo legli in čakali daljnih povelj. Mrzla sapa je pihala čez priče in odnašala goste hlape, ki so nam vstajali iz mokre obleke. Drugi so škrtali z zobmi in se lomili v kletvah, a jaz sem prosil boga, naj bi odvrnil od mene bolezen, ki sem Ji bil svoje prave namere. Tekom včerajš-ne konference v Londonu, so se bili veleposlaniki že zedinili na skupno noto, ko je bil ruski veleposlanik pred sklepom pogajanj odpoklican iz dvorane. Ko se je vrnil, je naznanil, da je dobil iz Petrograda nove instrukcije in da ne more delj prisostvovati konferenci. Nota se bo morala vsled tega zopet prenarediti, bo treba Bolgarom na žeijo Rusije zopet priznati nove koncesije. Sploh pa so te zahteve zelo malenkostne, tako da jih more Turčija brez obotavljanja sprejeti. Nemški listi bi storili pač bolje, če bi se vprašali, kdo je do sedaj vsa pogajanja najbolj zavlekel in bi se morali vedno spominjati, da si je stavila konferenca veleposlanikov v Londonu nalogo, da nič pravega dela ne stori. Srbija in Avstro-Ogrska. Kakor poročajo z Dunaja, pogajanja s Srbijo zaradi bodočih trgovskih odnošajev s Srbijo prav krepko napredujejo, tako da je upati, da se bodo pogajanja v kratkem zadovoljivo končala. Kar se tiče famozne preiskave dogodkov v Djakovici, poročajo z Dunaja, da je črnogorski funkcijonar, ki ga je poslala črnogorska vlada av-stro-ogrski komisiji nasproti, bivši zunanji minister Vukovič. Stfljerslio. Deželni odbornik dr. Leopold vitez pl. Link odstopil. V soboto so priobčili graški časopisi vest, da je odložil zaradi bolehnosti svoj dežel-nozborski mandat deželni odbornik dr. pl. Lin k. Bil je izvoljen leta 1909. v mestni skupini Murau na Zg. Štajerskem. V deželnem odboru je imel za dr. Derschattom finančni referat. Na Linkovo mesto pride namestnik dr. Viljem pl. Kaan. Dr. pl. Link je član avstrijske gosposke zbornice in je bil še nedavno tega povzdignjen v plemski stan. Iz Celja. Neprijetna n a v a-d a. Glede zasebnega občevanja zastopnikov in kazenskih zagovornikov z nemškimi sodniki se je vgnjez-dila tu navada, da se govori s sodniki nemški. Ali ni nekoliko preveč nasprotja, če zastopnik ali zagovornik govori pri obravnavi kot tak slovenski, če pa že med obravnavo ali .no isti govori s sodnikom o stvari, ki ne spada strogo k obravnavnem predmetu, rabi že nemščino. S tem se pohujšujejo stranke in nemški sodniki si tudi mislijo svoje o naši narodni doslednosti. Ali govore oni kdaj zasebno z našimi ljudmi slovenski? In vendar bi bila prej njihova dolžnost rabiti po naših uradih slovenščino kakor naša, govoriti z njimi nemški, če smo je zmožni. Od strank zahtevamo dosledno rabo slovenščine: storimo tako tudi mi odvetniki, odvetniški koncipijenti in drugi uradniki. Nemci, ki jedo naš slovenski kruh, morajo z nami uradno in neuradno slovesko govoriti! Iz Celja. Celjsko pevsko društvo je imelo v soboto zvečer v gostilni Nar. doma svoj občni zbor. Vsled pomanjkanja prave volje in razpoloženja med pevkami in pevci ni prišlo društvo lani do pravega delovanja. Sedaj pa se hoče posvetiti več mladih in agilnih moči delu v Celjskem pevskem društvu in vse kaže, da bodemo prišli v Celju zopet do dobrega petja. V novi odbor so tako očitno izpostavljen. Bal sem se, da se ne vrnem nikdar več zdrav domov. Še ni utihnila strast topov in pušk. Parkrat smo morali spet prodirati — brez sreče. Nevolja je priki-peia zdaj do vrhunca, zakaj zažvižgali so ostri streli. To je pospešilo konec »vojske«. Častniki so švigali na brzih konjih od čete do čete, vsi razburjeni so preiskavah puške, a zaman — naših »odrešenikov« se ni dalo zasačiti. Krog devete ure so zatrobile po gričih trobente. Rešilni glasi so izzveneli iz njih in oddahnili so se tisoči utrujenih in proklinjajočih. Na bojnem polju smo si odpočili eno uro in kdor je imel sveže perilo v tornistri. je čutil prvo potrebo, da je je zamenja! z mokrim in prepotenim. »Zmagozgubna armada,« se je napravila na povratek. Okrog poldne smo dospeli v vas Lužarje, kjer nas je čakala menaža. Povžil sem svoje kosilce s tisto slastjo, kakor snočnjo večerjo. Po menaži smo jo udarili proti Ljubljani. Dasi izmučeni, vendar so se nam zdeli koraki skoro prožni, zavedajočim se, da stopamo proti kraju odrešenja nečloveških muk in naporov. Ubrali smo jo prek krvave peči. V načrtu je bilo, da prenočimo na Igu. (Konec prihodnjič.) izvoljeni gg. dr. Milko HraSovec kot predsednik Edvard R u d o 1 f, dr. Orožen, Vojska, Vošnjak, Č o n č kot odborniki in K o v a č i č ter Petek kot namestnika. O delu v najbližnji bodočnosti se je razvila prav plodovita debata in je upati, da priredi društvo že meseca junija svoj prvi koncert. Petje se bo gojilo v mešanem, moškem in otroškem zboru. Dolžnost našega občinstva je, da novi odbor pri njegovem hvalevrednem stremljenju podpira. Iz Celja. Ko so se razni slovenski politiki trudili, da bi dosegli kako državno pomoč v prid članom ponesrečene Glavne posojilnice v Ljubljani, med katerimi je tudi nekaj državnih uradnikov, častnikov in drugih gospodarsko ne baš sijajno situiranih ljudi, je nastopil državni poslanec celjske mestne skupine, h kateri spada tudi Laški trg, Rihard Marckhl in kričal v parlametu, da ne sme dati država niti vinarja v prid zadružnikom Glavne posojilnice, ki so postali žrtev neprevidnih špekulantov. Sedaj pa hodi ravno isti Marckhl po Dunaju in prosi za podporo falitne-inu »Spar- und Vorschusskassaver-einu« v Laškem tr^u. Čas je sedaj, da zavzamejo slovenski državni poslanci Marckhlovo vlogo z dostav-kom, da se naj ali pomaga tu in tam ali pa nič ne da. Iz Laškega trga. Imenovan je davčni kontrolor Milko P 1 e s k o-v i č za davčnega upravitelja. Iz Laškega trga. Ko so se svoje-časno pojavile težkoče v šoštanjski posojilnici in je prišel Iv. Vošnjak v preiskavo, je poslala celjska okrožna sodnija v Šoštanj kot izvedenca dva Nemca, ravnatelja ptujske hranilnice Kasperja in knjigovodjo na celjskem magistratu L a n g a, da sta pregledala knjige. Kake izvedence pa je poklicala ali še bo poklicaia celjska okrožna sodnija v Laški trg? Ako bi hotela postopati enako kakor v Šoštanju, bi morala poklicati slovenske knjigovodske izvežbance iz Ljubljane in Novega mesta. Zakaj se pri slovenskem zavodu vporablja Nemce, zagrizene nacijonalce in zaupnike vodilnih nemških političnih krogov, pri nemškem pa ne pokliče Slovencev? Iz Nove Cerkve pri Vojniku. »V znamenju kamenja.^ »Slovenski Narod« je že davno poročal, da so pobili nekateri ponočnjaki naTiho nedeljo nekaj šip na novocerkovški ka-planiji. List je obenem čisto pravilno dostavil, da tukajšnji naprednjaki ta napad obžalujemo in obsojamo. No, po dolgih treh tednih je zvedela zanj tudi mariborska »Straža«. PriobČu-je v petkovi številki dopis, pisan nedvomno v novocerkovškem župni-šču, v katerem jako pretirano opisuje dotični »napad« in ga obeša kratko-malo »liberalcem«. Nota bene, pri-občuje »Straža« dan kasneje ta dopis, ko je izšla v »Slov. Gosp.«, skoraj preponižna izjava novocerkov-ških občanov — in ta je, kakor kažejo vse zadnje volitve, v naprednem taboru — demonstracijo pred kaplanijo obžaluje. Kaplan dr. Vrabec je torej že imel svoje zadoščenje — a kljub temu izziva in sumniči »Straža naprej.Da tukaj duhovnikov ne čislajo preveč, ni krivda na naši strani, temveč na njih samih. Dobili smo par »izbranih« kaplanov. Najprej tistega Luksarja, ki je v Št. IIju zvabil v kaplanijo starega kmeta in ga tam med štirimi stenami pretepel z bikovko zato, ker je prilepil na neko poslopje volilni plakat za Ježov-nika. Človek s tako naravo ni tudi Novocerkovčanov rahlo preobračal h Koroščevi veri. Nato je prišel k nam za kaplana Golob, ki je lani pobegnil v Ameriko. Zasledovalo ga je državno pravdništvo zaradi težke telesne poškodbe. Pretepel je nekega godca za to, ker ni hotel igrati, da bi kaplan z neko deklico — zaplesal. (Farovški dopisnik pravi v »Straži«, da je Golob »slučajno nekoga preveč učil pravil dostojnosti«.) Tu smo videli leta 1911. ob državnozborskih volitvah na nekem shodu, kako so proti nam divjali duhovniki v družbi z najbesnejšimi pretepači. Eden od teh duhovniških pomagačev je sedel kasneje zaradi tega, ker je rabil v pretepu — sekiro in se je nazadnje obesil. Tako se je pri nas delalo za Koroščevo izvolitev. Če vidijo priprosti ljudje vse to, kaj čuda, če se napram duhovniku tudi tako spozabijo kakor on proti njim? Če izobražen Človek ne pozna v političnem boju nobene mere in če oznanja le besno sovraštvo in boj na nož — kaj naj potem pričakujemo od neizobražen-ca? »Straža« baš v petkovi številki priobčuje iz našega farowža dva pre-značilna dopisa. V enem, »v znamenju kamenja,« se obsoja napad bojda »liberalnih« kmečkih ponočnjakov na kaplanijo in se pravi, da je dr. Vraber sicer ostro, a dostojno nastopal proti »liberalcem«, ter da za svoje politično delo ni take demonstracije zaslužil; v drugem pa se dopisnik hvali, da so »katoliško zavedni občani« pokojnega bivšega višnjevaš- kega župana Lipuša gospodarsko uničili samo za to, ker se je dal voliti v odbor napredne stranke ... Dr. Gregorec in dr. Vraber bi naj vse to presodila in premislila, pa bosta našla prave krivce demonstracije pri novocerkovški kaplaniji ter se marsičesa za svoje prihodnje delovanje naučila. V Slov. Gradcu je umrl v starosti 79 let vpokojeni Šolski ravnatelj gosp. Josip Barle, ki je bil za svoje zasluge odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. N. v m. p.! Iz Maribora je priobčil »Slovenec« dopis, v katerem se veseli, da sta pri občinskih volitvah v Lejterš-pergu propadla Pessl in Seneko-witsch, ta »najhujša sovražnika slovenske in katoliške stvari«. Pozabi pa dostaviti, da sta prišla na njuno mesto dva druga zagrizenca in da mariborska duhovščina ni storila pri teh volitvah niti koraka. Njena naloga je hujskati pri občinskih volitvah v — slovenskih občinah. Iz Ptuja. V zadnji številki »Sloge« beremo, da je državni poslanec B r e n č i Č govoril na shodu pri Sv. Andražu v Slov. Goricah tudi o konfliktu med Avstrijo, Srbijo in Črno goro ter moško izjavil: »Dobro bi bilo, da udarimo enkrat po balkanskih narodih, da bo enkrat mir .. ..< Ker državni poslanec Brenčič ne zna nemški in torej ne more brati »Reichspošte«, se mu vidi, da je prav marljiv bralec »Štajerca«. Čudimo se samo, da se je »Štajerc« s tega svojega zvestega bralca in bratca po duhu tako prostaško norca delal. Odslej bo vsaj molčal ali si izbral kak drugi obiectum fopabile. In to bi bil prvi Brenčičev politični uspeh. Slovenski javnosti bo vse eno, kaj misli kak Brenčič o zunanji politiki naše države in za to je vsaka polemika nepotrebna. HorolHO. Ponarejene krone so našli pri Sv. Mohorju. Krone so jako dobro ponarejene in imajo letnico 1895. Samomor enoletnega prostovoljca. V »Waisenhauskaserne« v Celovcu se je ustrelil *r petek zvečer okoli 9. ure z vojaško puško enoletni prostovoljec 17. pešpolka Karel Krai-ner. Krainer je Celovčan, sin čevljarskega mojstra. Vzrok samomora je popolnoma neznan, tudi niso našli nobenega pisma, iz katerega bi se dalo kaj sklepati. Krainer je bil dober učenec, priljubljen in tudi dobro situiran. Primorsko. Porotne obravnave v Gorici se prično danes 31. marca. Določenih je za to zasedanje samo pet obravnav. Umrl je v Pragi dr. Jan Rybaf, c. kr. stavbni svetnik, namestnik stavbnega ravnatelja severozapadne železnice in častni doktor praške češke tehnike. Dr. Jan Rvbar je oče državnega poslanca O. Rvbara v Trstu. Bil je star 79 let in jako zaslužen in veleugleden mož, ki je veliko deloval tudi na Slovenskem. N. v m. p.! Umrl je v Lonjerju posestnik Martin Pečar, star 77 let, obče znan, priljubljen in odločen Slovenec. Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev. Pod okriljem Narodne delavske organizacije se je ustanovila v Trstu Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev. Ustanovni občni zbor se je vršil v četrtek. Zvezni predsednik je Ivan Čeh. Žepne tatvine na električni cestni železnic) v Trstu so se zopet silno množile. Posebno čez praznike se je pripetilo zelo veliko in jako predrznih tatvin. Tatovi, ki so gotovo organizirani, so odnesli precejšnje svote. Nezanesljiva hranilnica je gotovo, kot se je že večkrat pokazalo, postelja. Sičeva se je bala vojne, še bolj pa za svoj denar. Dvignila je svoje prihranke ca. 600 kron iz hranilnice in jih spravila v svojo posteljo. Pred-snočnem pa je izbruhnil v njenem stanovanju sobni požar, ki pa je uničil samo posteljo Sičeve. Zgorelo pa je pri tem tudi njenih 600 kron. Zagonetni zavoj. Na parniku »Amphitritte« v Trstu je našel neki mornar povodom pospravljanja v skladišču poštni zavoj. Izročil ga je oblastim, ki so dognale, da je ta poštni zavoj oni, ki je bil oddan 28. januarja od avstrijskega poštnega urada v Jafi in se je nato jzgubil. Zavoj je bil še nepoškodovan in vsebuje še ves odposlani denar. Imenovanje poreško - puljskega škofa. Iz Pulja poročajo, da je imenovan za naslednika škofa dr. Flappa župnik cerkve sv. Antona v Trstu, dr. Triphon Pederzolli. Dr. Peder-zoli je star 54 let, rojen Je v Kotorju, njegova rodbina pa Je doma na laškem južnem Tirolskem. Oficijelno ta vest še ni potrjena. Aretiran zlatar. V Puiju so aretirali zlatarja A. Tamaro iz Trsta kot osumljenca, da je soudeleženec velikega vloma v trgovini Dussichevi v Trstu. Poslal je namreč v puljsko zastavljalnico več zlatih verižic. Preiskava je dognala, da verižice sicer niso ukradene, pač pa so nepristne in samo pozlačene. Uboj na cest!. Na trgu Tartini v Pulju je napadel kmet Anton Rotar služkinjo Antonijo Savronovo in jo je zabodel dvakrat z nožem. Napadalca so aretirali, Savronovo pa so odpeljali smrtno ranjeno v bolnico. Vzrok napada Še ni znan. Politično in Izobraževalna imltm 28 dvorski okra). V soboto zvečer se je vršil pri Zlatorogu v Gosposki ulici redni občni zbor političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj. Zborovanje je bilo iako dobro obiskano in priznati moramo, da so volilci tega okraja politično jako zavedni, da streme za napredkom napredne misli in politične svobode in da so zelo delavni. Zborovanje je otvoril predsednik društva, tržni nadzornik g. Ribnik ar. Po kratkem pozdravu navzočih je opozoril predsednik na ljute boje naših balkanskih bratov za svoje pravice, na njihovo junaštvo, na žrtve in tudi na njihove nepričakovano krasne uspehe. Posebno je poudarjal važnost padca Odrin3. Na njegov poziv so zaklicali zborovalci „Bratom slava!" Nato se je spomnil govornik umrlih članov društva in sicer c-kr. glavarja Lapaineta, profesorja Peterlina in zasebnika Krisperja. Zborovalci so se dvignili v znak sožalja s sedežev. Za overovatelja zapisnika je imenoval predsednik gg. Kušarja inLovšeta. Tajnikovo poročilo. O društvenem delovanju in o njegovem napredku je poročal nato društveni tajnik v obsežnem, zelo točnem in zanimivem tajniškem poročilu. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče: Društveni fnnkcijonarji izvzemši knjižničarja in njegovih sotrudnikov so imeli v minulem letu v primeri z predlanskim letom, dokaj manj dela. Zdi se, da so bolj počivali po hudih naporih prejšnega leta ko so se vrstili sestanki, shodi, volitve in ko je korakalo društvo in napredna stranka od zmage do zmage. Zbirale so se moči za delo, ki čaka društvo v prihodnjem letu, za katero delo pa se je treba že letos skrbno pripravljati. Preteklo leto je stopilo društvo dvakrat v volilno borbo. Bile so meseca februarja volitve v trgovsko in obrtno zbornico, dne 24. septembra pa se je vršila dopolnilna deželnozborska volitev. Društvo je v obeh slučajih izvršilo častno svojo nalogo in je pripomoglo v zvezi z ostalimi političnimi društvi obakrat k zmagi narodno - napredne stranke. Osvobodilna vojna na Balkanu je dala društvu povod za izredno dobro obiskan manifestacijski shod 30. oktobra 1912., na katerem sta poročala dr. Karel Triller o nasilstvih deželnega odbora, urednik g. Rasto Pustoslemšek pa o vojni na Balkanu in o njenem vplivu na politični položaj. Društvo je darovalo za Rdeči križ balkanskih držav 50 K, enak znesek se je nabral na omenjenem shodu. Društvo ima tudi svojo in sicer že jako lepo knjižnico, za katero si je pridobilo tudi že pravico javnosti. O društveni knjižnici je poročal knjižničar pozneje. Društvo je priredilo tudi več večinoma dobro uspelih veselic. — Tudi društveni inventar se je med letom pomnožil. Društvo šteje sedaj 231 članov, lansko leto je pristopilo 11 novih članov, 3 člani pa so umrli. Nekaj članov pa je izstopilo iz društva, ker so se preselili. Knjižničar je poročal v vsestranskem napredovanju knjižnice. Posebne važnosti je, da si je pridobilo društvo za knjižnico pravico javnosti. Knjižnica je razdeljena v 6 pododdelkov in cicer: 1. slov., leposlovje za odrasle. 2. mladinsko leposlovje slov., 3. mladinsko leposlovje nem., 4. slov. podučni oddelek, 5. nemški podučni oddelek in drugojezični podučni oddelek. Knjižnica šteje 2246 knjig in se je pomnožila letos za 1019 knjig. V reservi je še veliko duplikatov. Posebno zahvalo za napredek knjižnice izreka poročevalec vsem darovalcem knjig posebno rodbini Supančičevi, g. Vasi Petričiču, g. podpokolkovniku Milavcu, g. blag. Arcetu, g. dr. Oražnu, gg. Abulnerju, Trtniku, Korenetu, gospema Leskov-čevi in Košakovi in gdč. Kunaverjevi. V denarju pa so darovali neimenovan 25 kron, gg. dr. Triller, dr. Prauenseis in Kolmar po 10 kron, dr. Bretl in Mejač po 5 kron in Ribnikar 3 krone. Odbor je sklenil fda se naroČi za knjižnico vsako novo izišlo slovensko leposlovno knjigo, obenem pa prevzame društvo tudi prvo vezavo vseh nabav. 72. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran S. Ijenih knjig. V preteklem letu se je izposodilo 10571 knjig in sicer za 6934 knjig več kot prejšnje leto. Število iz« posojevalcev znaša okroglo 268 kron. Tajniško in knjižniško poročilo so zborovalci odobrili z izrazom posebne zahvale g. poročevalcu. Blagajnik g. Abulnar je poročal, da je imelo društvo 2118 kron dohodkov in 1815 kron izdatkov, torej 302 K prebitka. Skupna društvena imovina — brez inventarja seveda znaša 408 kron 73 vin. in se je zvišala letos za 40 kron 60 vin. — Na predlog revizorja g. Gradišarja se je podelil blagajniku odnosno odboru absolutorij. Volitev. Vršila se je nato volitev s slede-tesultatom. Za predsednika društva je bil izvoljen urednik g. Rasto Pustoši emšek (prejšnji predsednik se je namreč preselil v drug okraj), za odbornike pa gg. Kraigher, prvi podpredsednik, Kušar II. podpredsednik, Petrič tajnik, Abulnar blagajnik, Trtnik knjižničar in dr. Pest o t n i k, Primožič Ferdo, Lukeš in Marčan odborniki. Namestniki: gg. Gaber, Hribar, Radovan Mart., Rak in Rogljič. Revizorji: gg. dr. Oražen, Gradišar in P o č k a r, namestnik pa g. K u n s 11 e r. Novi predsednik g. Rasto Pusto-slemškek se je nato zahvalil zboro-valcem za izkazano mu zaupanje in pozval vse k resničnemu in ncutrud-ijivemu delu posebno pa še za bodoče volitve deželnozborske in morda tudi občinske. Nato je pozdravil ponovno odstopivšega predsednika g. Rib nikarja, obenem pa se je spomnil tudi prvega društvenega predsednika gosp. dr. O raž na, ki je pohitel ponovno iz bratske ljubezni na bojišče pomagat onim bratom, ki se bore za svoje pravice. — S tem je bile zborovanje končano in predsednik je otvori! nato svoboden razgovor o nekaterih aktualnih in važnih političnogospodarskih vprašanjih. Dnevne vesti 3 Hrvatsko-slovenski klerikalni kongres v Volosko-Opatiji. O tem zborovanju smo dobili od popolnoma verodostojne strani še naslednje informacije: Kongres se ie vršil v dvorani občinskega doma v Voloski. Glavna razprava se je nanašala na uredbo bosanskega vprašanja. Razprava je tekla dokaj mirno, samo od Lstrani slovenskih klerikalcev je padlo nekaj opazk, ki so napravile slab \ tisk. Dr. Šusteršič je kakor po navadi, poudarjal svoj jaz« in je posebno obširno govoril o uspehih, ki jih je izvojevala njegova stranka na Kranjskem. Rekel je med drugim: Jaz prisostvujem tej seji le kot gost in govorim le na neko željo. Poznate me kot zastopnika \ seslovenske ljudske stranke in kot tak vam mo-ram v prvi vrsti naslikati boj, ki ga je izvojevala ta naša stranka. Vse je bilo zoper nas, kar je bilo v fraku in cilindru; vse oblasti, od najvišjega uradnika do najnižjega biriča so nas sovražili; tudi hrvaški narod nas je sovražil vsled pisanja nam nasprotnega časopisja. Vse to pa nas ni morilo, ker smo zasledovali politiko potrpežljivosti, Geduldpolitik. Mi smo spoznali, da odločuje le masa in zato smo rade volje stiskali žuljave roke, sedeli z delavci pri eni mizi in poslušali njih težnje. In padla je postojanka m padel bo tudi Odrin. (S tem je dr. šusteršič mislil Ljubljano.) — Končno je dr. Šusteršič priporočal Hrvatom, naj se poslužujejo tistih sredstev kakor klerikalci med Slovenci. Hrvatje pa menda že vedo, da .'e dr. Šusteršičev demokratizem v ^redi votel, od kraja pa ga ni nič in mu niso pokazali prav nič zanimanja m sredstva, ki jim jih je priporočal dr. Šusteršič. Značilno je, da Hrvatje niso hoteli glasovati za resolucijo, ki jo je predložila S. L. S. in s katero Josefstadterstrassešt: 25, Radetzkvplatz št. 4. V Gradcu: Sak-kstrasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se Čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznaniia jamči 5 tukaj navedenih vrdkt Trnk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. ŽaiĐl klobuki vedno v zalogi — Popravila se sprejemajo in ločno Izvršujejo. Priporoča se solidna tvrdka modni 5alon jf I damskih in otroških slamnikov v najnovejših —* ■ oblikah, vseh vrst in raznih športnih čepic. • 0 arija ijana, Židovska ulita štev. 6. Z=in?n!a naioHla se razpošiljalo z obrtno psSto. V Angleškem skladišču oblek 6. BERNATOVIČ Ljubljana — Mestni trg o — Ljubljana dobite največjo izbiro pomladnih damskih kostumov in bluz za dame in de-, raglanov in oblek za gospode in dečke kakor tudi obleke za otroke. :.- elt čevlji so najboljši na svetu. Visoki čevlji za f. f. Schaffer dne 24. marca 1913. Obč. glavar: Božidar Kastellc, 1. r. ii nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 škatelj tako izborno učinku j očih 4544 Sal mi Jakovih /. pastilij (kašelj lajšajočih, slez razkrajajoči h) lek*rja PIGCOLI v LJubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 v, 11 Škatjjic 2, K. Naročila po povzetju. 16-50 19-50 Nizki čevlji za gospođe in dame 9- — 10- 50 16-50 Trpežni čevlji za otroke, visok! ali nizki. Velikost . 21—25 26-28 29—31 32—34 7*90 8-90 8-50 9-50 na zadrgo 5*90 6*90 z gumbi . 6'50 7-50 rjavi 1 krono dražji. ~ws Zaloga it J6l Ljubljana, Mestni trg štev. 17. . KENDA 1148 Jadranska banka Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Živahna zveza z Ameriko, ;s Delniška glavnica K 8,000.000 Nakazila v Ameriko in akreditivi. Kopale in prodaja vrednostne papirje 1 Sprejema vloge na hranilne kjižlce | Eskomptira; menice, devize in fakture, (rente, zastavna pisma, delnice, srečke 1 ter na Uro In tekočI račun. 373 | ~ Zavarovanje vredn. papirjev proti ttd.) - V«.«. U, - I Obrestovale od *.e vloiitve d. dne dviga. £^^1.7- H^iur^e^ k »sem irsbaaiem. ===== g, Sentnl davekalatabukalxavo]ega. j — -----------•- jj^. 4D 2