Leto IX., št. 23 („jutrom xvn., st 131 a) Ljubljana, ponedeljek 8. junija 1936 Cena 2 Din -j-.a^.iaLvu. Ljuuijrtiift, t\ na rije va uiics 6. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — TeL 3492 ln 2492. Poaružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon Št- 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner) a. Ponedeljska „življenje In svet41 Uredništvo: Ljubljana: Kna/ljeva ulica &. TeletOL St. 3122. 3123, 3124, 3125 m 3126 vsa!' ponedeljek zjutraj. — Na . roča se posebej to velja po pošt r prejemana Din 4.-, po raznašai ' dh dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefot St. 2440. Cd je: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. <— Oglasi pt tarifu. Ponedeljska b-dajb »Jutra« ?zhai*- SLAVNOSTNI DNEVI V BUKAREŠTI Prvi sestanek državnih poglavarjev Male antante je simbolična in velika manifestacija enotnosti, potrditev idej, sistema in velike politične veljave, afirmacija moralne in materijalne sile kakor tudi miroljubnega in konstruktivnega poslanstva Male antante Bukarešta, 7. junija, r. Rumunska prestolnica preživlja slavnostne dni, kakršni so v taki obüki in v takem pomenu zelo redek dogodek. Sestanek državnih poglavarjev treh zavezniških držav Male antante kaže v vsem svojem poteku, po vseh svojih svečanostih ter po širokem in živahnem zanimanju širokih ljudskih slojev, da je sodelovanje Kumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije na političnem, kulturnem in gospodarskem polju, preizkušeno v vseh preteklih 16 letih, zasnovano na solidnih temeljih. Še bolj ko kdaj poprej je ta sestanek na manifestanten način vsemu svetu pokazal, da je sodelovanje treh držav v okviru Male antante trajno in bo trajno tudi ostalo ter da je Mala antanta danes čvrsta in enotna bolj ko kdaj poprej in da so nepotrebne vse bojazni in še bolj zaman vse nade, da bi se kdajkoli in komurkoli posrečilo zrahljati vezi, ogroziti enotnost ali zmanjšati politični pomen Male antante. Po včerajSnjf'. veličastni reviji čet je kralj Karol svojima visokima gostoma priredil na dvoru kosilo, na katerem so bile izmenjane med vladarji držav Male antante pomembne zdravice. Zdraviei kra-Sja Karola in kneza namestnika Pavla je objavilo že nedeljsko >Jutro<, zato objavljamo danes samo pomembni govoj- pre. zidenta češkoslovaške republik^ dr. Beaie-éa, ki je dejal med drugim: Prezldent dr. Beneš o Mali antanti Vaše veličanstvo! Vaše kraljevsko ■včso-čanstvo! S čustvi najglobljega ganotja ee obračam danes na Vaše veličanstvo. Od leta 1020. sem redno prihajal v Bukarešto in Beograd kot češkoslovaški zunanji minister, da bi razpravljal o poslih naših treh držav in o svetovnih in evropskih vprašan «h z zunanjimi ministri Rumunije in Jugoslavije kot s svojimi tovariši, sotrud-niki in starimi prijatelji. Odzval Sem se na rumutisko in jugoslovansko prijateljstvo z zvestim prijateljstvom 'In vdanostjo e češkoslovaške strani. V 16 letih sodelovanja in globoke prijateljske vdanosti ni bilo niti enkrat kolebanja ali dvoma. Danes sem prispel v Bukarešto, da storim Vašemu Veličanstvu prvi obisk kot predsednik republike. Zame je še posebna čast in globoka radost, da je s tem obiskom združen tudi priho^ Njegovega Vteo-čanstva kneza namestnika Pavla iz Jugoslavije. Vaše veličanstvo je imelo div-no Universu'l« med drugim: Sestanek državnih poglavarjev Male antante predstavlja manifestacijo, ki v preteklosti nima primera, in dogodek največjega pomena. Ta sestanek je na mah odpravil vse absurdne verzije -ln nesmisel-ne špekulacije na neka nesoglasja med državami Male antante. Sklep, da se državni poglavarji sestanejo vsako tretje leto. da prouče mednarodno situacijo, predstavlja najverodostojnejši dokaz ne le ne-razdružljivosti naših treh držav, nego tudi globokega prepričanja njih vrhovnih po- | glavarjev, da jih nič ne more ločiti, pa j čeprav bi se pojavile še tako nepredvidene eventualnosti. Tudi ostali listi pišejo v prav enakem sm»-slu in poudarjajo glav-ne karakteristike bukareštanskih vladarskih razgovorov. Mala antante je neraz-družljiva. Hkratu deluje v tesni zvezi z Balkansko zvezo za ohranitev miru na osnovi načel one nedotakljivosti sedanjih mej in veljavw'h pogodb, pa tudi na temelju Društva narodov, ne da bi pri tem podpirala kakršnekoli predloge, ki bi šli za tem, da se oslabi pakt Društva narodov, ali okrne enakopravnosti vseh držav, članic Drušrtva narodov. Listi naglašajo, da vlada glede vseh teh vprašanj, ki so na dnevnem redu bukareštanskih razgovorov, in posvetovanj med državnimi poglavarji dovršena enodušnost. i • ' _ k -- / *> t Velika zaupnica Blumu Na nočni seji je poslanska zbornica s 410 proti 205 glasovom izrazila vladi zaupnico Pariz, 7. junija, d. Nova francoska vlada se je včeraj predstavila poslanski zbornici. Ministrski predsednik Leon Blum je prečital deklaracijo Vlade, ki jo je objavilo že nedeljsko »Jutro«. Deklaracija vlade ni izzvala nikakega presenečenja. V njej napoveduje vlada že ponovno obljubljeno izvedbo glavnih točk programa ljudske fronte in predsednik vlade ni temu programu ničesar dodal. Razvil je program, o katerem je mogel predsednik radikalne strankg Daladier upra\t"čeno reči, da v nobenem pogledu ni v nasprotju z meščanskimi nazori radikalne stranke. Izvajanja Bluima so naletela pri vladnih strankah na topel, mestoma naravnost na navdiušen sprejem Opozicijska desnica je sprejela deklaracijo brez posebnega odklonilnega stališča. Glede sredstev za poživ-Ijanjg gospodarstva, ki predstavlja glavni cilj nove vlade, je Blum izjavil, da jih je treba poiskati pri premožnih razredih ter s pobijanjem Szbcgavanja davkov ter s splošnim poživljenjem gospodarske delavnosti. Glavni govornik opoacije, bivši finančni minister Reynaud, zagovornik razvrednotenja franka, je žel viharno odobravanje pri desničarskih strankah, ki vi- dijo v tem edino sredstvo, s katerim naj ! se izenačijo posledice povišanja delavskih ' mezd za narodno gospodarstvo. Glavni del debate se je sukal okrog stavkovnega po-kreta in je Leon Blum v zvezi s tem odgovoril tudi na številne interpelacije. Priznal je, da zasedba tovarn po stavikujo-čih delavcih ni legalna, toda boji se, da bi nasilna izpraznitev zasederjih tovarn lahko rodila še hujše posledice. Vlada bo vsekakor vplivala na delavstvo in ga pozvala naj s svojo akcijo ne ovira vlade pri njenem delu. Debata je končala i veliko zmago vlade, ki ji je zbornica s 410 pnort-i 2q5 glasovom izrazila zaupnico. Poteg vseh glasov članov ljudske fronte je glasovalo za vlado tudi večje število poslancev opo. ricijskih skupin. Poslanska zbornica je ob koncu «prejela naslednjo resolucijo: Poslanska zbornica je prepričana, da bo vlada v najkrajšem času v redni in na osnovi republikanska zakonitosti realizirala reforme, ki so v programu ljudske fronte in ki so navedene v vladni deklaraciji. Zbornica posebno odobrava izjave predsednika vlade o zakonodajnih ukrepih, ki naj pospešijo ureditev stavkovnega pokreta. Pakt Rim — Berlin Senzacionalne informacije o tajnih dogovorih med Italijo in Nemčijo Pariz. 7. junija AA. »Matin« je davi objavil daljšo vest iz Rima o podrobnosti politike zbližanja in sodelovanja Italije z Nemčijo, ki naj bi se docela konkretno realizirala t primeru, ko bo nadaljnje zadržanje Društva narodov prisililo Italijo, da se umakne iz Ženeve. Italija ee je za ta primer že pripravila na sklenitev nenapadalnega pakta z Nemčijo, v katerem bi bile vzete r štev vse eventualnosti. Pakt bi veljal sa neomejen čas. Vsekakor gre to za pogoju, preorientaci jo italijanske zunanje politike. Ta preorientacija zavisi od odredb, ki jih ho izdal svet, odnosno skupščina Društva narodov glede na italijansko-abesinski spor. Pakt z Nemčijo bo vsekakor takoj sklenjen» če bi se sankcije proti Italiji nadaljevale. Ministrski predsednik 3Iussolini je določil 30. junij kot skrajni in poslednji rok, d. katerega namera fa potrpeti, če po tem roka ne nastane nikakršna sprememba ▼ Ženevi glede na Italijo, bo pakt demonstrativno in nemudoma podpisan. Priprave za sklenitev takega pakta so se izvršile a m skrbnostjo. Razgovori med rimskim in berlinskim zunanjim ministrstvom m »e vodili v največji tajnosti. Popolnoma tajna so bila tudi podrobna navodila, ki bo jih dobili diplomatski zastopniki obeh drža r. Ualijas-sko-nemški pakt se bo razlikoval od dosedanjih takih paktov. Predvsem hod« t njem predvidene vse eventualnosti. ki si ph je sploh mogoče zamisliti Trajal bo neomejen èas. Hkratu pa se bodo na njem čist. natanko določili ekvivalenti obveznosti fai pravic obeh držav na osnovi tega pakta. Oton Habsburški se javlja Dunaj, 7. junija d. Legitimistično glasilo »Der Oesterreicher« objavlja pismo Otona Habsburga, ki pravi med drugim: Borba za oblast t Avstriji traja, ker ni sile, ki bi danes uživala nesporno avtoriteto. Naša dol»a pa zahteva koncentracijo vseh sil. To se more s božjo pomočjo poerečiti samo meni, ker se jaz za svojo prarieo nimam zahvaliti nobeni politični skupini. Jaz branim načolo legitimnosti po božji volji. Stojim zato nad vsakim sporom in nad rsako rivalitelo, io skrajni èas, da se izvede odločilni čin. Vsak. nro sem pripravljen vrniti se t domovino, da bi dal Avstriji staro edinstvo. nekdanjo silo in nekdanjo srečo. Pismo Otona Habsburga je napravilo ▼ avstrijski javnosti véHk vtis. ne toliko po svoji vsebini, kolikor po dejstvu, da je sploh moglo biti objavljeno. Eden napoveduje reformo Društva narodov London, 7. junija. AA. Angleški zunanji minister Eden je imel na nekem zborovanju v Licotonu pri Warvicku govor, v katerem je med drugim poudaril: V sedanjih razmerah se moramo osredotočiti na to, da ohranimo Društvo narodov in da takoj pričnemo misliti na vsako možno spremembo njegove strukture, ki bi postala nujna v svrho usposobljenja tega organizma za ohranitev miru. 2e samo to dejstvo, da se je avtoriteta Društva narodov nekako oslabila, nalaga vsem državam, ki so njegove članice, dolžnost, da proučijo zadnje dogodke in da zastavijo vse svoje sile za zboljšanje položaja. Takšno dolžnost ima tudi britanska vlada, ki si stvarno prizadeva, da ohrani zaupanje v Društvu narodov kot eno najboljših ustanov za očuvanje mini. Mi ne bomo obupali. Uspehi ali neuspehi našega dela zavise od tega, v kakšni meri bodo posamezni narodi pripravljeni opustiti duh napadalnega nacionalizma Eden je govoril tudi o možnosti omejitve oboroževanja. Opozoril je na ponovno zasedbo Porenja in na noto, ki jo je angleška vlada poslala v Berlin, Anglija jo pripravljena pogajati se za sporazum o nenapadanju, o vzajemnem podpiranju v zapadni Evropi, ker bi tak sporazum, če bi se sklenil z vso dobro voljo, garantiral za mir na evropskem zapadu. Tak sporazum bi moral vsebovati tudi letalski sporazum ter določbe o omejitvi vojaških sil. Glavna skupščina jugoslovenskega Sokolstva Beograd, 7. junija p. Daneg je büla letna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije. Poleg delegatov vseh sokolskih žup so zborovanju prisostvovali zastopnik Nj- VeL kralja polkovnik Milorad Radovič, minister za telesno vzgojo dr. Rogič, podpredsednik senata dr. Ploj. poljski poslanik Dembicki ter zastopnik bolgarskih Junakov Milev in predstavnik ruskega Sokola general Artamanov. Zborovanje je otvoril prvi podstarosta g. Gangl. ki se je uvodoma spominjal blagopo kojnega kralja Uedinitelja ter nato pozdravil zbrane 6okolske delavce in ostale odiič-nike. Na njegov predlog so bili odposlani pozdravni brzojavi Nj. Vel kralju ter kraljevim namestnikom knezu Pavlu. dr. Stan-koviču in dr. Peroviču. vseslovanski sokolski zvezi, češkemu, poljskemu in ruskemu Sokolu ter bolgarskim Junakom. Nato so govortli zastopniki poljskega, češkega in ruskega So. kola in zastopnik bolgarskih Junakov, ki so sporočili tople pozdrave vsega slovanskega Sokolstva. Sledila so poročila o delu Saveza, ki so bila brez debate sprejeta, ker so o njih razpravljali podrobno že na predkonfe-renci- Zborovanje je bilo nato zaključeno s sprejetjem resolucije, ki obravnava vsa pereča vprašanja jugoslovenskega sokolstva. Habsburžani silijo v avstrijsko vojsko Dunaj, 6. junija, o. Brat Otona Habsburškega, nadvojvoda Robert, je vložil pri avstrijskem vojnem ministrstvu prošnjo za sprejem v avstrijsko vojsko. Avstrijsko vojno ministrstvo je prošnjo odklonilo, češ. da morejo postati člani avstrijske vojske samo avstrijski državljani, ki stalno bivajo na avstrijskem ozemlju. Vsestranski Voja Janjic Ruma, 7. junija AA- Danes dopoldne ob 1L se je vršila v Rumi velika svečanost. V prisotnosti civilnih in vojaških oblasti ter naroda so položili temeljni kamen za novo židovsko sinagogo. Narodni poslanec za romski srez dr. Voja Janjič je imel ob tej priliki govor, ki ga je pričel v stari hebrejšči-ni, kar je napravilo simpatičen vtis na vse prisotne oblasti in ljudi Mojzesove veroizpovedi- Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 7. junija Bo, ali ne bo? Tfcko smo ves teden ugibali glede nedeljskega vremena, saj smo bili dežja, grmenja, večnih nalivov in zoprnega piša že do grla siti. Sinočnja vremenska napoved tes ni obetala posebnih sprememb, ali ir današnjo nedeljo smo lahko kar zado-"woljni. Ni bilo vroče, niti hladno, a kar je '"glavno: tudi moče ni bilo. Turisti in izletniki seveda največ zaupajo barometru in ker je bil davi še precej nizko, so ostali doma. Tudi Idrijčani, ki so hoteli danes k Trem kraljem, so odložili pohod. Po takem ni Čudno, da je bilo danes v Ljubljani kar nenavadno živahno in da so se popoldne množice zgrnile na velesejem. kjer je vršalo kakor v panju. Ker smo že pri sejmu, naj omenimo, da je tam vzbujal posebno pozornost mariborski »Lojze« kakor so krstili novi krasni in elegantni potniški avtobus, last mariborske mestne občine. Pomarančasto ličani, ogromni, solidno grajeni avtobus z Dieselovim motorjem ie res ogleda vreden in dela mariborski občini vso čast! Dan je potekel v Ljubljani mirno. Kljub živahnemu prometu se do večera ni pripetila nobena nezgoda. Tako so ime]i na reševalni postaji in v bolnišnici ves dan mir. a prav tako ni bilo potrebno policiji inter-venirati v nobenem primeru. — Na poti proti Čadu je ponoči močan pi S podrl precej močno bukev, ki je spodaj zaradi peobi-e vlage trohnela. V padcu ie drevo porušilo Se eno bukev, da ležita dve prelomljeni v gozdu. Zmagovita Vesela vdova Za premiero Leharjeve operete »Vesela vdova« je vladalo v Liubljani ogromno zanimanje, očividno še zato ker je v originalni pripravi in izvrstni zasedbi nastopil po 12. letih spet g. Levar kot pevec. Gledališče je bilo razprodano in zasedeno do zadnjega kotička, na dijaškem stojišču je vladala gneča. Opereta je sijajno uspela in so bili vsi nosilci glavnih vlog opetovano pozvani pred za-stor. Levar, ki je nastopil sijajno pomlajen in je temu primerno tudi lepo zapel, je bil dvakrat deležen bučnega aplavza pri odprti sceni. »Vesela vdova« je ob zaključku sezone nedvomno velika privlačna prireditev ljubljanske opere, ki pa bo gotovo daljšo dobo ostala na repertoarju. ** Stavka še traja Stav.ka savLunskih delavcev še traja. Ako do jutri opoldne ne bo podpisan sporazum, bo stavka trajala dalje, v nasprotnem primeru pa se todo zidarji, tesarji in pomožni delavci takoj vrnili na delo, dočim bodo štu-katerji, fasaderjj in delavci cementnih izdelkov stavkali še dalje, dokler se tudi njihovim zahtevam ne bo ugodilo. Slepi so zborovali V mestni posvetovalnici na magistratu so vse dopoldne zborovali na-ši slepci in prijatelji njihove spoštovanja vredne bor-be k napredku Ln izpopolnitvi. Razprave, ki jo je vodil slepi predse^'«11'* društva Pleško. so se z enako vnemo udeleže'ali najbo'j trpeči člani človeške družbe, ki so oropani solnčne luči, kakor njihovi videči prijatelji in podporniki. Tajnik Hvastja je poda! izčrpno poročilo o delovanju društva, ki kljub vsem stiskam m zagatam gospodarske krize z vso skrbnostjo pobija bedo najbednejših Posebno živahno razpravo je vzbudilo poročilo o delovanju slepcev eaperant.istov, ki snujejo posebno društvo, da 1» mogli s čim večjim uspehom delovati za kulturno povzdigo vse naše slepe družine. Podrobne^" poročilo o težnjah in uspehih prei ibnega Društva slepih bo »Jutro« še prineslo. Z&or Jigoslov. ženske zveze Dopoldne je bil v zeleni dvorani »Zvezde« tfčni zltor sekcije Jugoslovenske ženske zveze za dravsko banovino, ki ga je vodila predsednica ga. Minka Govekarjeva- Občnega zbora se je udeležilo tudi precejšnje iterilo delegatinj ljubljanskih in provincialnih 3rganizarij, ki so včlanjene v zvezi. Iz taj-aiškega poročila ge. dr. Perparjeve je bilo razvidno, da je po sedanjem stanju v sek-riji včlanjenih 2o raznih ženskih organiza-sij. ki imajo svoj sedež po večini v Ljubljani in deloma tudi v raznih krajih Slovenije-5 temi vzdržuje sekcija živahne stike in so razna društva dajala mnogo iniciative za skupno delo. Tako so v marsičem podpirala delo sekcije, ki je po priznanju drugih sekcij v državi najbolje organizirana. Res je. da tudi najbolj marljivo deluje. Resolucije, ki so bile sklenjene na lanskem občnem zboru niso dosegle popolnega uspeha, dasi so jx>škusile članice izvesti zelo tehtne in trudapolne akcije za izboljšanje najtežjih ran našega življenja in ustvariti boljše pogoje zanj. Vse te akcije pa so se razblinilo deloma na pomanjkanju razumevanja odločujočih činiteljev. deloma pa na pomanjkanju denarnih sredstev potrebnih za praktično izvedbo posameznih akcij. Kako obsežna je delavnost Zveze izpričujejo tudi številne posebne komisije, ki imajo nalogo, da se nekatere delavke do kraja po-globe v nameravano izvedbo raznih teženj« T?t™ deluje že šest posebnih komisij; za po- j klice, za mir. tiskovna in gospodinjfiko-go-j spodarska komisija in komisija za zaščito j dece in mladine. Nameravana pa je organizacija komisij tudi za zdravstvo, volilno pravico, emigracijo, enako moralo in morda še kaj več. Tako hoče Zveza poleg izvedbe starega, že nameravanega, vendar še ne izvedenega programa orati tudi še nove ledine v svojem sila obsežnem delu Po poročilih odbora, ki so bila vsa sprejeta z velikim odobravanjem, je bila predlagana obsežna resolucija ki so jo članice Zveze izglasovale že na svojem sobotnem sestanku v magistratni dvorani (glej poročilo na 6. strani). Razvila se je daljša debata, po kateri so vse zborujoče soglasno pristale na zahteve omenjene resolucije. Na pobudo pravnic so bile priključene tudi zahteve slednjih, ki se tičejo njihovih stanovskih interesov in imajo namen priboriti tudi ženam-pravnicam delne stanovske pravice kakor jih bodo uživali moški tovariši po novem zakonu o sodnikih. Po občnem ztoru je visokošolka Zlata Pirnatova prečitala svojo razpravo »Naše ženske organizacije v zrcalu sedanjosti«. Za vseskozi objektivna izvajanja je žela nepričakovano odkrito priznanje, to je kazalo, da bodo ženske skušale odpraviti razna zla v ženskih organizacijah, ki kolikor toliko ovirajo uspešne ženske akcije v borbi za pridobitev pogrešanih pravic. Slavje nižfih magistralnih uslužbencev Nižji mestni uslužbenci v Ljubljani so danes na prav slovesen način proslavili 25-letnico svojega društva, ki je hkratu najstarejša organizacija občinskih usluž bencev v državi. Slavje se je začelo ob 8.30 z mašo zadušnico za umrle čiane la: jo je v križevniški cerkvi daroval stolni kanonik mestni svetnik dr. Klinar Maši so prisostvovali skoraj vsi čuani organizacije pa tudi lepo štcvilo predstavnikov ostalih magisit.ra.tnih organizacij in naše javnosti. Pri maši je z lepim, lahko rečemo umetniškim uspehom sodeloval šele nedavno ustanovljeni pevski zbor n:ž« h mestnih uslužbencev pod vodstvom dirigenta Danila Cererja. Po opravilu so se ude.eženc; slavja zbrali pred mag'stratom, kjer je predsednik društva Oblak po lepem patriotičnem govoru položr' sporn'""::-k i venec pred spomenik kralja Petra I. Godba Sioge je pod taktirko magistra tnegn višjega komisarja S ve tela zaigrala državno himno. Točno ob 10. se je v mestni zbornici, ki je bila odlično okrašena z naoi,"»nain inr barvami in s'iko Nj. Vel kralja P-tra II.. začel jubilejni občni zbor. Udeležili so se ga poleg pobioštevilnega članstva: podžupan dr. Ravnihar, banovinski tajnik dr. Kukman kot zastopnik bana *n bans Re uprave magistratni direktor Jančigaj, ki je hkratu pre-isednik Zveze občinskih uslužbencev dravske banovine in predsednik Zveze društev magistratnih uslužbencev in nameščencev, nadalje predstavrjk- mag strat. nih uslužbencev iz Maribora in Celja in če posameznih organizacij magistratnh nameščencev iz Ljubija~e Zborovanje je otvoril predsednik Ob'ak. ki se je v kratkih besedah s pony aja.i v prvem četrtstoletju opravljenega dela in opozoril na socialni pomen organizacije, ki je v tem času razdala svojemu članstvu za okrog 150 000 Din podpor. Na predsednikov predlog so zboroval ci s toplim odobravanjem sprejeli vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n. In Nj. V.s. knezu namestniku Pavlu in pozdravne brzojavke predsedniku vlade in ministru notranjih zadev. Za tem so se vrstile čestitke, ki so jih prinesli gostje od blizu in daleč. Za dr. Kukmanom je spregovoirl podžupan dr. Ravnihar, ki je v imenu pokrovitelja župana, vseh članov mestnega sveta in zase izrekel iskreno željo, da bi društvo tudi v bodoče z enako lepim uspehom sledilo svojemu poslanstvu kakor doslej; hkratu je poudarjal vzorno discip'ino nižjih mestnih uslužbencev in vedro sporazumnost, v kateri so mestna uprava in njeni uslužbenci zmerom reševali vse skupne probleme. Izraze iskrene solidarnosti so sporočili še direktor Jančigaj, zastopnik celjskih mestnih uslužbencev Ber. « k n tovariš Ludvik Zorzut iz Maribora, ki je vzbudil posebno živahno odobravanje s svojim pozdravnim nagovorom v verzih, zastopnik Podporne zadruge policijskih nameščencev Mislej, zastopnik cestnih železničarjev MiklavJč in zastopnik Društva magistratnih uradnikov s fakultetno izobrazbo dr. Franta Mis. Z optimističnimi perspektivami v bodočnost in z zahvalo zastopukom tiska ki so prizadevanje vseh magistratnih uslužbencev brez razlike vedno radi podpirali, je nato predsednik Oblak zaključil slavnostni zbor. Popoldne so mestni uslužbenci nadaljevali svoie slavje z domačo veselico v hotelu T» voli, ki je med najlepšim razpoloženjem trajalo do večera. Trije lepi sokolski nastopi Kljub skrajno 6labrmu vremenu, saj je skoro ves čas močno deževalo se ni ustrašil marljivi šišenski Sokol, da ne bi pokazal sadov sokolske vzgoje z javnim telovadnim ne s topom Občinstvo je postilo prireditev v zadovoljivem številu, pogrešali na srno z - o o > .< ljubljanskih sokolskih društev, dočim so prisuftvovaü nastopu i.as'opniki Sokola Vič, Stepanja vas in Zg- Šiška. Prvotno določeni spored, ki je obsegal 10 točk. se je moral skrčiti samo na proste vat, odpadla je orodna te'ovadba, igre in raznoterosti. Ob silnem nalivu in zvokih sokolske godbe Sokola I ie prikorakal na močno razsvetljeno telovadišče moški naraščaj (22), ki je proste vaje za subotiški zlet opravil zadovoliivo Uspeh bi bil gotovi večji, če bi narsščajniki polagal: več r^/nie kritiu i" «kladno^i /•« m-V g pruJJakah sokolska deca 24 dečkov in 22 deklic, ki so župne proste vaje izvedli kar dobro in korajžno, med toplim odobravanjem občinstva. Zelo lep in skladen je bil nastop ženskega narašSaja (12) s subotiškVoi prostimi vaiami. Dekleta 60 izvedle vaje mnogo boljše kakor naraščaj-niki. Med vedno hujšim dežj:m so oriko-rakate na telovadišče članice (12) in za njimi člani (21). ki so prav tako suboti-ške vaje opravili zeilo dobro in skladno med viharnim odobravanjem občinstva« Lepa skupina člansitva in naraščaja je nato odlično izvedla simbolične proste vaje po Gregorčičevi »Soči«, s spremijevaniem re-citaciiskega zbora. Krasni gibi in precizna izvedba so zadivili občinstvo: skladba, sestava br. načelnika Berdajsa. ja napravila ' na vse zelo globok vtis. Po telovadbi se je zahvalil občinstvu načelnik br- Berdajs za dokaj zadovoljivo udeležbo, nakar ie b;l , telovadni nasitop ob 21. zaključen. Marlji- vemu vaditeljskemu zboru k lepo uspeli telovadbi iskreno čestitamo, g.a iati pa moramo odsotnost večine članstva, predvsem bratov odbornikov, ki b: mora'i prvi biti na mestu pri društven-m tclovaH. nem nastopu _a* ¥ Marljivo sokolsko društvo Ljubljana n pa je danes popoldne priredilo na letnem te:ovad:šču na Prulah javno telovadbo, ki jo je posetilo prav častno število občinstva, med katerim so b:li zastopniki Ljubljanskega Sokola. Sokola \»'č in Zg. šiške. pogrešali pa smo to pot predstavnike našh oblasti, ki so doslej vedno pose-tili nastope Soko'a II Vzorno prirejeno telovadbo, ki jo je vodil načelnik br. Stanko Trčck, je otvorila moška in ženska deca (32) s prav dobro izvedenimi prost»mj vajami za žup-v z'et v Ljubljani. Vrsta članov je nato pokazala dve posrečeni vaji na bradlji, me i živahnem odobravanjem občinstva ženski naraščaj (11) je nato ze o skladno opravil subotiške pro te vaje. navar je ?led;:a orodna telovadba mladinskih oddelkov. Skoro brezVban jc bil nas ton čla-ie (20) s subotiškimi prostimi vajami naknr j^ bi' prav tako zelo lep nastop nar šč • jnikov (15) z zletnimi pros-/mi vajami. Viharno navdušenje je vzbudila vrsta članov, ki je nastopila na krog»-h kjer «m o v;d.?li najsmelejše vratolcpnjke bra+sk:h cok<-»l=kih društev, starosto Kajz-^la za l.iub Sokola in z^sKpni-k*> Sokola Jež-ice. ^'cnan ie vasi in M^t. O c°Wncm ra-_top" le. da po «e «vi d'''ki »vk! vod s1 vom drvi^'vneffl b<" Franja Lubeia in r^čelnice <; Vržotove M'^e irredno trudili in so bili 7" «voie di;,='-iptini'raT>p in vzorno upravičeno nagrfli^ni - n-isrčnim piTzr^^-ern ^»vfinih r>">setni-kov- Učiteljski tabor v Rogaški Slatini Zbralo se je okrog 500 učiteljev — Vsestranska posvetovanja Rogaška S'atina, 7. junija Najlepše zdravilišče zelenega ötajerja je te dni pestro učiteljsko taborišče- To-etilo ga je učiteljstvo po svo|ih delegatih iz vseh 34 šolskih srezov naše banovine, v večjem številu pa so prispeli naši prosvetni pionirji iz srezov: Celje. Gornji grad. Kozje, Laško, Slovenska Bistrica, Šoštanj, Konjice in Šmarje. Udeležba pa bi bila še večja, če L-i bili prejeli že vsi srezi mesečne plače za junij. Kakih pol tisoč učiteljic in učiteljev, ki so dali našemu zdravilišču živahno lice, je razpravljajo te dni o važnih šolskih, stanovskih in prosvetnih zadevah. V petek zvečer je bil slavnostni občili zbor Učiteljskega pevsikega zbora, zatem generalna vaja za sobotni koncert; v soboto zjutraj je bilo zborovanje S sreskih društev JUU, popoldne slavnostni koncert UPZ zvečer občni zbor Učiteljskega zdraviliškega doma, kasneje pa seja upravnega odbora naše sekcije, današnjo nedeljo pa skupni zbor predsednikov vseh sreskih drušev, upravnega in nadzornega odbora dravske sekcije. Domače in okoliško učiteljstvo je pripravilo stanovskim tovarišem bivanje v našem kraju prijetno in tudi po znosnih zneskih- 10 plodnih Jet UPZ Pevke in pevci so zborovali v stekleni verandi »Pri solncu«; zbor je vodil predsednik skladatelj g. Emil Adamič. Funkcionarji so podali pregled dosedanjega dela, pri volitvah pa je bila izvoljena dosedanja uprava UPZ. V počaščenje svojega predsednika je sklenil UPZ, da bo še v tej sezoni priredil koncert samih Adamičevih skladb. Zbor S sreskih ilrustey je zasedal v divorani Zdraviliškega doma in ga je otvoril predsednik šmarskega društva JUU g. Verk Miloš. Pozdravil je zastopnika političnih oblasti sreskega načelnika g. dr. Alaraža, upravnika zdravilišča tauskega svetnika g. dr. Gračnerja, župana g. Šentjurca ter predsednika JUU g. Dimnika in g. prof. Šiliha predsednika Pedagoške centrale iz Maribora in ostale. Po evidenci, ki jo ima JUU, leži v ministrstvu prosvete 5()00 prošenj za napredovanje, zato je nujno potrebno, da ee vpelje spet avtomatsko napredovanje Z monopoli-zacijo šolskih knjig so se pojavile ovire. Trenutno obstoji predlog, da se dovolijo tudi knjige privatnih izdaj. Namesto obilice predvidenih ' knjig iz realne vsebine, se to uvedla slkupna realistična čitanka. Letošnja banovinska skupščina slovenskega učiteijstva bo 10- in 11- julija v Ljubljani, državna skupščina JUU pa bo 3., 4. in 5. avgusta v Mariboru, a 8. in 9- avgusta to v Beogradu mednarodne učiteljske organizacije, ki šteje 6or in je izrekel vodstvu JUU zaupnico ter se je soiidaliz'ral s komunikejem, j Profesor Gustav Šilih je referiral o mla-i dinoslovnih osnovah za reformo naše narod-- ne šole, potem ko so razpravljali še o stanovskih zadevah, je bil p'.odonosni zbor zaključen. Prispelo je več pozdravnih brzojavk, zlasti tudi od hrvatskih učiteljskih društev ki so zbo'ovala na Humu. Zborovalci so primerno počastili spomin Viteškega kralj3, ki j se je svoj čas kot princ zdravil v tukajšnjem zdravilišču, kraiju Petru II. pa je bila odposlana vdanostna brzojavka- Uspel koncert UPZ Naša zdraviliška dvorana je znana kot ena najlK>lj akustičnih in tu je nastojril UPZ h koncertu v proslavo svojega 10-letnega obstoja. Dvorano so ob 15. zasedli številni stanovski tovariši koncertantov pa tudi zdraviliški gostje, ki jih je tu že več sto. Program je obsegal slovenske, hrvatske in srb ske skladatelje; navzočni skladatelj Emil Adamič je bil za svoje probojne skJadb-3 hvaležno aklamiran, dirigent g, Milan Por-tot pa je prejel šopek cvetja. Z Adamičevim »Potrkani m plesom«, ki so ga morali na splošno zahtevo ponoviti, je bil zaključen jubilejni koncert. Učiteljski zdraviliški dom ki je ena izmed tukajšnjih stavb je last 174 zadružnikov iz učiteljskih vrst. Zadrugo vodi upokojeni šolski upravitelj g. Gnus iz Dola p-i Hrastniku. Občni zbor je razpravljal o tekočih zadevah s posebnim ozirom poslov, bilance. Učiteljski posYet x d«l«gati ii 34 »resov Danes so zborovali tudi predsedniki iz vseh šolskih srezov Slovenije, ki so podali poročila iz svojih srezov. Zlasti obširno pa so poročali predsednik g. Dimnik, tajnik g-Kumelj, blagajnik g. Gnim in urednik g-Mlekuž. Zborovanje je trajalo ves dan, z večernimi vlaki pa so se razšli zborovalci osveženi za nadaljnje prosvetno, šolsko in stanovsko delo. prav gotovo s prijetnimi vtisi iz Rogaške Slatine Poskusite naša odlična vina PROSEK, ZLATO KAPLJICO, VERMOUTH, PLAVAC na Ljublj. VELESEJMU v Paviljonu H koja št. 256 PERO KOLI6 — Dubrovnik Maribor preko nedelje Maribor, 7. junija. Danes ni bilo v jvfariboru nikakšnih posebnih dogodkov, ki bi bih obrnili na sebe pozornost vseh meščanov. Mariborčani so radi nezanesljivega vremena, ko se je nebo sedaj oblačilo, potem se zopet za trenutek odstrlo in kmalu potem zopet z oblaki zagrnilo, ostali pretežno doma in se omejili na nedeljevanje, ki so ga prebili po kavarnah in drugih javnih lokalih. Slavje Maistrovih borcef Snoči so imeli Maistrovi borci v Narodnem domu lepo prireditev, ki so jo posetili mariborski rodoljubni in nacionalno zavedni krogi. Pri omizjih so se med Maistrovimi junaki zbujali spomini na one odločilne trenutke po prevratu v Mariboru. Na večer so prispeli tudi Maistrovi borci iz Celja in drugih krajev. Vse navzočne Maistrove borce in odlične goste je prisrčno pozdravil predsednik prof. dr. Dolar, ki je opisal pohod Maistrovih borcev na Koroško in je izjavil, da bo odslej 5. junij kot dan slave marib. topniškega polka tudi dan slave Maistrovih borcev. Na večeru je sodelovala tudi godba Maistrovih borcev. Slavje obmejnega gasilstva Danes je bila na Pesnici pomembna gasilska prireditev. Agilna gasilska četa na Pesnici, ki ima v S. Krajncu vzornega voditelja, je blagoslavljala svoj novi avto. K slovesnosti so prispeli gasilci iz vseh obmejnih krajev, navzočni pa so bili tudi mnogi odlični gostje, ki so predstavljali na- • šo hrabro vojsko gasilski savez, banovino, tudi razne nacionalne in viteške organizacije. Ob 10. je bila služba božja, ki jo je imel msgr. Ivan Vreže iz Maribora, nakar je sledila slovesna blagoslovitev novega gasilskega avtomobila. Zatem je po slavnostnih govorih sledila defilacija gasilstva, s čimer je bilo oficielno slavje zaključeno. Ponarejevalci kovancev na delu V zadnjem času se pogosto pojavljajo v mariborskem poslovnem življenju ponarejeni kovanci. Tako je na primer danes spet oilo nekaj prijav. Poslovodja Benkove trgovine je prinesel na policijo precej dobro ponarejen 20-dinarski kovanec, s katerim je neka kmet'ca hotela plačati meso. Delavec Anton Kekec pa je prinesel na policijo ponarejen 50-dinarski kovanec, ki ga je dobil pri tedenskem izplačilu od svojega delodajalca. Policija je oba ponarejena kovanca zaplenila ter vrši poizvedbe. Smola pri lovu na divje kozle V lovskem revirju na Plešiču, ki je last g. Bogdana Pogačnika, se je pojavil divji lovec v osebi 38-letnega Avgust Kogelnika, ki je lovil divje kozle. Pri tem ga je zalotil čuvaj Alojzij Mihev, nakar se je Kogel-nik pognal v beg. Pri tem pa je padel v neki šest metrov globoki jarek in se pri tem poškodoval. Orožnikom je Kogelnik vse priznal, da je streljal v tujem revirju in da je nevarno obstrelil divjega kozla, jim lovcem pri njihovem poslu. Kogelnika več nabojev in drugih stvari, ki služijo div- V vsako mesto, v vsako vas že od ust do ust gre glas: ia je prava res naslada laša CLIO limonada! Obiščite paviljon »CLIO« * sačetkom velesejma, levo! jim lovcem pui njihovem poslu. Kogelnika so izročili mariborskemu sodišču. Ni mu več živeti... Krik in vik je snoči predramil stanovalce ob Novi ulici na Pobrežju. V neki hiši je bila »hišna revolucija«, ki se je končala s tem, da so bile pobite vse šipe. V razburjenju je delavec Fric Kirbiš segel po nožu in si zarezal žile na desni roki. Vsega okrvavljenega so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. V alkohoinem prenapoju je obležal v noči na nedeljo v Kacijanarje-vi ulici mlajši moški v nezavesti. Nekaj pasantov se je zbralo okoli njega, nakar so o tem obvestili stražnika, ki je takoj pozval reševalce, da so mlajšega moškega od-premili v bolnišnico. Ko je prišel k zavesti, je povedal, da se piše Leopold Likav, da je 24 let star in da ga je neka družba tako napila, da se ne zaveda, kaj je pravzaprav bilo z njim. V Dolnišnici so ugotovili za-strupljenje z alkoholom. Tovorni avto v vozu Pri Sv. Ožboltu v Dravski dolini je v^--raj popoldne trčil neki tovorni avto v nasproti prihajajoči voz. šoferjeva duhapri-sotnost je povzročila, da ni bil karambol tako hud kakor bi sicer lahko bil, ker je v zadnjem trenutku zvrl tovorni avto, da nI s polnim pogonom trčil v voz. Na vozu so 'le manjše poškodbe. Pri karambolu pa je postal žrtev 55-letni Franc PogorevčniK iz Marenberga, ki je bil na tovornem avtomobilu in ki je pri karambolu treščil z avtomobila na tla. S poškodbami na glavi so ga nezavestnega odpremili v bolnišnico. Krvava obračunavanja Zabodenega na obeh rokah so prepeljali v bolnišnico 19-letnega krojaškega pomočnika Franca Svenška iz Rač. Napadel ga je na dvorišču vinjeni sosed, ki je nekajkrat zamahnil z nožem proti njemu. 21-let-nega tkalca Franca Zavca pa so neznani napadalci napadli na Teznem v nočni uri in ga z nekim topim, trdim predmetom tako premika.stili, da je bil hudo poškodovan prepeljan v bolnišnico. V Košakih pa je navalil neki delavec na 31-letnega delavca Ignacija Kolariča in ga s steklenico tako nakresal po glavi ,da je ves krvav moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici.. Zbor finančnih organov Celje, 7. junija Letna skupščina zivaničniikov finančne kontrole je bila danes vse dopoldne v Celju v Narodnem domu. Po delegatih in deloma članstvu je bila zastopana vsa dravska sekcija udruženja, ki šteje preko 600 članov. Zbor je otvoril in vodil g. Leopold Zabuko-vec iz Ljubljane, ki je pozdravil vse goste, prijatelje in članstvo, zlasti predsednika osrednjega odbora g. Marjana Klobučarja iz Beograda. Poročila o celoletnem poslovanju udruženja so bila že prej razposlana v po--sebni brošuri vsem oddelkom in upravam. ZlKirovalci 6o naglašali preobremenjenost, šibko zdravstveno stanje in izčrpanost Članstva. kot posledico visokega znižanja stalež-kega kadra. V razgovor so prišla napredovanja, interno stanovske zadeve, službena obleka in slično. Udruženje je ot%-orilo lani Okrevališki dom. ki se ugodno razvija, vse blagodati je imelo članstvo od krepko stoječega posmrtninskega fonda, povečala se je tudi knjižnica. Mnogo knjig je bilo ogrankom podarjenih. Vodstvo nove uprave so prevzeli gg- Zabukovec. Polegak, Šuštar in Salmič z odborniki iz vseh predelov naše ožje domovine. Velesefinska nedelja Razmeroma ugodno vreme je včeraj privabilo na velesejm ogromno število po-setnikov. Vsi oni, ki so zaradi slabega vremena med tednom odlašali s posetom, so včeraj pohiteli na velesejm, da si še pred zaključkom ogledajo to odlično prireditev. Mnogo je prišlo ljudi z dežele in iz vseh krajev Slovenije, mnogo pa tudi iz ostalih banovin; Ljubljančani pa so zlasti ponoldne kar v procesijah od vseh strani prihajali na sejmišče, tako da je bila povsod velika gneča, kakor smo je vajeni iz časov pred nastopom gospodarske krize. Tudi v kupčijskem pogledu so bili včeraj zabeleženi novi uspehi. Nove prodaje so bile zabeležene v pohištvu, avtomobilih, vozovih, preprogah, kmetijskih strojih itd. Velesejm bo danes definitivno zaključen. Le še danes je torej dana možnost za ogled velesejma samega kakor tudi odlične gostinske razstave in modne revije odn. varjeteja. Poslednji dan velesejma bo tudi letos v znamenju detajlne prodaje. Se dvakrat modna revija Izmed prireditev na velesejm« je v nedeljo poleg varieteja pritegnila pač največ občinstva modna re-.«ja, ki jo Zveza gospodinj dvakrat na dan predvaja v paviljonu K. Razen pestre množice praktičnih in luksuznih modelov, ki so jih prispevali naši vodilni saloni In ki jih prikazujejo najboljši manekini, kar smo j'h v Ljubljani videli doslej, je bila vsakokrat deležna največje pozornosti in poznanja skupina narodnih noš šz najrazličnejših pokrajin slovenske zemlje. Prirediteljice in saloni, ki sodelujejo s svojimi izdelki, so v v akem pogledu lahko zadovoljni z uspehom. Obisk je bil vse dneve prav zadovoljiv, našlo pa se je že tudi lepo število interesentov za predvajane modele, da jih je že mnogo prodanih. Ostali bodo naprodaj v paviljonu K še ▼ torek ves dan. x obračun na skupščini JZSS Včeraj se je vršila glavna skupščina JZSS, ka je poteMa mirno — Namesto dosedanjega generalnega tajnika Josa Gorca je kil izvoljen g. J erste j Jelenič Ljublana 7. junija. Za današnji občni zbor JŽS5 je vladalo v javnosti veliko zanimanje, ker se je splošno pričakovalo, da se bo načela debata. giede Planice, ki je, kakor znano, povzročila demisi jo nekaterih odbornikov sa-veza. Zborovanje je v to'.iko presenetilo, da o tem sploh ni bilo debate in so bila vsa poročila funkcionarjev soglasno odobrena. Delegati klubov so se namreč zbrali že v soboto zvečer na predkonferenoi in so se o vsem porazgovorili, tako da je skupšMna sama potekla izredno mirno. Tudi giede üste novega odbora se je pričakovalo bojno razpoloženje, vendar je tudi v tem pogledu prišlo že na predkonferenci do sporazuma in je tudi ta točka potekla brez večjih zapletljajev. Na hiter potek zborovanja je zlasti usodno vplivalo, da so delegati že pred skupščino prejfli tiskana poročili a in se je lahko takoj prešlo na glasovanje oziroma debato Sploh e bila skupščina na izredni višini in je pokazala, da imajo zimski športniki pred očmi zgolj športne interese. Nekoliko razpoloženja je povzročila edino izjava zastopnika Srn. K-Ljubljane, ki je po volitvah izjavil v imenu v novi odbor izvoljenih članov tega kluba. da zaradi izvolitve blagajnika Kunstlja ne bodo sprejeli svojih funkcii in da ne bodo sodelovali v savezu. Ko sta nato dva. v novi odbor izvoljena člnna Ljubljane izjavila. da sprejmeta svoji funkciii, so vima aborovalci priredili viharno odobravanje. Velika važnost skupščine ie bila zlasti podčnt.ana z dejstvom, da .se ;e ie udeležil tudi posebni zastopnik Ni. Vel. kralja, ki je častni predsednik saveza. Otvoritev Zborovanje je vodil predsednik senator dr. Drago Maruši č. ki je zlasti toplo po-rdravil zastopnika kralja polkovnika Ži vano vi ča. zastoon'ka ministra vojske in mornarice podpolkovnika S* epa navica, zas'op-mka bana podbana dr. Maicn«. zastopnika župana in mestne občine dr. Fröhlicha. zastopnika IT. planinskega polka na Sušaku kapetana Grahovca. zastopnika Zveze za tujski promet ravnatelja Pintarja in za- ZA VSAKO KOPELJ, CIME AN KOPALNO TABLETO ! stopnika SPD dr. Protnerja. Na predlog predsednika so bile odposlane pozdravne brzojavke predsedniku vlade in mi ni strema vojske in telesne vzgoje naroda. Predsednik je nato v kratkih besedah opi^ail delo uprave v upravnem, spori nem in gospodarskem pogledu ter povsod ugotovil velik uspeh- Po sklepu odbora je zatem izrazil priznanje ne kaste rim olimpijskim tekmovalcem s podelitvijo zi ms k o-sport ne ga znaka lin sicer je prejel Franc Smolcj zlatega, Ciril Praček in Alojz Klančnik pa srebrna znaka. Alati znak je prejel tudi Bogo Šra-■mel za velike uspehe v smuškem športu. Znake je ob odobravanju vseh navzočih lastnoročno pripel vsakemu odlikovancu I-podpredsednik dr. Pavlin in j,im obenem izročil diplome. Dr. Žižek je nato iz "azil željo delegaitov. da bi se prihodnie leto podelil zlati znaik tudi Albinu Jakopiču v znak priznanja za velike uspehe v smučanju, kar }e zbor sočasno odobril. Zbor ie nato pozdravil še zastopnik župana dr. Fröhlich. Po poročilu verifikacijskega odbora je bilo na skupščini zastopanih 68 k'ubov. Slediti bi imela zatem poročila posameznih funkcionarjev, ki pa so izšLa v tisku že pred skupščino in so zato odpadla. Poro čila so zelo obširna in jih prinaš rao v kraitkih izvlečkih. Poročila Tajniško poročilo navaja zlasti uspehe na olimpi ja di. kakor tudii vojaške in sokol-ske smučarje, dalje planiško tekmo. Prireditev je bilo zaradi slab° z:me jako malo in je morala večina tekem odpasti. Sledi poročilo o delovanju posameznih podtave-zov, saveznih trener;ev, o smuških učiteljih športnih napravah in domovih. Obš r-no je poglavje o sporu s FIS zaradi plani-ške tekme. ki vsebuje ugotovitve tozadev-e preiskave in na koncu protest, da naj FIS prekliče vse sklope glede Planice, ker so bili storjeni na podlagi netočnih predpostavk. Sledi poročilo Zbora smuških učiteljev, ki mu načelu je Ivan Tavčar- Zbor šiteje 104 člane Tudi smuški učite!'i so<-e izrekli proti postopanju FIS O delu anketnega odbora, ki dela na preosnovi odkupnega delovanja savezu, ie poročal Vik-to- Nagy. Zelo povoljno ie blaga iniško porodilo Toneta Kunstlja. iz katerega ie razvidno, da se je savezni dolg zmanjšal za dve tretjem, poleg tega j° P" odbor kril še ostale izdatke, ki so znašt.li le'os z ozi-om r" ■rw''mpiiado nad 200-000 Din Od tega odrade na olimpijski trer;n-> 8 * 5C0. nn udeležbo v inozemstvu pa 83-000 Din Vso wmmmmmammmmmmm ZARADI TEŽKE STOLICE. pokaže uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, užite zjutraj in zvečer po eetrt čaše. dobre uspehe. Tudi občutljivejše pa-cijeTitv° uživajo ra<1e FRANZ - JOSEFOW vodo. ker se že v kratkem času pokaže prijeten učinek. Ogl res S Dr 15485/36 oskrbo reprezentance na oliupiaidi je kril Jugoslovenski olimpijski odbor. Smuško-tehnični odbor navaja podrobnosti tekem doma. na olimpiadi in na prvenstvu FIS, dalje obravnava skakalnice in delovanje miadinskega odseka. Na predlog nadzornega odbora je bila nato odstopajoči upravi sogi.asno izglasovana razrešeni-ca. blagajmiku posebej pa izrečena še pohvala. Vsa poročila so bila spreieta z edinim proug.asom Sm. K. Ljubljane. Predlogi Sledili so nato predlogi. Med drugim je zbor na predlog g. Kunstlja ugotovil, da je tekmovalec Hubert Heim storil na olim-P:ad,i v polni meri svojo dolžnost- Sprejet je bil predlog Dovja-Mojstrane, da se v državno prvenstvo uvrsti tudi stafetni tek. Glede službenih glasil je ostalo vse pri starti n in ostane med drugim tudi »Jutro« še nadalje službeni organ Sedež saveza ;e ostal neizpremenjen- Volitve Pred volitvami ie delegat Golubovic pre-čital sporazumno listo novega odbora, ki ie bila sestavljena na predkonferenci delegatov. Delegat Sm. K Ljubljane je soglašal z listo, predlagal je pa za blagajnika Koreniniia namesto Kunstlja in izjavi', da noben član Ljubljane ne bo mogel sodelovali v upravi JZSS. če bo izvoljen Kun-stelj. Med zborovalci je nastalo ogorčenje ter so zagrebški delegati protestirali, češ da znači postopanje Liubljanc teror. Tudi predsednik je zavračal stališče Ljubljane, češ, da ni športno. Prišlo je do glasovania, pri katerem se je za blagajniško mesito gla- sovalo ločeno, dočim je bila ostala lista izvoljena soglasno. V poimenskem glasovanju je nato dobil Krnstelj 46, Korenini pa 6 glasov, dočim so se ostali vzdržali, izvoljeni so bili: Predsednik dr. Drago Marušič, I. pod-preduednik dr. Ciril Pavlin, II. podpredsednik dr. Mirko Pandakovič, IH- podp.ed dr. Ciril Žižek, generalni tajnik Jernej Je-lenčič. II- tajnik mag. p'a. Piccoli, blngaj-nik Tone Kunstelj. odborniki: dr. Berce. dr. Souvan, dr- Orel, Mikuletič. Kvedoir. Parma, Vučnik. Pelan. Predalič. Kobenter, načelnik tehničnega odbora dr. Zdenko Svigelj, namestnik Marzelj, načelnik mladinskega odseka Ko«ec, nrmestnik Cvar, načelnik zbora črnuških učiteljev Ivan Tavčar, namestnik kapetan Markovi č. vodja vevaške delegaci ie polkovnik Lukič. namestnik polkovnik Kcler, nadzorn; odbor dr. Vrtačnik. Korenini, Golubovic. razsodišče dr. J. Pretnar, dr. A. G-adnik. dr V- Knaflič. namestnik dr. V. Vovk. Delegat Ljubljane ie nato iz:avil v imenu izvoljenih članov tega kluba, da ne sprejme izvolitve, nakar so zborovalci zahtevali da se navzoča č'*na Piccoli in Je-lenčič sama izjasnita. Oba sta izjavil, da se ne more'* rostav:+i n? ozkosrčno VI bsko «'abš^e in da iu vod|:io le športni vidiki in da zato spreimeta funkci'i. četudi bo morda klub zarad.i tefla izvajal konsekvence-Pri slučajnostih so bili sprejeti še nekateri predlogi. Preden ic predsednik zaključil zbor, se ie še toplo zahvalil dosedanjemu dolgoletnemu generalnemu tajniku Josu Gorcu za niegovo neumorno delovanje- Zborovalce je pozdravil še predsednik SPD dr. Pretner, ki ie izjavil da bo SPD vedno podpiral stremljenja JZSS. Olimpijski dan v Ljubljani Lfwfelfanskf športniki so se včeraj stavili na razpolago olimptjskemu odfeorw — Športno so se najbolj odrezali iahkoatletš, ki so zopet postavili državni rekord Včeraj se je vršil v Ljubljani Olimpijski dan. pri katerem so sodelovali nogometaš;, iahkotì'tieti, plavači in kolesarji. Ne bas lepo vrane Da ie preprečilo izvedbo celokupnega določenega programa. Tudi obisk na tekmovanjih ni bil baš velik ter menimo, da gmotni uspeh nikakor ne bo zadovoljil. V naslednjem poročila o posameznih tekmovanjih. e » 4 : 0 (8 s 6) Ljubljana: Logar; Hassl, Žitnik II; Šinkovec, Slam-ič, Luce; Slapar, Šlamberger, Pupo, Janežič, Zemljič. Iiermes: Lipovšek; Daneu, Trobec; MaT-tinšek, Kretič, Sočan; Mrežar, Derenda, Primär, Košmerlj, Klančnik. Nogometni del olimpijskega sporeda je tvorila ta prijateljska tekma. Bi,le ie v res niči prijateljska, talko da je na trenotke vzbujala hrupno veselost Že nekaj let se trudimo, da bi dali olimpijskemu sporedu potrebno resnost ln predvsem, donosnosit. toda vedno zaman. Tn vedno zapadejo organizatorji zopet v staro napako. Kdn bo pa hodil venomer gled?t Ljubljana - Hermes (prejšnja leta Uri ia-Primorie)? S tem seveda ni opravičena leŽTno^t, ki io igralci ob tak'h Prilikah prikazujejo v svojih nastopih. Toda s tem je treba raču^f+i! Ljubljana je torej v razdobiu dobrega meseca že v tretjič igrala s Hermescm. Tokrat ji ie b i nasprotnik iz zadrege namesto prvenstvene borbe s Concordio. Postava ni bila kompletna, čeprav so že vsi ti igralci igrati v prvem moštvu. Dobra je bila obramba, tudi srednja vrsta je opravila 6vo o naiogo v redu. Napad ie bil vse premehak. trio je brez izjeme mnogo preveč driblal. da se je že zdelo, da mu ie drib-ling namen mesto sredstva. Na desnem lfv;'r «ta se i/menoma poskušala Slapar in SI mberger, oba sta bUa skoro toliko mehka in neproduktivna kot Zemliič na levem krilu. Prvi polčas ie moštvo držalo profivriika v njegovi polovici, v drugem delu igre pa je moralo dober del iigre odigrati v svoji polovici- Vsekakor je bila ta tyVfprimernejša, ker je princ«]a štiri zgoditke Hermežani so postavili kopo rezerv. Sai drugače ni bilo mogoče, ko so pa šele v poslednjem hipu zvedeli, da igrajo: fantje so že v soboto sli kamorkoli. Igrali pa so precej zagrizeno, ' dasi tudi oni niso vnesli v igro vse potrebne resnosti. Branilca sta se poskušala na levi strani napada. pa so ju kmalu potegnili na njuno mesito, kjer sta skupno z novo akvizici jo. z Lioovškom tvorila skoro neprehoden zid. Srednja vrsta je ves čas igrala zelo šibko, mnogo boli agilen je hü napad, ki pa ves prv,i polčas ni izdelal niti ene resnejše stvari pred golom. Potem v nadaljevanju igre je imel tudi Logar nekaj težjega posla, v glavnem pa je že obrrmba zaustavljala napadalne akcije heimežanskega napada. Igra ie bila revna. vsaj v pretežnem delu poteka. Na eni in dirugi strani so se šli tehnične spretnosti Ln je bilo videti, da poznajo na obeh straneh drbling in drugo tako drobnarijo precej dobro. Kombinacije so tekle včasih gladko, včasih kar na pamet, kakor je že bilo .Prvi polčas je nehal brez zgoditka. He mežani sploh niso imeli prilike zanj. Ljubljančani pa so trčili v Lipovšku na nepremagljivega vratarja, ki jc pobiril po vrsti v-e ž'jge. celo Slamičevo enajstiko je za >krenil v kot. Drugi polčas je začel s prvim zgodi-tkom za Ljubljano: Lipovšek je izteke! ven in oddal nespretno, da je žoga prišla Slaparju na nogo in potem našla pot v prazno-V K' minuti je bil Janežič 2 metra ored črto. kier so ga zrušili, za kazen je ena>st-ko sigurno pretvoril. V 21- minuti se Pupo prebije, Lipovšek starta pod nogo. ali ga gre preko njega v podboi in potem s tež »vo v prazno, že je 3 : 0. Dve minuti pred koncem pretvori Pupo prost strel s črte v posledriii zgod'tek. S: d i'! je g K"šar, v glavnem dobro. Prvenstvo II. razreda: Grafika : Jadran 1 : 0; Reka : Slovan 2:1; Korotan : Svoboda 9 : 1. s tem ie prvenstvo drugega razreda zaključeno, prvi je Slovan, uruga je Reka, tretja je Graiika, četrti Jadran. Prvenstvo podmladka: Ljubljana : Mladika 5:1; Heimes : Jadran 2 : 0; Mars : Reka 6:1; Slavija : Korotan 1 : 1. * Lahka atletika Včeraj so se nadaljevale lankoatletske tekme v okviru olimpijskega dne. Zaradi premajhnega zanimanja s strani atletov eta morali dve točki iz past i. Doseženi so bili razmeroma dobri rezultati, čeprav je nagajal močan veter. Primorje, ki je že včeraj postavilo nov državni rekord v štafeti 4x800 m, je danes postavilo še drug rekord in si čer v olimpijski štafeti 800x400x 200x200 s časom 3:39.4 ter izboljšalo stari rekord 3:41. ki ga je postavila jugoslovanska reprezentančna štafeta v Firencd. Od ostalih rezultatov naj omenimo še dobra časa Pleterška in Svetka na 110 m zapreke, dalje dober rezultat junior ja Koširja na 1500 m in dobro formo inž. Stepišnilka, ki stalno meče kladivo nad 46 m. Podrobni re-zuli'ati so bili: 110 m zapreke: 1. Pleteršek (Frknorje) 16.9, 2. Svetek (Ilirija) 17-1. 1500 m: seniorji: 1- Krevs 4:14.8, 2. Sra-kar (oba Pr ) 4:21.8; juniorji 1. Košir (Planina) 4:23.4, 2. Kotnik (Ilirija) 4:34.4, 3 Nabernik (Pr). Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (I) 46.37 m, 2- Jeglič (I) 37.84 m. Štafeta 800*400x200x200 m: nastopila ie štafeta Primorja v postavi Goršek, Gabr-šek, Pletteršek, Skušek in dosegla čas 3:39.4, kar je nov jugoslovenski rekord. Goršek je pri tem dosegel na 800 m čas 1 : 59. Plavanje V okviru olimpijskega dne bi se morala v bazenu Ilirije vršiti tudi plavalna tekma, ki je pa bila zaracb premrzle vode preložena na četrtek ali prihodnjo nedeljo. Izvedlo se je edino plavanje na 100 m prsno. ker je Tone Cerar (Ilirija) napovedal nušitev rekorda. Čeprav je plaval brez konkurence. mu je poizkus uspel in ie dosegel čas 1:18-2. Dosedanji rekorder je bil Ma-tošič (Jadran Split) s časom 1:21.4. Vsi pogoji za verifikacijo novega rekorda so bili izpolnjeni. Kolesarstvo Svolo olimpijsko dolžnost so izvršili tudi naši kolesarji s cesino krožno dirko na prog.i Zg S'ška — Koseze — Podutik — Glince — Dravlje _ Zg. Šiška. (8 km), ki so jo prevozili petkrat, torei skupno 40 km. Tudi včeraj so se ljubitelji te srvortne panoge zbrali v precejšnjem številu na startu in ob progi, najvneteiši pa so pri-hiieli na podutiški klanec, odkoder so opazovali nanor kolesarjev. Krrra'u po 14. uri. ko so bili voiakì veloc'oedskeia bataljona razioorejeni v svrho reda vzdolž proge, ie imel na pisano skupino tumorjev in prvorazrednih dirkačev nagovor o pcmenu r»1:r"oi jskeg? dne zn:»"i sportole e. Jaka Goriatic. naikar so odš,; s st^n»* jun'orji. Pet nrinut na^o «*> r*"'; trdi «Vmi kifV Oblak. Gärtner, Stim. Ka- či? :n Hamberger. Da je bil tempo dirke zelo hud. dokazuje že prvi krog. ki so ga glavni dirkači prevozili v 14 mrinutah, dočim so runiorii potrebovali 16 minut. Razdalje med glavno in juniorsfko skupino pa ie postajala vedno večja. Med Dra oljarni in ciljem se ie vodeča skupina raztrgala in so dirkači prišli na čili v presledkih. Ostri ovinek pri Gasilskem demu pred ciljam »e postal usoden za Ob'aka in Kačiča. Padla sta in Kačič se je precei opraskal, a Oblak se ie ta'-o = dvignil ter iz glavne skupine tudi prišel kot prvi na cili. Ölani glavne skupine so tud' prehiteli vse ostale razen izbornega Brie! ja in Kosa ja- Rezultati so bili: Glavna skupina: 1. Oblaik Janko 1:18-30, 2.Gartner Fran 1:18-3^. 3. S'irn Karol 1:18.58. 4. Hamberger Slavko 1:19. Juniorjn: • 1. Briceli Fran 1:23.59, 2 Kosi M klan 1:24.32, 3. Gregorio Jož? 1:24.33. 4. Grabner Fran. Sledniega ie treba z ozi-rom na njegovo mlado«* za njegovo vzira;- 0r>cebei pohvaliti. Za eventuelno zdravniško pomo^ ie dirkače spremljal z avtomobilom g. Palme. Rada se peni, - J« še bolj osvežuje, izdatna pri uporabi. ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. V tenisu vodi Francija 2:1 Pariz, 7. junija.' Današnja double igra med Francijo in Jugoslavijo za Dcvisov pokal je prinesla zopet ogorčeno borbo, v kateri se je iugo-ìlovenska dvojica Kukuljevič-Mitič odločno branila proti francoskemu paru Borotra-Bermrd. Izkušena francoska dvojica je '•regala šele v petem setu. Rezultati so: 8 : 6. 7 : 5. 4 : 6, 3:6. 6:2- Stanje ie torej 2 : 1 za Francijo Jutri se bo-i'a odigrali ostali single portiji- Ostale nogometne tekme Celje: ISSK Maribor : Olimp 3 : 1 (2 :2). Prijateljska tekma, na kateri so bili Mariborčani ves čas v premoči. Olimp je igral požrtvovalno, toda nekoliko preostro. V drugem polčasu je bil boljši kot v prvem. Beograd: reprezentanca Marseillea : reprezentanca beograjskega nogometnega podsaveza 2 : 1 (1 : 1). Kragujevac: BSK : Radnički 2 : 1. Državno prvenstvo. Dunaj: Austria : Gra«shoppers 3 :1 (2 : 0). Srednjeevropski pokal. Brno. Židenice : Lausanne 5 : 0 (2 : 0). Srednjeevropski pokal. Curih: Phoebus : Young Fellows 3 : 0 (1 : 0). Srednjeevropski pokal. Bern: Torino : FC Bern 4 : 1 (2 : 0). Srednjeevropski pokal. Opava: Admira (Dunaj) : DFC Troppou 17 : 1 (10 : 0). - Kolesarstvo v Mariboru. Včeraj so bile na progi Maribor-Kamnira-Maribor kolesarske dirke SK železničarja. Startali so člani Železničarja in Mislinja- Na cilj so prispeli: Rozman (Žel.) 2.14.4Ö. Šunko 2.21.42, Raftl 2.23.18, Cajnko (Misiinje) 2-23.19- Tekmovanje je poteklo v redu. ASK I'rimorje (centralni odbor), poziva celokupno centralno in sekcijsko odborni-štvo, kaikor tudi vse podporno in_ aktivno članstvo, da se korporativno udeleži pogreba velezaslužnega b'agopokojnega klubove-ga podpredsednika g. prof. Evgena Jarca, ki bo danes ob 16.30 \z hiše žalosti, Zarni-kova ulica 19. — Važna odborova seja danes ob 20.30. v resta vrači ii Zvezdi. plavalna sekciia SK Ilirije- Drevi ob 18.30 članski sestanek na letnem kopališču. Pridite vsi in prinesite izposojene t,ri-koje. Do 10. t. m. mora imeti vsak član sekcije članarino v redu plačano, sicer izgubi pravico znižane vstopnine. Občni zbor Pokojninskega zavoda Gospodarska kriza hudo obremenjuje račune Pokojninskega zavoda Ljubljana, 7. junija. V dvorani Trgovskega uonia je bil danes dopoldne redni občni zoor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Predsednik dr. ililavec je najprej pozdravil zastopnika banske uprave, bansKega svetnika dr. Kar lina in pozneje došlega zastopni-nika ministra za socialno politiko inšpektorja g. Vizjaka. Občni zbor je z odobravanjem sprejel vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. kakor tudi vdanostne brzojavke ministru za socijalno politiko Cvetkoviéu ter banom dravske, primorske in zetske banovine. Predsednik dr. Milavec je v svojem poročilu poudaril, da je trenotno najvažnejše vprašanje razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo, za kar obstoja v finančnem zakonu pooblasti k> ministru za socialno politiko. Izjavil je, da je kraljevska vlada osvojila stališče, ki ga je v tem pogledu zavzel Pokojninski zavod, ki edino more dati nameščencem v drugih delih državah smernice za uvedbo te socialne naprave. Pokojninski zavod smatra za svojo dolžnost, da pri razširjenju pokojninskega zavarovanja nudi svojo pomoč in svoje izkušnje. V preteklem letu je imel Pokojninski zavod v obveznem oddelku 10.588 zavarovancev pri 2566 delodajalcih, število zavarovancev se je povečalo v primeru s prej šnjim letom za 5%, število delodajalcev pa za 1%. Posledice gospodarske stiske se kažejo tudi pri Pokojninskemu zavodu v dveh smereh. Na eni strani vidimo nazadovanje povprečne višine zavarovanih prejemkov od 23.000 Din v letu 1931. na 20.700 Din v lanskem letu. Najhujši padec tega povprečja je bilo v letu 1932. Na drugi strani pa vidimo prirastek pri nastopu delane-zmožnosti. Starejši zavarovanci, ki bi v normalnih razmerah še delali, Izgubljajo svoja službena mesta, da napravijo prostor mlajšim, cenejšim delavnim močem, kar povzroča pri teh zavarovancih predčasne upokojitve. Ta pojav je bil najhujši v letu 1933, zadnji dve leti pa je nekoliko popustil, vendar hudo obremenjuje zavarovalni račun. Bilanca za preteklo leto izkazuje na pasivni strani v vseh treh oddelkih premijsko rezervo v višini 369 milijonov Din. Skupaj z ostalimi pasivami (34 milijonov) znaša bilančna vsota 304 milijone in so pasiva za 67 milijonov višja, kakor zavodovo premoženje. Ta razlika predstavlja v zadnjih letih narasli primankljaj, ki je nastal zaradi valorizacije (28.7 milijona Din), zaradi odpisov na nepremičninah in terjatvah 17.6), zaradi nazadovanja borznega tečaja vrednostnih papirjev (11.1) in zaradi zv:šanja premijske rezerve v zvezi s strožjim računanjem in prekomernim nastopom dela-nezmožnosti (8.3). Ta primanjkljaj pa je predvsem računskegra značaja ter je pričakovati da se bo bistveno zmanjšal, ko bodo nastopile normalne razmere. Premoženje zavoda se je zadnia leta obrestovalo v višini preko 6%. Navzlic temu da baz'ra zavarovalno tehnični račun na 6 odstotnem obrestovanlu. se primanjkljaj navzlic temu ni zmanjšal, predvsem zaradi prekomernega nastopa invalidnosti. Razveseljivo pa je, da 1e lanski prfmant-kljaj rn en mib" jon manjši, kakor po bilanci za preišnie leto. Lani Pokojninski zavod ni delal n'kakih novih investicij m je razpoložljiva sredstva nplup-nl v posoiila. Tfko je bnnovini dal 8 milHonov Din za srradnjo bežigraiske f?m-rnzMe v LjuhHanf, 7 milijonov Krsnialdm rteželmm e'ektraram za elektrifik»c?1o Dolenlske in 8.6 mflMona Din mariborski irifstn? ob^'ni za smurilo deške meščanske šole. Zavodovi dolžniki so točn*»^ plačevali ohrrsti. Zno-tanfc,- na fkih rerervab po se prav t"W> zmPPi«oli od 3.8 na 2 K nrtiion« Din. Na nHppevkih i» zavod predn'sa] 28 2 m ili ton ^ Dfn za 0? mJIHon-i več kskor v nro^SrUpm letu. 'n so raostonki znaša!) 09^ T-T-ni«*«- lo ren» .se Je dvignilo od 10 8 na 12.50 milijona Din. Zavodovo premoženje se je lani obrestovalo po 6.5%. Največji odstotni donos je izkazan pri vrednostnih papirjih in posojilih, najmanjši pa pr: naložbah, kjer znaša le 3,4%, in pri nepremičninah, kjer znaša le nekaj nad 2%. Zavod je lani dajal menična in hipotekama posojila po 9%, stavbna pa po 8%. Upravni stroški so ostal-; na višini prejšnjega leta in so znašali 3.2 milijona Din. to je skoro 10% letnega predpisa. Debata Predsednik je še prečital poročilo računskih preglednikov, nakar se je oglasil k besedi podpredsednik g. Ivan Tavčar, ki je v svojem obširnem referatu poudaril med drugim naslednje: Po poslovnih poročilih je znašalo povprečno obrestovanje imovine leta 1932 še 8.46%, naslednje leto 7.67%, predlanskim 7,1% in lani 6,53%. V zadnjih štirih letih je torej povprečno obrestovanje nazadovalo skoro za 2%. To stalno nazadovanje obrestovanje imovine ograža ravnovesje zavrovalnotehničnih računov in seveda tudi rent. Najbolj se obrestujejo vrednostni papirji, in sicer po bilančni vrednosti z 9.4%. Težja je stvar z vlogami pri denarnih zavodih, ki jih je za 21,7 milijona Din, od tega pa 14,2 milijona Din zamrznjenih. Leta 1932 se je ta denar obrestoval še po 7,25%, lani pa le še po 3,37%. Zahteva Pokojninskega zavoda gre za tem, da se zavod izvzame iz zakona o zaščiti denarnih zavodov. Treba bo tudi misliti na delni odpis zamrznjenih vlog pri denarnih zavodih. Obrestovanje hipotečnih ln meničnih posojil je še prilično ugodno in je znašalo lani 8%. Zavodove nepremičnine so sa leta 1932 obrestovale po 6.4%, lani pa le 6e po 2.1%. Pokojninski zavod mora svojo fenovtoo obrestovati preko 6%, če hoče amortizirati obveznosti, ki izhajajo iz valorizacije zavarovanja. Bati se je da bo obrestovanje padlo pod 6.%, s čemer bi padla zavaroval-notehnična osnova in bi odpadla možnost kriti primanjkljaj. Zato bo treba čim prej misliti na to, kako naj se uravnovesi gospodarski položaj zavoda, številni nastopi invalidnosti hudo obremenjujejo račun. Verjetno je, da bo to po prestanku krize popustilo, vendar bo težko doseči popolno ravnovesje, ker je treba še kriti primanjkljaj, ki je nastal v zvezi s prekomernim številom Invalidnosti in znaša preko 5 milijonov. Zato bo treba prej ali slej revidirati zavodove računske osnove, pa tudi upravne stroške. Občni zbor je odobril nato računske zaključke. Pri nadomestnih volitvah je bil »a namestnika člana upravnega odbora izvoljen g. Josip Novak iz Maribora. Po kratki debati je bilo v zvezi s spreminjevalnim predlogom delegata g. Vrančiča sklenjeno, da se za tekoče leto notira za podpiranje brezposelnih zavarovancev znesek 160.000 Din, za podpore vdovam ln sirotam pa 100.000 Din. Občni zbor je po kratki debati pooblastil upravni odbor zavoda, da do prihodnjega občnega zbora lahko v smislu § 37., t. 7. statutov in § 59., t. 6. zakona o pokojninskem zavarovanju sklepa o kupovanja in prodaji nepremičnin, pri čemer mora upoštevati naslednje smernice: 1.) Upravni odbor sme sklepati s svojimi dolžniki aranž mane glede prevzemanja nepremičnin v svojo last. 2.) Nepremičnine, nakupljene na dražbah, ki so rentabilne, lahko obdrži. 3.) Kupovati sme zemljišča, stavblšča ter hiše tudi Iz proste roke. Stavbišča morajo biti primerna za gradnjo stanovanjskih hiš ter morajo nuditi možnost rentabilne zazi-dave. 4.) Upravni odbor sme graditi nepremičnine odnosno stanovanjske hiše s predvideno donosnostjo najmanj 2 tretjini povprečne donosnosti zavodove imovine. 5.) Graditi sme stanovanjske hišice za zavarovance proti mesečnemu odplačilu obresti in amortizacije. 6.) Odprodajati sme zemljišča in zgradbe, če se nudi prilika rentabilne oddaje. 7.) Pri lzvajaniu teh pooblastil nai se upoštevalo po možnosti vsi krab zavodovega področia po ključu pobranih premi i. in sicer v krajih, kjer Je podana rentabilnost. Pri slučajnostih je nameščenski deWit Pelikan rnterneh'ral predsednika za-radi tajnosti korespondence v konkretnem primern v 7adevi neke?* zavarovanca. V imenn na-meš^ndkih delegatov iz Dalmacije ie delegat Torini rodai i'"avo ki pravi da želijo dalm«*'n«ki n^neš^enri v primern razširjenji iy>koit>i|i'k«»tra 7,->rar«vnnia na vso državo o«taf« pod okrili»m Pokojninskega t a v od a v T.inbliani. moraio pa imeti u^rezaioče zastopstvo v upravi in v ^coh odborih. Vrhu tetra mora biti določano Število uradnikov zavoda iz vrst zavarovancev iz Dalmacite in se mora premožen ie nalagati po ključu, ki izhaja iz višine prispevkov v Dalmaciji- Postani is? član Vodnikove družbe ! žene zahtevajo enakopravnost z moškimi Propagandni sestanek pod okriljem Jugoslovenske ženske zveze Ljubljana, 6. junija Na zelo lep način, vseskozi stvaren, je v soboto zvečer v magistratni dvorani sekcija Jugoslovenske ženske zveze za dravsko banovino priredila propagandno akcijo za uveljavljenje enakopravnosti žene z možem. Članski sestanek je vsem ženam m obenem vsej javnosti nudil možnost, da se seznani s pravnim položajem žene, ki ji ga nodi naš veljajoči obči državljanski zakonik (ODZ) in kakršnega ji obeta nov načrt našega ODZ. Predzadnji namen tega sestanka pa je bil zlasti, da žene iznesejo pred javnost in predvsem na merodajnc činitelje svoje zahteve, ki jih sklepajo ob priliki priprav za uvedbo našega -novega ODZ. B Na sestanku, ki ga je vodila predsednica banovinske sekcije JŽS ga. Minka Go-vekarjeva, so omenjenemu namenu sližili stvarni referati gdč. Angele Vodetove o življenju, ki zahteva nove zakone, ge. Vike Kraigherjeve o zahtevah žene gospodinje glede na določila ODZ in referat g. dr. Vita Kraigherja, ki eh področjih javnega kakor zasebnega življenja, da je neizbrisno posegla tudi v rodbinsko življenje, ki je ženo vrglo iz starega tira — od njenega dotedanjega delovnega torišča v družini in moževi delavnici v naročje pridobitnega dela izven doma. Vloga moža kot edinega in absolutnega rednika družine je bila omajana, njemu ob stran ali celo sploh na njegovo mesto je stopila pridobitna žena. Vzporedno s tem gospodarskim preobratom se je pojavila tudi sprememba ženine vloge pred javnostjo, ki kljub nasprotnim zakonskim določbam zastopa svoje interese sama v svojem imenu, neredko tudi interese svojih otrok in celo moža. Tako je zlasti med svetovno vojno žena stopila na mesto rodbinskega očeta in urejala sama tudi zunanje odnose med oblastjo in rodbino. Nihče ni ugovarjal. Tako je načelo, da je »mož glava družine,« izgubilo svojo življenjsko upravičenost. Kako daleč pa korakajo razmere pred veljajočuni zakoni, dokazuje najbolj nazorno razvoj zakonitega varstva otrok. V primerih, ko zakonski oče ne izpolnjuje svojih dolžnosti do otrok in ko so zaščite potrebni otroci dandanes vedno naraščajočih ločenih, odnosno raz-druženih zakonov, že stari zakon odreka očetu »družinsko poglavarstvo». Otroci ločenih staršev ne pridejo več nujno pod očetovo oblast kakor bi to odgovarjalo načelu, ki je sproveden v zakoniku. Podobno se urejajo razmere nezakonskih otrok. V vseh primerih je danes odločilna edinole korist otrok, tako zakonskih kakor nezakonskih in tako vidimo, da sta v resničnem življenju odpovedali dve glavni načeli, ki sta urejali pravno zgradbo tradicionalne rodbine: določba, da je mož glava družine in razlika v ravnanju z zakonsko in nezakonsko deco. Iz tega sledi unjna zahteva žen, da iz novega ODZ izpade načelo, da je »mož glava družine,« kakor se predvideva v načrtu iz 1. 1934. Izenačijo pa naj se popolnoma pravice obeh zakoncev v rodbinskem pravu in temu primerno naj se spremene tudi druge zakonske določbe o pravicah in dolžnostih staršev do otrok, nadalje pa tudi določbe glede imovinskega razmerja. Od zakonodajalca, ki bo končnoveljavno urejal naš OOlZ, ne zahtevajo žene nič drugega, kakor da je zakonodaja pravična v enaki meri za vse državljane in da upošteva življenje takšno, kakršno je. Prispevek žene gospodinje je enakovreden denarnemu prispevku moža Predsednica »Zveze gospodinj« ga. Vika Kraigherjeva je pojasnila težnjo žen — gospodinj, da se gospodinje uveljavi in prizna kot polnovredno tvorno delo, ki ga žena prispeva k vzdrževanju rodbine. Vrednost in cena gospodinjskega dela mora biti primerna važnosti tega dela ter duševnemu in telesnemu naporu, ki ga zahteva. S tem delom žena prispeva k vzdrževanju rodbine enakovredno možu, zato je zgrešeno današnje pojmovanje, da mož vzdržuje ženo in otroke, kajti v resnici se tudi v tradicionalni rodbini vzdržuje žena sama z gospodinjskim delom, vso rodbino pa vzdržujeta vsak s svojim delom oba zakonca. Zato smatrajo žene - gospodinje, da je današnje pravo prav tako krivično ženi in materi - gospodinji, ki troši svojo delovno silo v gospodinjstvu in ki ne dobi za to delo nobenega denarnega ekvivalenta. Po novem pravu, ki ga žena pričakuje, mora veljati delo žene - gospodinje kot polnovre- den prispevek k skupnemu preživljanju obeh zakoncev in otrok. Črtati je treba mnenje, da je mož vzdrževatelj družine, še zlasti ob dejstvu, da je prepogosto mož le zapravljivec rodbinskega imetja, in da žena, ki je kljub moževi zapravljivosti prihranila kako malenkost, pravno ni upravičena zahtevati tega kot svojo lastnino. Načelo, da je gospodinjsko delo enakovreden prispevek k vsakemu drugemu prispevku za vzdrževanje rodbine, jc treba izvesti tako, da se smatrajo vsi dohodki in vsa imovina, ki sta jo pridobila eden ali drugi zakonec v času rodbinske skupnosti kot skupna imovina obeh. V primeru razdružitve rodbinske skupnosti, ko je treba imovino razdeliti, mora zato dobiti vsak zakonec svoj odgovarjajoči delež, ki mu pripada sorazmerno njegovemu prispevku k skupnemu življenju in skupni imovini. Pregled položaja žene v rodbinskem pravu ki ga je podal dr. Vito Kraigher, je vedel do zaključka, da je pogoj popolne enakopravnosti žene predvsem uvedba obveznega civilnega zakona in enotnega državnega sodstva v zakonskih sporih, ki je pri nas utemeljena spričo raznoterosti priznanih veroizpovedi. Ta način bi edini mogel preprečiti zlorabe in zmešnjave, ki so posledica omenjene izredne raznolikosti veroiz-povedanj. Žene zahtevajo uvedbo obveznega civilnega zakona, in izključitev vsakega cerkvenega vmešavanja v zakonske spore, ker so prepričane, da slonijo cerkvena načela in predpisi o zakonu na tisočletja starih predsodkih o manjvrednosti žene; nimajo nobene znanstvene podlage in pomenijo za ženo velike krivice in težke posledice. Naš veljajoči ODZ, ki je prav-tako zgrajen na teh predsodkih, ima za našo ženo in njeno razmerje do moža to posledico, da je predvsem »mož glava družine« s čemer se ženi odreka pravice do sa-moodločanja, nadalje pa tudi važne imovinsko - pravne posledice na ženino škodo. Prednačrt za novi ODfZ iz 1. 1934. ne obeta kakega znatnega izboljšanja, v nekem pogledu celo povečanje ženskih bremen. Imovinsko - pravno je važna določba, ki pravi, da se bo v dvomu o tem, kdo izmed zakoncev je med trajanjem zakona pridobil imovino, smatralo, da sta jo prido- t bila vsak polovico, dočim velja po seda-danjem pravu domneva, da jo je pridobil mož. Naposled uva.ia prednačrt tudi /a ženo dolžnost vzdržc\ati moža, ki ni dela-zmožen. Tega sedanji ODZ, ženi ni nalagal, tako so ukrepala le sodišča. Te spremembe pa so tako malenkostne, da sc žene z njimi nc morejo zadovoljiti, kajti v ničemer ne spreminja ženinega razmerja do moža in vztraja pri načelu moževega poglavarstva, taka sprememba bi pomenila velik napredek položaja žene le za pokrajine kakor so: Srbija, Črna gora. Bosna in Hercegovina, kjer je sprovedena misel, da jc mož nekaj višjega od žene in je poročena žena po srbjanskem civilnem zakoniku izenačena z mladoletnimi, raz-sipneži in propalicami. Nikakor pa bi se ne spremenil položaj slovenske in hrvatske žene. ki s svojim vstopom v delovne množice naroda s polno pravico zahtevajo enakopravnost z možem, kakor so mu enakopravne po svojem delu za družino in v družini. Po kratkem orisu in grupaciji velja jo-čih občih državljanskih zakonikov v raznih evropskih državah, med katerimi nc-pobitno prednjačijo kot vzgledne zakonodaje one iz skupine skandinavskih držav, jc predavatelj še opozoril na dva argumenta, s katerimi hočejo nekateri zagovarjati prednačrt našega ODZ. Prvi je ta, da veljajoča ureditev ženinega položaja odgovarja pravni zavesti ljudstva, ta argument je predavatelj označil kot pravno frazo, ker odpor stotisočev delovnih žen intelektualk, delavk in nameščenk, jasno dokazuje, da je večina državl janov, za sodobnejšo ureditev ženinega pravnega položaja po ODZ. Nadaljnji argument, da more le gospodujoči položaj moža v družini zagotoviti obstoj družine kot temeljne edini-ce družbe, pobija dejstvo, da 120-lctna veljava starega ODZ z gospodujočim položajem moža v družini ni prav nič zajezila razkroja družine, na katerega kažejo tudi pri nas v tisoče rastoče ločitve in razpo-roke zakonov. Vsi referanti so bili za svoja izvajanja deležni toplega priznanja prisostvujočih žen, ki so po zaključku soglasno z velikim odobravanjem izglasovale obsežno resolucijo o zahtevah žen po ureditvi njihovih pravnih odnosov v okviru občega državljanskega zakonika. Teden dni filma Ali naj bo v filmu kakor v življenju? Neki ameriški novinar je objavil pod za-glavjem: »To vidimo le v filmu« naslednje: »Ako v filmu dežuje, Ii je vedno kakor iz škafa . . Ako se delavka sleče, pokaže vedno luksuzno perilo. Ako junakinja zjutraj vstane iz postelje, je njena frizura vedmo tip top in lepota njenega obraza nikoli ne trpi zaradi spanja! Junak-pevec zna takoj skemponirati pesem, čim se vse-de h klavirju, a junakinja jo zna takoj na pamet, čim jo enkrat sliši» Ako stopi kdo v temno sobo s svečo v roki, se prostor takoj razsvetli, kakor pri kakšni premieri v Hollywoodu. Junakinja, ki mora živeti mesece dolgo v divjih, neciviliziranih krajih, ima vedno po.litirane nohte in brezhibno toaleto. Junakinja ni nikdar večja od svojega partnerja. Telefon deluje v filmu vedno brezhibno! Nikoli ni zaseden, nikdar pokvarjen. Osebe v filmu vedo vse telefonske številke in naslove na pamet. Ako vključijo radio, dobe vedno takoj zaželjen spored. 'Ako potrebujejo avtotaksi. ie takoj tu. Avtomobili zamorejo voziti cele sitotine kilometrov daleč, ne da bi »čutili potrebo« vzeli ben-cin! Zapustiti najet avtomobil, ne da b' plačal, ali zapustiti res ta vran,i brez plačila zapitka ie sijajno mogoče spmo v fi'mu. . • Tako točno ameriški filmski kritik. Tem izvajanjem bi pa mogel pToducent ali režiser resno ugovarjati. Zasrtavrno si najprej splošno vprašanje, da kopira ždvlje-iie do pike natančno? V normalnih resnih filmih, zajetih iz sodobnega življenja go'ovo! V teh primerih mora režiser skušati ustvariti okolje, ki bo čim vernejši posnetek resničnosti. Tak fi'm ne prenese niti na manjše doze ■teatralnosti. Vendar je pretežna večina filmov, ki teko dandanes po kinematografih. operetnega značaja So to v?sMo-igTe. burke na muzi.kalni podlagi. Rokopisi teh filmov «o zgrajeni no večini na imaginarnih dogodkih in vseh mogočih zaplet-kih. Tak film torej, ki že v svojem bisitvu »greši« še mnogo hujše proti resničnosti, ire nese bre/ nadaljnjega take »prestopke«, kakor jih omenja smeriški novinar. Nasprotno. c e'o koristijo temnu filma. Nobenemu režiserju ne bo padlo na um. da bi zavlačeval dejanje veseloigre z malenkostmi, kakor je natakanje bencina, plačevanje in stično. Telefon je lahko pokvarjen ali zaseden, če je zgrajen na tem bistveni zapletek. absolutni nonsens pa je puliti brskati igralca po telefonski knjigi, da bi javil centrali zasedeno aili pokvarjeno zvezo, če to dejani j e nima nobene oTganičnc zveze s celo igro, marveč naj bi služilo le kot nekak prispevek k večji »resničnosti« filma. Na ta način bi =e zavleklo de:anje filma v nedogled. Ako bi hote1 i biti brez-rvogojno zvesti absolutnemu realizmu, kakor ga zahteva ameriški kritik, potem bi 6e moral vendar tudi od časa do ča>?a kdo vsekniti v filmu in tudi kdai pa kdaj iz-0iT-.il vrptri z dvema ničlama! ~ Zanimalo bi nas zvedeti, kakšno stališče zavzema v tem pogledu naše občinstvo. Mogoče se og'asi tudi kak »poklicni« od teatra? Spet pridejo trije odlični filmi Za konec sezije si je pridobil Elitni kino Matica še tri prvovrstne filme, le jih bomo v kratkem videli. >črna krila« so film iz letalskega življenja. V njem nastopa šest najbolj znanih ameriških igralcev, resničnih umetnikov, ki slove po vsem svetu. Zlasfr moramo omeniti Johna Barrymora in njegovega brata Lionnela. prezreti pa ne smemo tudi Clarka Gablea, ki ima zlasti v ženskem svetu zaradi svojega moškega nastopa obilo simpatij. Glavno žensko vlogo igra. Mirna Loy, ki -Ima v Ameriki, pa tudi pri nas precej dobro ime. Vsebina filma je zelo napeta. Zanimivo je omeniti, da je za spremljavo tega filma uporabljena' skoraj vsa Beethovnova Sedma simfonija. Film jc v nomàkcm jeziku. »Arena krv* in ljubezni« bo film, kjer se nam bosta pokazala dva naàa stara ljubljenca: Wallace Beery in mali Jackie Cooper, ki smo ju oba s takšnim užitkom gledali v filmu »Otok zakladov«. Beery igra vlogo krotilca zveri, ki po nesrečnem nakljuöju izgubi roko, Cooper pa njegovega otroka. Tretji film bo »škandal dneva«, pustolovska zgodba iz življenja ameriških novinarjev. Film si bo že zaradi tega vredno ogledati, ker bomo v njem najlepše spoznali, kako iznajdljivi m vestni morajo biti ameriški novinar«', če hočejo vzdržati tempo modernega ameriškega življenja. Vsebina je nad vse napeta in zanimiva Film se odlikuje po prvovrstni zasedbi. Glavno mošiko vlogo ima spet Clark Gable, njegova partr.c «ca pa je Constance Benettova, ki jo prištevajo med najbolje plačane ameriške filmske igralke. V celoti nam torej obeta Matica zelo pe3ter in res izbran program, ki si ga bo vredno ogledati. Bodoče matere morajo skrbeti da se izognejo vsaki ieni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice. FRANZ* J OSEFO V A voua se tahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ojfi reg. S. Or. 16180/35 Manifestacija v Kranju za moderno centralno bolnico Kranj, 7- junija Na Glavnem trgu pr^d mestno hišo v Kranju je bilo zliorovanje akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice. Velika množica meščanov, kmetov in delavcev je soglasno manifestirala za rešitev tega aktualnega vprašanja. Prvi je izpregovoril dr. Meršol, ki je zbranim poslušalcem prikazal porazne razmere v naši osrednji bolnišnici. Statistično je neizpodbitno dokazal potrebo nove, higienično urejene, slovenske centralne bolnišnice- Naslednji govor je imel zdravnik dr. Be-žek iz Kranja: »Težkega srca pošiljam srvo-je bolnike?:, je dejal dr. Bežek, »v ljubljansko bolnišnico, ker vem, da so samo veliki stroški prevoza, polovičarsko zdravljenje, zaradi nevzdržnih razmer in nazadnje pride bo'nik nazaj neozdravljen in često še s kako nalezljivo tolezni jo .. .< Sledil je govor akademika Ravnikarja, ki je poudarjal, da je dolžnost predvsem države in samo države, da zgradi novo bolnišnico in tako odstrani kulturni Skandal. Kadar gre za zdravje ljudstva, se ne sme gledati na denar. Zahteva po ljubljanski bolnišnici je zahteva vseh Slovencev. Nadalje sta govorila v imenu delavstva zastopnik »Splošne delavske strokovne zveze« g. Tornine in zastopnik Jugoslovenske strokovne zveze g. Pestotnik. Oba sta nagia-šala delavske zahteve po zgraditvi nove osrednje bolnišnice, ker so ravno delavci tisti, ki najbolj občutijo pomanjkanje zdravljenja- Delavstvo pušča v tovarnah svoje zdravje, ki je danes njegovo edino premoženje, in na|»osled mora še ob takih razmerah prenašati v bolnišnici novo trpljenje, namesto. da bi mu vrnili zdravje. Na koncu je bila prečitana resolucija, naslovljena na kr. vlado v Beogradu in na kr. tansko upravo v Ljubljani; »Kmetje, delavci in meščani, zbrani na zborovanju v Kranju, se pridružujemo upravičeni zahtevi slovenskega ljudstva, da nam država zgradi v Ljubljani novo centralno klinično bolnišnico za vso Slovenijo. Pozivamo kr. v>do (oz. bansko upravo), da prične z delom čim preje, ker so tu prizadeti življenjski interesi slovenskega naroda«:. Lepo gasilsko slavje v Celju 65letnica celjske gasilske čete je uspela v polnem obsegu Celje, 7. junija. Prostovoljna gasilska četa v Celju je priredila v proslavo svoje 65-lctnice danes gasilski dan, združen z zletom celjske gasilske župe Sinoči se je pričela ob 20.30 baklada z železničarsko godbo. Sprevod je krenil od mestnega poglavarstva po Dečkovem trgu. Gosposki ulici, Slomškovem trgu in kapucinskem mostu na Breg pred hišo župana g. Mihelčiča, kjer je bila podoknica kumi-ci novega reševalnega avtomobila, nato pa se je sprevod vrnil v mesto m priredil v Prešernovi ulici podoknico kumici ge. Jc-lenčevi. Odtod je krenil sprevod v Vegovo ulico in priredil tam podoknico kumici ge. Dobovičnikovi. Ob zaključku sc jc podal sprevod ob levem bregu Savinje čez brv v mestni park, na kateri sc je bil že prej pričel velik ognjemet. Želczničarska godba je ob ognjemetu zaigrala tri koračnice. Če bi bil prispel sprevod z godbo, baklami in lampioni že ob pričetku ognjemeta, bi bil efekt še večji. Ognjemet, ki ga je izvedla celjska tvrdka »Pyrota«, je trajal dve uri in je bil izredno lep in učinkovit. Takega ognjemeta Celje že mnogo let ni videlo. Ognjemetu je prisostvovala nepregledna množica občinstva. Davi ob 5.30 je bila budnica po mestu, ob 8.30 pa gasilska maša v Marijini cerkvi. Po maši so se zbrali pred mestnim poglavarstvom zastopniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, kumicc ge. Mihelčiče-va.Jclenčeva in Dobovičnikova, gasilski funkcionarji ter gasilci iz Zagreba, Varaž-dina, Maribora, Ptuja in aktivno članstvo skoraj vseh čet s področja celjske gasilske župe. Po blagoslovitvi novega, modernega reševalnega avtomobila znamke »Fiat«, ki jo je opravil g. profesor Ko-vačič, je imel predsednik celjske gasilske čete g. Dobovičnik pozdravni govor, nato pa je čestital celjski gasilski četi g. Ram-šak iz Maribora v imenu mariborske gasilske župe in mariborske gasilske čete, g. Pristovšek st. iz Ljubljane v imenu Gasilske zajednice dravske banovine. Predsednik celjske gasilske čete g. Dobovičnik je izročil članu g. Klezinu, ki je opravil že nad 100(1 voženj z reševalnim avtomobilom, kot odlikovanje zlat prstan, članu g. Sei-tlu, ki je opravil že nad 500 voženj, pa srebrn prstan. Nato je bila pred mestnim poglavarstvom gasilska parada pred gasilskimi funkcionarji in gosti. Nekai minut pred 10. se je pričela v slavnostno okrašeni sejni dvorani na mestnem poglavarstvu slavnostna seja celjske gasilske čete. Na prošnjo predsednika g. Dobovičnika je prevzel predsedstvo zastopnik Gasilske zajcdnice g. Pristovšek, ki je pozdravil zastopnika poveljnika vojaškega okrožja in mesta g. podpolkovnika Krasnika. celjskega župana g. Mihelčiča in člane mestnega sveta, sreskega načelnika g. dr. Zobca, zastopnika predsednika okrožnega sodišča g. Rrcčka. zastopnika starešine sreskega sodišča g. N rstovška, predstojnika mestne policije g. Törnarja, zastopnika drž. realne gimnazije g. direktorja Mravljaka, poštnega upravnika g. Boca, šefa železniške stanice g. Vranjeka, šefa davčne uprave g. Čuša, narodnega poslanca g. dr. Doboviška, zastopnika celjskega opata g. prof. Kovačiča in upravitelja ekspoziture Ot r/jD g. Šmigovca. Na-t oje prečital vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu ter pozdravno br/ojavko ministru za telesno vzgojo g. dr. Rogiču. Gosp. Pristovšek je sporočil pozdrave starešine Gasilske zajcdnice g Josipa Turka, pismene čestitke pa so poslali gg. podstare.šina Gasilske zajednice Anton Cercr, zastopnik Gasilske zveze Mavricij Mayer in župni načelnik Kopač iz Slovenjegradca. Predsednik g. Dobovičnik je podal histo-riat celjske gasilske čete in se tudi spomnil vseh v teku let umrlih članov, katerih spomin so navzoči počastili s klici »Slava!« Nato so čestitali društvu k lepemu jubileja gg. podpolkovnik Krasnik v imenu poveljnika vojaškega okrožja in mesta, župan Mihelčič v imenu mestne občine, sreski načelnik dr. Zobec v imenu politične uprave, prof. Kovačič v imenu celjskega opata, Adolf Bervar v imenu celjske gasilske župe in zastopnik varaždinske gasilske čete. Od 11. do 12. je bil v parku promenadni koncert. Ob 14. se je pričela pred mestnim poglavarstvom velika tombola, po tomboli pa se je razvila na dvorišču mestnega poglavarstva in v prostorih celjske gasilske čete zelo prijetna ljudska veselica. Celjska gasilska četa, ki spada med najmarljivejše in najboljše opremljene gasilske čete v Sloveniji, je izredno lepo proslavila 65-let-nico svojega požrtvovalnega, nesebičnega in vseskozi uspešnega udejstvovanja. Naše gledališče Drama Ponedeljek 8.: Tiran. Red C. Torek 9.: Zaprto- (Mladi gospod šef. gostovanje v Celju). Sreda 10.: MJadi gospod šef. Red Sreda. Opera Ponedeljek 8.; Zaprto. To-ok 90.: Lucia di Lammermoor. Rer B. Sreda 10-: Vesela vdova. Red Četrte'- Objave Nov grob. Umrl je v ljubljanski bolnišnici g. Leopold Gorjanc, knjigovez v pokoju, oče stereotiperja Narodne tiskarne. Blagi pokojnik, ki je bil na glasu izvrstnega knjigoveza, bo nastopil svojo zadnjo pot jutri ob 14. Lep inu bodi spomin, žalujočim aaše iskreno sožalje! Kje bodo stanovali naši olimpiici? Ali vas zanima berlinski stadion? Hočete videti zanimivosti Berlina? Potem pridite jutri v torek, zvečer ob 20- v dvorano Delavske zbornice, kjer se bo predvajala izvrstno uspela filmska reportaža, ki jo je v Berlinu napravil Ljubljančan g. dr. Marjan Foerster. Vstopnice so po 3 Dir., a ves čisti dobiček je namenjen v podporo slepim. III. jubilejna produkcija drž. konservatori-ja ljubljanskega bo drevi ob četrt na 7. zv-v filharmonični dvorani. Spored izvajajo čla- ni profesorskega zbora, bivši odlični gojenci ter godalni orkester drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice. Nastopijo gospa Pavla Lovšetova in gg. Jože Gostič, Marjan Lipovšek, Pavel šivic.. Karel Rupel, Ljubljanski kvartet — gg. Leon Pfeifer, F ran jo Stanič, Vinko šušteršič in Gustav Müller. Dirigent g. L. M. Škerjanc-Spored se dobi v Matični knjigarni- Velja 5 Din. in služi obenem kot vstopnica v dvorano. Vse prijatelje drž. konservatorija va^-bimo, da v velikem številu posetijo koncertno produkcijo d "evi ob četrt na 7. zvečer. Koncert sodobne češke glasbe ho nocoj ob pol 2l. uri v Hutadovi pevski dvorai-Izvajajo se dela Vit. Novaka, Jiraka, Rei-nerja, Moise=a, Habe in Schulhofa. Izvajalca sta: tenorist Jože Gostič in pianist Marjan Lipovšek. Koncert se vrši T okviru intimnih koncerlov Glasbene Matice. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din so v predprodaji v Matični knjigarni. Jutri zvečer olt ("•«'trt na 7. bo v filharmonični dvorani zadnja produkcija šole Glasbene Maii.e, na kateri nastopi cela vfsta gojencev in pa violinski ansambl. Podrobni sjwed javimo jutri. V Matični knjigami so dobi tiskani spored za 3 Din, ki velja obenem kot vstopnica. H u bado va župa JPS. Drevi ob 18. važna odborova seja v Glasbeni Matici. Predsednik. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Kupujte domače blago ! Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika. Zapustil nas je za vedno naš oče, stari oče, stric, brat in svak, gospod ^tecpoCd §otjanc knjigovez v pokoju. Spremimo ga na njegovi zadnji poti k večnemu počitku iz mrtvaške veze splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu v torek, dne 9. junija t. I. ob 2. uri popoldne LJUBLJANA, dne 7. junija 1936. ŽALUJOČI OSTALI. .Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — ga Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vai t LjubljanL