leto
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za'/«leta 90 din, za '/« leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino, industrijof obrt in denarništvo
Številka 48.
Uredništvo: Ljubljana,
Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hrar nlci v Ljubljani št. 11.953.
iTHstiSt vsak ponedeljek, sredo in petek
Liubliana, ponedeljek 24. aprila 1939
Cena Sfl 150
Nobenega maiodušia!
V napeti zunanje-politični situaciji živimo in priča smo bili mnogim silno razburljivim dogodkom, ki so se odigrali v bližnji preteklosti. In še ne moremo reči, da bi bilo teh napetih dogodkov kmalu konec.
Pač pa moremo reči na to, da vsaj mi v Jugoslaviji moremo gledati na vse te dogodke mirno, z zaupanjem, a tudi s samozavestjo. Moremo gledati mirno, ker nočemo nikomur nič vzeti, ker nočemo nič tujega, ker smo absolutno brez vsakih sovražnih namenov. Moremo pa gledati mirno na vse te dogodke tudi zato, ker smo zadosti močni, da varujemo svoj interes in da se ne pustimo izkoriščati za interese drugih. Prav zato pa moremo položaj naše države presojati tudi z zaupanjem. Njena pozicija je trdna in prijateljstvo z njo je iskano, kar so tudi že potrdile mnoge in pomembne izjave.
Moremo pa tudi s samozavestjo gledati v bodočnost. Naj bodo sedanji dogodki še tako usodni in težki, je preživel naš narod tudi že težje in preživel jih je zmagovito. Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nikdar bila idilična, temveč je bila ves čas polna bojev, težkih in silnih bojev. Iz vseh teh bojev so izšli jugoslovanski narodi zmagoviti! Nismo novinci v bojih, temveč v bojih preizkušeni, ki poznamo njih pezo, ki zato ne začenjamo lahkomiselno bojev, ki pa se tudi znamo bojevati, če je v resnici treba, če gre za najvišje ideale našega naroda, če gre za njegovo svobodo in neodvisnost.
In v današnjem času moremo to še posebej poudariti, ker je danes sporazum že na poti, oni veliki sporazum, ki bo stopnjeval silo našega naroda do najvišje potence. Moremo s polnim zaupanjem gledati v bodočnost, ker so naši uvidevni državniki in tudi ves narod pravilno razumeli nalogo dne in storili vse potrebno, da bo v sedanjih težkih časih edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev pred vsem svetom s sporazumom ma-nifestirano na najsijajnejši način.
Mi smo pripravljeni! Dobro pripravljeni!
Zato pa tudi ni treba nobenega malodušja in nobene nervoznosti. Premlad narod smo, da bi imeli slabe živce.
Kar sramotno pa bi bilo, če bi nas begale razne vesti, ki jih širijo zlonamerni tuji elementi ali Pa oni redki strahopetci, ki prebivajo med nami. Proti vsem tem razširjevalcem je treba kar udarno nastopiti, kajti vse te vesti pomenijo najtežjo žalitev naše narodne zavesti in našega nacionalnega ponosa.
Nikdar nismo bili in nismo narod, ki bi podlegel alarmantnim vestem. Mi pogledamo resnici v oči in če je resnica trda, ne povesimo oči, temveč pogledamo resnici še bolj ostro v oči. Nikdar se še naš narod ni zbal resnice in se je ne bo!
Razburljivi dogodki se odigravajo po svetu, toda ni razloga, da bi se zato razburjali tudi mi. Živimo z vsemi sosedi v miru in vse kaže, da bomo mogli tako živeti tudi v bodoče. Samo nepotrebne skrbi bi si delali samim sebi, če bi z manjšo vestnostjo opravljali svoje vsakdanje posle, če bi pustili, da razne govorice zaustavljajo na-
še gospodarsko življenje. Naše gospodarsko življenje je še mlado in potrebuje razmaha in temu cilju posvetimo svoje sile.
A tudi našemu gospodarskemu življenju se obljublja s sporazumom ta razmah. Zato pa tudi moremo z optimizmom gledati v svet,
saj se bodo šele sedaj začele prav razvijati sile naših treh narodov. Po 20 letih beganja sem in tja prihajamo sedaj šele na pravo pot. Veliko smo v teh 20 letih zamudili, vzroka zato dovolj, da sedaj še bolj intenzivno delamo, a tudi z večjo samozavestjo.
Na pragu velikega dogodka, ki se pripravlja v našem notranjem življenju res ni potreben noben pesimizem in nobeno malodušje. Lepša pot našega naroda se pričenja in zato bomo tudi odločneje znali varovati to pot, če bi jo hotel kdo motiti!
Razdelitev surovin
Uvede nai se mednarodni trgovinski lek
Med velesilami se vodi ta čas borba za surovine. Na vsej zemlji imajo velike države svoje interese in življenjske potrebe. Te velike države pa ne pomislijo, da imajo tudi srednje in male države, ki imajo skupno več prebivalstva kakor marsikatera velika država, iste interese in iste življenjske potrebe. Velike države skušajo s svojo vojaško in politično močjo izropati srednje in male države. Izsiljujejo si koncesije, ki nasprotujejo dostikrat tudi osnovnim pojmom dostojnosti.
Pri takšnem sistemu se svet ne more nikoli pomiriti. Treba je zato ustvariti pogoje, da bodo vse države, torej tudi srednje in male, deležne svetovnih dobrin, da si bodo mogle nabaviti življenjske potrebščine in da bodo mogle življenjski standard svojih narodov izenačiti z življenjskim standardom velikih držav.
O razdelitvi dobrin in surovin se je že mnogo pisalo. Razdelitev sicer ne bi bila tako težavna, težavnejši je način in možnost plačila. Tudi plačilo v valuti države, v kateri je kupec, ne trči ob te-
žave, neizvedljiv je samo transfer tako v lastni kakor v tuji valuti.
V sistemu pogodb med dvema državama se vrši izmenjava blaga po kliringu že z uspehom, vendar do danes se še ni posrečilo zediniti se za tak klirinški promet med več državami. Da se omogoči izmenjava blaga med vsemi državami, smatramo plačilo dobrin s trgovinskim čekom kot praktično izvedljivo. Trgovinski ček naj hi bil plačljiv v državi izdajatelja tega čeka in v valuti te države in bi sc smel porabiti zopet samo za nakup blaga in za turistični promet i. dr. v tej državi.
Tak trgovinski ček bi moral notirati na vseh borzah in njegova uporaba naj bi bila mnogo-stranska in elastična. Trgovinski ček bi moral biti prvo in splošno plačilno sredstvo. Podrobnosti takega kliringa, pa naj bi izdelali finančniki s širokim obzorjem.
To bi omogočilo praktično in pravično razdelitev surovin in bi se življenjski standard narodov prilično izenačil. Poživilo pa bi se
gospodarstvo vsega sveta in povišalo blagostanje. J. H. M.
*
Objavljamo ta predlog zelo uglednega industrialca, ki je s svojimi deli dokazal, da odlično pojmuje nalogo gospodarstva in sedanje gospodarsko življenje. To je dokazal tudi s svojim predlogom uvedbe trgovinskih čekov. Nad vse koristno bi bilo, če bi naše gospodarske organizacije, zlasti pa vse one, ki zastopajo naše izvozniške in uvozniške kroge, usvojile ta predlog in ga skušale realizirati. S predlaganimi trgovinskimi čeki bi se sedanje težave na vsak način mogle premostiti, pri tem pa je tudi upoštevana devizna politika držav. Mislimo, da pomenijo trgovinski čeki silno posrečen kompromis med potrebami industrije in interesi države. Zato tudi mislimo, da bi se ta kompromis mogel izvesti. Seveda pa je pogoj, da gospodarske organizacije propagirajo ta predlog in da skušajo zanj pridobiti odločujoče činitelje. — Upamo, da se bo to tudi zgodilo.
Reforma	iavn
ie potreb
Tudi naša uprava se
modernih delovnih metod
V zadnjem zvezku »Metalurgije«, ki objavlja kopico zelo izbranega materiala in ki jo zato toplo priporočamo, je objavil direktor beograjskega velesejma inž. Milo-sav Vasiljevič pod gornjim naslovom članek, iz katerega navajamo:
Da posluje naša uprava počasi in komplicirano, je že tako znano, da že več ni zanimivo to ponavljati. Dovtipi že krožijo na račun počasnosti naše javne uprave in tem dovtipom se ne smeji samo publika, temveč tudi že sami uradniki naše uprave. Ažurnost, hitrost in točnost so lastnosti, ki so naši upravi nepoznane. Uradniki, tudi če bi hoteli, ne bi mogli izvrševati hitro in kulantno svojih poslov, ki so jim predpisani z raznimi uredbami in naredbami, ker je javni upravi predpisano tako komplicirano poslovanje, ki izključuje hitro in učinkovito uradovanje. Ne smemo se zato jeziti na uradnike, temveč poenostaviti je treba poslovanje! V poslovanje naše državne uprave se morajo uvesti moderne metode dela. Isto je treba storiti tudi pri naših samoupravnih in drugih javnih upravah.
Mnogi mislijo, da pomenijo moderne metode dela zmanjšanje kontrole. To pa ni res. Večinoma bi se nasprotno z uvedbo modernih metod dela kontrola pospešila in povečala. Z uvedbo moderne metode dela pa bi se moglo — ne moralo — tudi zmanjšati število
uradništva. Če hoče država iz socialnih razlogov zadržati vse sedanje uradništvo, bi moglo to ostati tudi pri poenostavljenju uprave, ker bi bila razlika le v tem, da bi bilo uradništvo manj obremenjeno z akti in bi se moglo bolje izkoristiti v službi. To vsekakor ni manjhen dobiček, posebno pa ne za gospodarstvo.
Upravna počasnost v mnogem ovira napredek države. Država je postala velik delodajatelj in naba-vitelj in privredniki sklepajo z njo pogodbe in izvršujejo posle za njen račun. Pa že način sklepanja pogodb — licitacij — jc dolgotrajen. Dostikrat nastane pri izvrševanju kakega dela vprašanje, ki po pogodbi ni predvideno. V takih primerih se mnogokrat pripeti, da pride upravni sklep tako pozno, da postane že brezpredmeten. Končni obračun izvršenega posla se more izvršiti silno pozno, dostikrat šele po letih pred sodiščem. Narodno gospodarstvo od tega silno trpi, pa tudi država sama, ki dostikrat plača večje odškodnine, kakor bi jih plačala, če bi se vsa vprašanja hitro rešila.
Da poenostavljenje uprave ne pomeni tudi zmanjšanje kontrole, naj pokaže naslednji primer. Če n. pr. danes potuje državni nameščenec po uradnih poslih v kraj, kamor ne vodi železnica, mora kot dokaz, da je v resnici prepotoval toliko kilometrov, priložiti svoje-
mu računu o potnih stroških še potrdilo o kilometrski razdalji kraja, v katerega je potoval. To potrebuje pregledovalec računov, ker plačilo potnih stroškov je odvisno od števila prepotovanih kilometrov. S temi potrdili se izgubi silno mnogo časa in nekoč je bil na tehničnem oddelku v Kragujevcu samo s pisanjem teh potrdil zaposlen en uradnik. Ali ne bi bilo mnogo preprosteje, če bi bila izdelana uradna tabela o razdalji posameznih krajev in bi bila ta v vsakem uradu, pa bi vse te pisarije odpadle? Delo bi se izvršilo hitreje in še kontrola bi bila večja, ker bi bila po uradni tabeli razdalja vedno enaka, dočim se pri posebnih potrdilih more tudi iz-preminjati. Manj posla in več gotovosti, da ne bo napake, to je ravno cilj racionalne uprave.
Racionalizacijo uprave bi moglo izvesti samo strokovno telo, ki bi se ustanovilo pri predsedništvu vlade v obliki stalne komisije za reformo javne uprave. Člani te komisije bi bili visoki zastopniki uprave in znani strokovnjaki javnega prava in znanstvene organizacije dela. (Še bolje bi bilo po našem mnenju, da bi bili člani te komisije predvsem praktični gospodarski ljudje, kakor se je to v Angliji sijajno obneslo. Op. ured.) Ta komisija bi sprejemala predloge iz javnosti in bi jih skušala
Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj
za dravsko banovino bo v petek dne 28. aprila 1939 ob pol 10. uri dop. v Ljubljani, v sejni dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ul. 27.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Predlogi združenj.
4. Končna določitev dneva in sporeda zvezine skupščine.
5. Slučajnosti.
Predsednik: Stane Vidmar s. r. Tajnik: Dr. Ivko Pustišek s. r.
Občni zbor Konzorcija »Trgovskega lista«
bo v petek dne 28. aprila 1939. ob 15. uri v prostorih »Trg. doma« v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo blagajnika o računskem zaključku.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o proračunu.
5. Predlogi članov.
6. Raznoterosti.
Po določbi § 12. pravil konzorcija morajo člani naznaniti predloge pod točko 5. dnevnega reda načelstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom, in sicer pismeno.
Ce občni zbor ob določeni uri zaradi nezadostnega števila članov ne bi bil sklepčen, bo v smislu določb § 15. pravil pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov.
Načelstvo Konzorcija »Trg. lista« v Ljubljani.
Predsednik: Stane Vidmar 1. r. Tajnik: Dr. Ivan Pless 1. r.
izvesti. Gradiva za delo take komisije pa je več ko zadosti.
Samo reforma poslovanja davčnih uprav nudi že izredno hvaležno delo. Nadalje je tudi problem o dobrem izvrševanju državnih nabav že zrel za racionalno rešitev. Danes n. pr. nabavljamo po določilih zakona o drž. računovodstvu z ofertnimi licitacijami tudi predmete, katerih cena se vsak dan določa na borzah in kjer je zahteva po treh ponudbah brez smisla ali ko odlok o odobritvi licitacije v roku enega meseca more priti, ko so se cene že čisto spremenile. Kontrola za ceno teh predmetov pa bi bila silno enostavna in učinkovita: cena na borzah.
Mnogo vprašanj je, ki se ne morejo racionalno rešiti brez strokovnega študija. Zato mislimo, da bi bila komisija za reformo javne uprave edina pravilna rešitev za poenostavljenje in zboljšanje naše javne uprave.
Izvoz našega lesa v Francijo se bo povečal
Kakor smo že poročali, je Francija znatno povečala naše kontingente za uvoz lesa v Francijo. Skupno bomo mogli uvoziti 75.000 ton, od česar odpade 52% na Francijo, ostanek pa na Alžir. Novi kontingent je večji od lanskega za 10.000 ton. Ker je bila procedura pri uvozu lesa v Francijo zelo komplicirana, smo le malo izkoristili dovoljene kontingente. Sedaj pa nam je Francija priznala
iimišisotmeo hrvattkih trgovcev v f/oveni/l
Malo odgovora ..Narodnemu blagostanju"
razne ugodnosti, da bomo mogli novi kontingent izkoristiti. Nekatere naše izvozniške firme so že sklenile s francoskimi uvozniki znatne kupčije. Izvoz lesa pa se še ni začel, ker mora najprej naše trgovinsko ministrstvo objaviti pogoje za olajšave izvoza lesa v Francijo. Pričakuje se, da bodo ti pogoji objavljeni ta teden in da se bo prihodnji teden že začel izvažati naš les v Francijo.
Izvoz lesa v Francijo bo popolnoma svoboden in se ne bo dirigiral.
Za 140 milijonov din bi
kupili Angleži naših mesnih konzerv
Neki angleški trgovski koncern hoče nakupiti v naši državi za pol milijona funtov ali za približno 140 milijonov din mesnih konserv, ki bi se morale dobaviti do konca tega leta. Naše konservne tovarne pa tega posla ne morejo prevzeti, ker je tečaj funta pri nas prenizek. Če bi dobile za funt vsaj 280 din, bi mogle ta posel prevzeti. Izvoz-niški krogi si prizadevajo, da bi Narodna banka omogočila tovarnam mesnih izdelkov, da prevzamejo to naročilo, s katerim bi se naš izvoz v Anglijo zvišal za eno četrtino.
Klirinška salda so so znižala
Po zadnjem izkazu o stanju naših kliringov z dne 15. aprila so se skoraj vsa salda znatno znižala. Tako so padle naše terjatve proti Nemčiji za 27,5 milijona din, naš dolg proti Madžarski za skoraj 7, proti Češkoslovaški za več ko 9 in proti Italiji za 2,8 milijona din.
Stanje kliringov je razvidno iz naslednjih številk (vse v milijonih
dotične valute):		
	15. 4.	8. 4.
Aktivni kliringi:		
Bolgarska din	1,73	1,75
Nemčija RM	15,65	17,66
Turčija din	16.94	16,94
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:		
Belgija belg	2,11	2,11
Bolgarska din	0,63	0,70
Italija din	33,49	36,36
Madžarska din	3,58	10,57
Poljska din	3,42	2,53
Romunija din	4,90	6,91
Češkoslovaška Kč	34,33	43,41
Švica	1,99	2,03
Kako povečati izvoz kamilic
Izvozniki kamilic so- predložili pristojnim ustanovam spomenico, kako bi se povečal izvoz kamilic.
Predvsem bi se morale cene kamilic v ceniku za zavarovanje valute zvišati vsaj od 19 na 24 din za kg. Prim za svobodne valute (funt, dolar, bol. goldinar, švicarski frank) bi se moral zvišati od 28'5 na 58—62%. Izplačevati bi se moralo vsaj 4 din premije za izvoz kg suhega blaga. S kompenzacijami naj bi se pridobili novi trgi v Švici, Franciji in Belgiji. Onemogočiti bi bilo treba, da kupujejo tujci blago naravnost pri proizvajalcih. Uvesti bi se morala stroga kontrola pri dovoljevanju novih izvozniških firm. Pri bodočih pogajanjih z Italijo bi bilo treba doseči, da ne bo kamilica v seznamu uvoznih predmetov med »drugimi predmeti«, temveč da pride v postavko posebnih kontingentov in da se določi letni izvoz v Italijo na 5—8 vagonov v vrednosti 300 do 400 tisoč lir. Italija uvaža letno velike količine kamilic slabših vrst, ki jih prodaja naprej v Južno Ameriko. Ker smo izgubili italijanski trg, je nastala težava s prodajo naših kamilic. Ker je sedaj Nemčija največji kupec naših kamilic, bi se moral doseči od Nemčije za tekočo sezono večji izvoz.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani ima naprodaj lepe parcele v Ljubljani, na Viču, v Šiški itd.
Če izide kje kaka neugodna vest o Sloveniji, prav gotovo jo z veseljem ponatisne in še zasoli s svojim komentarjem beograjska revija »Narodno blagostanje«. To smo morali že večkrat konstatirati in moramo sedaj znova.
Dne 7. marca je objavil »Hrvat-ski dnevnik« neki članek, v katerem trdi, da se izvaja v Sloveniji bojkot hrvatskih trgovcev, zlasti onih, ki hodijo na sejme. V zadnjem času pa da se je postopanje proti hrvatskim trgovcem še poostrilo in list navaja dva primera: Tako trdi neki trg. potnik Ivan Pavič, ki je že leta dolgo prodajal papirnato blago v Sloveniji, da doživlja sedaj velike zapreke. V slovenskih trgovinah da vise napisi, naj kupujejo ljudje le slovensko blago. Neki trgovec pa da mu je celo dejal, naj mu nič ne pošilja po pošti, ker bi se moglo zvedeti, da je nekaj kupil v Zagrebu.
Drug primer tega bojkota pa da je v tem, da so prišli neki hrvatski trgovci (ali so res. to bili) v neki obmejni kraj Slovenije in hoteli postaviti na sejmu šotore, a so za to dobili dovoljenje šele potem, ko se je sejem že končal.
»Hrvatski dnevnik« dostavlja na to, da so dotični menda pozabili, da je v Zagrebu toliko služkinj, sobaric in drugega osebja iz Slovenije in ne mislijo na to, kaj bi bilo, če bi se obrnila palica.
Dvomimo, če je ravno sedaj, ko vsa država z nestrpnostjo pričakuje sporazum, umestno, da se pišejo takšne stvari. Ze celo pa je težko zagovarjati, kadar se s takšnimi neresnostmi skuša kvariti dobro razmerje med Slovenci in TIrvati. Kajti samo neresnosti so, ki jih navaja »Hrvatski dnevnik«.
Tudi mi poznamo malo trgovine po Ljubljani, pa še nismo videli v nobeni trgovini napisa »Kupujte le slovensko blago«. Pač pa se vidi mnogo tablic z napisom: »Kupujte domače blago« in te tablice je izdala »Orjuna«, kateri se prav gotovo ne more očitati, da bi imela kakšne slovenske separatistične ali slovenoborske tendence. Te iste napise redno objavljajo tudi nekateri srbski listi, kar je pač dovolj jasen dokaz za pravilnost naših izvajanj. Propaganda domačega blaga, t. j. blaga, ki se izdeluje v Jugoslaviji, pa menda le ni prepovedana.
Vsa čast g. Paviču, ki ga mi ne poznamo, toda njegove trditve, da bi bil v Sloveniji trgovec, ki bi se bal dobivati po pošti blago iz Zagreba, ne moremo verjeti niti pri najboljši volji. Ni večjega slovenskega trgovca, ki ne bi prejemal blaga po pošti tudi iz Zagreba in uganka nam je, kje je g. Pavič staknil trgovca, ki se boji prejemati blago iz Zagreba.
Kar se pa tiče očitka, da neki sejmarji niso mogli postaviti šotora, pa je treba reči naslednje:
Trditev »Hrvatskega dnevnika« je tako splošna in brez vsakih konkretnih podatkov, da je ni mogoče proučiti. Vse pa kaže, da v tem primeru sploh ni šlo za nobene trgovce, temveč za krošnjarje. Proti krošnjarjem pa se ne bore le slovenski trgovci, temveč prav tako odločno tudi hrvatski in srbski trgovci. Če je vse to »Hrvat-skemu dnevniku« neznano, potem naj pogleda v glasilo hrvatskih trgovcev, pa bo videl, s kakšno odločnostjo se bore ti proti krošnjarjem. In če mu to še ne zadostuje, naj stopi na zagrebško mestno poglavarstvo, kjer mu bodo povedali, da tudi tam ne dovoljujejo krošnjarjem, pa čeprav so Hrvati, njih posla. S tem pa je padlo v vodo tudi vse ostalo argumentiranje »H. D.« Samo to željo bi še dostavili, da se že enkrat
neha ono smešno očitanje s slovenskimi služkinjami in sobaricami v Zagrebu. Ali morda te uživajo kako miloščino? Ali ne morajo za svoje revne plače trdo delati? Ali naj še podrobneje govorimo o neveselem življenju teh delavk?
Če je »Hrvatski dnevnik« objavil ta članek, navsezadnje ni tako zelo šteti v zlo, ker pač v dnevnikih izide marsikaj, zlasti med vestmi lokalne kronike, kar v revijah nikakor ne more zagledati luč sveta. Zato se je »Narodno blagostanje« silno slabo kvalificiralo, ko je ta člančič »H. D.« ne le ponatisnilo, temveč ga celo označilo kot resnega. »Narodno blagostanje«, ki deli na levo in desno lekcije, ki se tako rado ponaša kot najboljša jugoslovanska gospodarska revija, bi pač moralo pravilno presoditi ves člančič in spoznati jedro vse stvari. Tega pa ni storilo, ker potem pač ne bi moglo udariti po Slovencih. In tako si
Leta in leta se že bore mariborski obrtniki in tudi drugi proti temu, da se v kaznilnici izvršujejo razne obrti in s tem jemlje obrtnikom zaslužek in kruh. Vsa prizadevanja obrtnikov, da bi se to šušmarstvo v kaznilnicah nehalo, pa so ostala doseda: brez uspeha in namesto, da bi hranilnica svoje obratovanje omejila, ga vedno bolj razširja, da je danes postala že pra 'o velepodjetja s približno 80o delavci.
Tako ima sedaj zaposlenih v mizarski stroki 80 do 90 pomočnikov in »vajencev«, v krojaški 00—70, v čevljarski 40—50, v ključavničarski 16—20, knjigoveški 70 -80, mctlarski 8—10 in v tkalski 20—30 ljudi. Vsi ti obrati uporabljajo najmodernejše stroje, da je tudi v tern pogledu mariborska kaznilnica pravo industrijsko podjetje, ki se razlikuje od drugih le po tem, da uživa naravnost neverjetne privilegije.
Tako ni treba kaznilnici plačevali ostalih davkov, nima skrbi za amortizacijo strojev, delavska moč jo velja tako malo, da bi skoraj mogli reči, da je brezplačna, ne plačuje ne za lokal, nima stroškov za režijo itd. Skratka, dela v tako ugodnih pogojih, da sploh nihče ne more konkurirati z njo.
Posledica vsega tega je, da fabrika v kaznilnici cvete, mariborski obrtniki pa propadajo.
Liublianski Sokol
vabi vse trgovstvo
NA TELOVADNO AKADEMIJO,
ki jo ponovi v proslavo svoje 75 1 e l ni c e v petek, dne 28. aprila ob 20. v opernem gledališču. Akademija se ponovi, ker so vse vstopnice za akademijo v ponedeljek 24. aprila že razprodane
VII. redni letni občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju
bo v nedeljo 30. aprila ob 8. uri dopoldne v salonu restavracije Narodnega doma. Člani in članice, udeležite se ga polnoštevilno!
Odbor.
upa pisati o bojkotu hrvatskih trgovcev v Sloveniji! Ne moremo si misliti, da »N. B.« ne bi vedelo, da je ta bojkot velikanska izmišljotina, saj ve, da slovenski gospodarski ljudje ne bojkotirajo niti »Narodnega blagostanja«, pa čeprav ta kaže zanimanje za slovenske potrebe le v svojih dobro plačanih analizah slovenskih podjetij!
Večkrat smo že ostro nastopili proti »Narodnemu blagostanju«, ki pa na vsa naša izvajanja ne odgovarja več, ker pač sploh ne more odgovoriti. Ali naj bodo ti izpadi proti Sloveniji nadomestilo za ono jezico, ki jo kuha proti nam?
Slovenski trgovci še nikdar niso zagovarjali nikakih srednjeveških mitnic in carinskih mej v notranjosti države, temveč so vedno zagovarjali načelo svobodne trgovine — ne pa seveda šušmarstva — in zato je napad »Narodnega blagostanja« tem bolj nezaslišan in naravnost žaljiv. Zato ga tudi zavračamo z največjim ogorčenjem.
Davčna uprava ne dobi v kaznilnici nobenega davčnega zavezanca, zato pa izgublja davčne zavezance v vrstah obrtnikov. Na zborovanju obrtnikov se je tudi konstatiralo, da 30 odstotkov mariborskih obrtnikov ne more več plačati davkov, ker jim je nelojalna konkurenca mariborske kaznilnice vzela vsak zaslužek.
Mislimo, da je že samo to zadostno velik razlog, da se to šušmarstvo v mariborski kaznilnici ne dopušča več.
Opozorili pa bi še na moralno plat vsega vprašanja. Vprašamo: Kako mora biti pri srcu poštenemu obrtniku, ki ni nikdar prišel v konflikt z zakonom, če vidi, kako mu konkurenčno delo kazncncev uničuje eksistenco? Naravnost moreče je takšno spoznanje in naš obrtnik ga prav gotovo ni zaslužil.
Čisto prav in lepo je, če se občuje s kaznenci po človeško in če se izuče v koristnih obrtih, toda vse ima svoje meje! Ne gre pa, da bi se zaradi tega pretvarjale kaznilnice v fabrike, ki poštenim davkoplačevalcem uničujejo eksistenco.
Upamo zato, da se bo našla prava mera pri zaposlovanju kaz-nencev in da se bodo ti naučili koristnega dela brez škode za poštene davkoplačevalce in brez vsakega šušmarjenja.
Politične vesti
Ministrski predsednik Tcleky in zun. minister Szabo sta končala svoj obisk v Rimu ter se vrnila skozi Ljubljano na Madžarsko. Uradno poročilo o razgovorih obeh madžarskih državnikov z italijanskimi državniki pravi, da so se v razgovorih proučila vsa vprašanja srednje Evrope in Podonavja tudi z ozirom na sedanji položaj. Sklenjeno je bilo, da se nadaljnje delo usmeri v smislu osi Rim-Berlin ter sodelovanja s prijateljskimi državami.
»Corriere della Sera« pa piše, da je bil pri rimskih razgovorih postavljena podlaga za sporazum med Madžarsko in Jugoslavijo. Madžarska je pripravljena skleniti z Jugoslavijo nenapadalni pakt, ki pa se bo kasneje mogel spremeniti v pakt prijateljstva, če se Madžarska zaveže, da nima nikakih teritorialnih zahtev proti Jugoslaviji.
»Times« objavlja članek o itali-jansko-jugoslovanskih odnošajih ter pravi, da je Italija ponovno sporočila, da želi močno Jugosla-
vijo in da zato pozdravlja sklenitev sporazuma med Srbi in Hrvati.
Italijanski poslanik Jacomini in albanski finančni minister Alkizoti sta podpisala gospodarsko-carinski in denarni sporazum med Italijo in Albanijo. Po tem sporazumu je Albanija Vključena v italijansko carinsko ozemlje. Carinske posle bo upravljala italijanska uprava.
Romunski zunanji minister Ga-fencu je prišel v Bruselj, kjer je bil sprejet od belgijskega kralja v avdienci.
O razgovorih zun. ministra Ga-fenca v Berlinu se zatrjuje, da ni dal Gafencu nobene izjave, s katero bi se Romunija vezala na to ali oto stran. Romunija hoče na vsak način ostati nevtralna, pripravljena pa je gospodarsko sodelovati z Nemčijo.
Veliko pozornost je vzbudila izjava tiskovnega šefa dr. Dictricha, enega najintimnejših sodelavcev Hitlerja, da Nemčija ni pripravljena podpirati madžarski revizionizem proti Romuniji niti direktno niti indirektno. Nadalje je izjavil dr. Dietrich svoje zadovoljstvo nad postopanjem Romunije z nemško narodno manjšino.
Angleški trgovinski minister Stanley je govoril na sestanku zveze angleških trgovinskih zbornic o trgovinskih pogajanjih z Nemčijo, ki so bila zaradi marčnih dogodkov prekinjena. Dejal je, da so hoteli -češki vodilni gospodarski ljudje potovati v Nemčijo in skleniti z njo trgovinski sporazum, ki bi zelo pove čal trgovino me d o b e -ma državama in tudi omogočil Angliji, da bi povečala svojo trgovino z Nemčijo. Zaradi marčnih dogodkov pa do tega potovanja ni prišlo Nato je minister Stanley naglasil, da noče Anglija nikogar izključiti iz mednarodnega gospodarskega kroga, da pa, se bo sev-eda branila, če bi skušal kdo Anglijo ogrožati. Naša ljubezen do miru, je nadaljeval minister, ni strah pred vojno. Strašno se motijo tisti, ki pravijo, da smo dekadentni. Res je, da cenimo udobno življenje, toda so dobrine, ki jih cenimo še višje. In tu je treba v prvi vrsti omeniti našo svobodo in našo zemljo, ki jo bomo vedno branili.
Ministrski predsednik Chamberlain je izjavil, da bo v najkrajšem -času ustanovljeno ministrstvo za municijo.
Britanska vlada bo imela danes sejo, na kateri bo razpravljala o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Ker so delavske strokovne organizacije opustile svoj odpor proti obvezni vojaški službi, ni izključeno, da bo ta uvedena.
Predsednik Roosevelt je odklonil vsako i-zjavo o zadnjem govoru Mussolinija, temveč je samo dejal, da dosedaj še ni prejel nobenega odgovora na svojo poslanico niti od Hitlerja niti od Mussolinija.
V Washingtonu komentirajo Mussolinijev govor na seji odbora za svetovno razstavo. Ker je Mussolini označil Rooseveltovo poslanico kot nesmisel, konstatirajo v Wa-shingtonu, da je imela poslanica močan učinek in da so se solidarizirale z njo skoraj vse ameriške države in da je bila tudi na kontinentu zelo dobro sprejeta.
Hitler izvaja na manjše države pritisk, pišejo londonski listi, da se izjavijo, če se čutijo ogrožene od Nemčije. Njih odgovore, da se ne čutijo ogrožene — in kaj drugega ne bodo mogle odgovoriti — bo porabil Hitler v svojem odgovoru na Rooseveltovo poslanico in s tem skušal dokazati, da je vsa- Rooseveltova akcij a odveč in da Roosevelt ni imel nikake legitimacije, da nastopa kot zaščitnik manjših držav.
Nemška vlada je že začela spraševati manjše države, če se čutijo po njej ogrožene. Švicarska vlada je na to vprašanje odgovorila, da upa, da bo Nemčija nevtralnost Švice, ki se brani tudi z lastnim orožjem-, respektirala, Belgija pa je odgovorila, da se čuti neogro-žene, ker ima zaupanje v jamstva, ki so jih dala spontano Francija, Anglija in Nemčija.
V Pariz je prišel posebni odposlanec nemškega zunanjega, ministra v. Ribbentropa Oton Abetz, ki je izjavil, da ne bo vojne, ker je Hitler proti vojni.
V Berlinu so se začela velika vojaška posvetovanja pod predsedstvom Hitlerja. Posvetovanj se udeležuje 16 italijanskih generalov, nekateri španski generali ter seveda vsi vodilni nemški generali. V začetku prihodnjega tedna prideta v Berlin tudi zunanji mini-te-r grof Ciano in tajnik fašistične stranke minister Staracc, da sodelujeta pri odgovoru Hitlerja na Rooseveltovo poslanico.
Med Moskvo in baltiškimi državami se vodijo pogajanja o priključitvi baltiških držav k obrambnemu bloku. Poročila pravijo, da baltiške države niso nenaklonjene temu bloku, žele pa, da one same odločijo, kdaj bi nastala, potreba ruske pomoči. Tudi potovanje šefa estonskega generalnega štaba v Varšavo spravljajo v zvezo s prizadevanjem, da se baltiške države priključijo obrambnemu bloku.
Mariborska ie postala že velepodjetje
Denarstvfl
Tečaji padajo
Napeta zunanjepolitična situacija je vplivala končno tudi na naše borze in tečaji so začeli padati. Sicer ni bilo pravega vzroka za to padanje, ker je položaj naše države v sedanji zunanjepolitični situaciji zelo ugoden. V velikem konfliktu med demokratičnimi in totalitarnimi državami zavzema naša država strogo nevtralno stališče, ki ga oba bloka držav tudi priznavata. Tako ni Anglija naši državi svojega jamstva niti ponudila, na drugi strani pa vemo, da v polni meri upošteva naše izjemno stališče. A tudi države osi Rim-Berlin priznavajo, da se je Jugoslavija v sedanji kočljivi situaciji znašla še najbolje. Toda ta objektivna analiza zunanjepolitične situacije ne pomaga mnogo, kadar po vseh tujih borzah padajo tečaji in kadar postajajo ljudje razburjeni, nekateri kar vznemirjeni. V takšnih trenutkih ljudje ne kažejo zanimanja za državne vrednostne papirje, temveč jih raje prodajajo.
Na beograjski borzi je nastala tako približno ista situacija, ko ob koncu marca 1938, ko smo tudi bili zelo blizu vojne. Vendar pa je danes za nas položaj ugodnejši, kljub temu pa so tečaji padli skoraj v enaki meri. Tako je notirala vojna škoda 28. septembra 1938. 435 din, 21. aprila 1939. pa 436 din, investicijsko posojilo 28. septembra 1938. 97'— din, 21. aprila pa 97'50 din, delnice PAR 28. septembra 1938. 208'— din, 21. aprila 1939. pa 210—213 din.
Za koliko so nazadovali tečaji drž. vrednostnih papirjev v preteklem tednu, kažejo naslednje številke:
14.4.	21.4.
2'5%	vojna škoda	455'50	436'-
7%	investicijsko	100'—	97'50
4%	agrarne	60'75	57‘50
6%	begluške	88‘75	86'
6%	dalmatinske	87'75	85'
7%	Blair	91'—	87'
8%	Blair	100'—	96'25
7%	Seligman	100'—	99'—
7%	stabilizacijski	100'—	97'—
Rentabilnost držav, vrednostnih papirjev se je zato znatneje povečala in znaša n. pr. za 7% Blai 8‘05%, za 8% Blair pa 8'31%.
Skupni promet je znašal 8'4 milijona, za 2 9 milijona din manj ko prejšnji teden. A že takrat je bil promet manjši.
Delnice Narodne banke so padle od 7450 na 7200 din, delnice PAB od 218—216 na 213—210.
Tečaj klirinške marke je bil ves teden 13'80. Vest, da hočejo Nemci dvigniti tečaj klirinške marke na 14 in tudi več, se potrjuje. Nemci hočejo v ta namen s'ilno zvišati svoj izvoz v Jugoslavijo. Tudi tečaj funta je nespremenjen, grška drahma pa se je popravila za l3/4 točke na 32 din.
*
Drž. hip. banka eskontira v svx»-Rh podružnicah in agenturah vsako količino blagajniških zapisov finančnega ministrstva ter vseh na Podlagi čl. 35. uredbe o izdajanju blagajniških zapisov.
Uredba o zatiranju tihotapstva deviz in valut iz države je že gotova in bo ta teden objavljena. Za tihotapstvo so določene tudi zaporne kazni.
V Pragi se še nadalje vodijo pogajanja s slovaškimi zastopniki o
razdelitvi zlata bivše češkoslovaške narodne banke. Slovaki zahtevajo, dobe 18% zlata banke, ker jim 4a odstotek pripada po številu prebivalstva. Čehi pa jim ponujajo samo 10 do 12 odstotkov.
Egiptska vlada je prepovedala izvoz zlata. Prepoved pa je le za-asna, kakor zatrjuje vlada.
Iz Evrope je prišlo v Združene urzave Sev. Amerike dosedaj za nkoli 15 milijard dolarjev zlata. Od te velikanske vsote moreta uporabiti Francija in Anglija 12 milijard uplarjev za nakup orožja v Ameri-ki._ S tem denarjem bi mogle obe državi po računih strokovnjakov dve leti kriti vse svoje potrebe na orožju.
Odpis izvršilnih stroškov
Važna razsodba upravnega sodišča v Celiu
Zamudne obresti in davčni izvršilni stroški nastali ob izterjavanju davka, ki se pozneje odpišejo, se ne smejo odpisati hkratu z davkom.
Izvršilni stroški se pobirajo za vsako izvršilno dejanje
Ministrstvo za finance je z odločbo z dne 27. oktobra 1934., št. 29543/34, cenzurnim potom zvišalo neki tožeči stranki družbeni davek za davčno leto 1933. za znesek 67.815 din oziroma prištevši avtonomne doklade za znesek 108.818 din.
Ker se je tožeča stranka proti tej odločbi pritožila na državni svet, ni plačala naknadno predpisanega družbenega davka. Zato je davčno oblastvo radi izterjave tega davka proti tožeči stranki štirikrat odredilo izvršbo in pri tem poleg davka izterjalo izvršilne stroške v znesku 6.368'91 din.
S sodbo z dne 11. aprila 1938., štev. 14076/35, je državni svet pritožbi tožeče stranke v celoti ugodil in razveljavil uvodoma navedeno odločbo ministrstva za. finance. Le-to je potem naknadno predpisani družbeni davek odpisalo. Z ozirom na ta odpis je tožeča stranka prosila davčno upravo za mesto v Ljubljani, da odpiše tudi izvršilne stroške, ki so narasli ob izterjavi odpisanega davka. Davčna uprava pa je prošnjo z odločbo z dne 5. oktobra 1938., štev. 10827, zavrnila, ker v smislu odloka ministrstva za finance z dne 1. novembra 1937., štev. 69906/III, za odpis ni zakonite podlage.
Pritožbo proti tej odločbi je dravska finančna direkcija v Ljubljani z odločbo z dne 25. novembra
1938., štev. 2633/8—III ex 1938, zavrnila z naslednjimi razlogi:
Pritožba proti odmeri davka v smislu čl. 122. in 127. zakona o neposrednih davkih nima odložilne moči za vplačevanje predpisanega davka, zato so tudi vsi eksekucij ski koraki utemeljeni in zato kot ekvivalent stroškov postopanja tudi predpisani izvršilni stroški utemeljeni. To stališče je zavzel razpis ministrstva za finance od 1. novembra 1937., št. 69906.
Proti tej odločbi je tožeča stranka pravočasno vložila
tožbo na upravno sodišče
V tožbi uveljavlja tožeča stranka, da že gola pravičnost zahteva, da se postranskim stroškom ob izterjavanju davkov priznava zakonitost le tedaj, če obstoji zakonitost davkov samih; da tega zahtevka pravičnosti nikakor ne* more omajati zakonska določba, da pritožba nima odložilne moči glede plačila osporavanega davka, ker ni tako popolna, da bi mogla povsem ustrezati duhu pravičnosti; da je nezakoniti predpis davka zakrivilo ministrstvo za finance, zbog česar ne gre, da bi bila tožeča stranka odgovorna za izvršilne stroške; da znesek 6.368'91 din ne more biti ekvivalent za izvršilne stroške, ki jih v resnici ni bilo ali so prav minimalni; da je mogoče, da so v navedenem znesku vključene tudi zamudne obresti; (la sc morajo v isti zadevi računati izvršilni stroški samo enkrat, ne pa večkrat, kakor je to storila davčna uprava; in da je imela tožeča stranka zaradi nezakonitega davčnega predpisa veliko škodo, ker se je zaradi plačila nezakonito predpisanega davka morala celo zadolžiti.
Tožeča stranka predlaga, da se napadena odločba razveljavi.
Upravno sodišče je tožbi ustreglo
V svoji sodbi z dne 19. avgusta
1938., F 4/38 7, se je upravno sodišče postavilo na stališče, da se morajo tudi izvršilni stroški, ki so narasli ob izterjavi kakega davčnega zneska, odpisati, ako se je. ta davek pozneje iz pravnih razlogov odpisal. Razlogi za to stališče so bili naslednji:
»Čl. 78., odst. 3., uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov odreja, da trpi stroške izvršilnega postopanja davčni dolžnik, razen če se je izvršil opomin ali izvedla prisilna izterjava brez pravne podstave. Brez pravne podstave je vsak davčni predpis, ki se pozneje iz pravnih razlogov deloma ali celoma odpiše. Zato se morajo sočasno z davkom odpisati tudi z izterjavo tega davka narasli izvršilni stroški. V tem smislu je razsodil tudi državni svet v svoji sodbi z dne 12. aprila 1938., št. 9641/37.«
Državni svet razveljavil razsodbo upravnega sodišča
Na pritožbo državnega zastopnika pri finančni direkciji v Ljubljani pa je državni svet gornjo sodbo upravnega sodišča s sodbo z dne 8. februarja 1939., št. 23488/ /38 razveljavil, pri čemer je v razlogih, ki se pa razen na odpis izvršilnih stroškov nanašajo tudi na odpis zamudnih obresti, navedel tole:
»Po čl. 149., odst. 1., zakona o neposrednih davkih se računajo, ko poteče skrajni rok za plačilo (čl. 148., odst. 3., 4., 5. in 6.), od tega dne na neplačane vsote davka letne 6%ne obresti do dne plačila. Po čl. 127. navedenega zakona se s podano pritožbo ne zadrži plačilo davka, razen v primeru iz člena 152. S temi predpisi je odrejeno, da mora davčni zavezanec, čim odmerjenega in dospelega davka ne plača pravočasno, plačati tudi 6%ne obresti od dospelega, a neporavnanega davka in da ima davčno oblaslvo pravico, da dospeli davek v smislu čl. 150. in 151. zakona o neposrednih davkih izterja izvršilnim potem, pri čemer naloži takemu davčnemu zavezancu tudi plačilo stroškov za prisilno izterjavo, ki so v čl. 151. izrečno predvideni.
V predmetnem primeru izvira iz upravnega spisa, da davčni zavezanec ni pravočasno plačal odmerjenih in dospelih vsot družbenega davka za leto 1933. Zato je moral davčni zavezanec plačati 6%ne obresti na te odmerjene in dospele vsote, kakor tudi stroške, ki so nastali radi izterjave teh zneskov. Okolnost, da se je predpisani družbeni davek naknadno znižal, pa ne vpliva na višino obresti in eksekutivnih stroškov. To pa zato, ker mora davčni zavezanec po navedenih zakonskih določbah plačati vse obresti, ki teko v času, ko odmerjeni in dospeli davek ni plačan, kakor tudi stroške za izterjavo tega davka, a v zakonu ni nikjer rečeno, da se morajo v primeru naknadnega znižanja odmerjenega in dospelega davka sorazmerno zpižati tudi navedene obresti in izvršilni stroški.
V napadeni odločbi se sklicuje upravno sodišče na čl. 78., odst. 3., uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjanju in neizterljivosti davkov z dne 19. novembra 1928., štev. 148.000, po katerem trpi davčni dolžnik stroške izvršilnega postopanja, razen če se je izvršil opomin ali izvedla prisilna izterjava brez pravne podstave. Po mnenju sodišča pa je brez pravne podstave vsak davčni predpis, ki se pozneje iz pravnih razlogov deloma ali celoma odpiše, zbog česar se morajo sočasno z davkom odpisati tudi z izterjavo tega davka narasli izvršilni stroški. Pri tem se upravno sodišče sklicuje na sodbo državnega sveta z dne 12. avgusta 1938., br. 9641/37, češ da je državni svet v tej sodbi zavzel isto stališče.
Po mnenju državnega sveta tako tolmačenje člena 78., odst. 3., na-
vedene uredbe ni pravilno. To zato, ker zakon izrečno predpisuje, da se mora odmerjeni in dospeli davek pravočasno plačati (čl. 148.), da mora davčni zavezanec, ako tega ne napravi, trpeti od tega dne 6% ne obresti od neplačanega zneska (čl. 149.) in da dobi davčno oblastvo s tem dnem pravico, da prisilno izterja davek. S samim dejstvom, da davčni zavezanec pravočasno ne plača odmerjenega in dospelega davka, pridobi torej davčno oblastvo pravno osnovo za prisilno izterjavo davka, a iz iste okolnosti sledi za takega davčnega zavezanca zakonska dolžnost, da trpi stroške za izterjavo tega dospelega, a neplačanega davka. Iz navedenega sledi, da tu ni podan primer iz čl. 78., odst. 3., navedene uredbe.
Prav tako ni umestno sklicevanje na sodbo državnega sveta št. 9641/37. V tej sodbi se namreč razpravlja vprašanje o povračilu izvršilnih stroškov davčnemu zavezancu za izterjavo pridobnine, kateri on sploh ni bil zavezan, torej za izterjavo davka, glede katerega ni davčni subjekt, kar bi bilo po mnenju državnega sveta, izraženem v navedeni sodbi, moralo že davčno oblastvo po službeni dolžnosti upoštevati. Tak primer pa predmetno ni.«
V smislu teh razlogov državnega sveta se torej predmetni izvršilni stroški, ki so se pobrali ob izterjavi naknadno predpisanega, a pozneje zopet odpisanega družbenega davka, ne morejo odpisati.
Na ostale prigovore tožeče stranke se pripominja, da tožeča stranka niti v svoji prošnji, naslovljeni na davčno upravo za mesto v Ljubljani radi odpisa izvršilnih stro-
škov, niti v pritožbi proti negativni odločbi tf&VOTe Aiprave Sii uveljavljala, da izvršilni stroški s skupnim zneskom 6368'91 din niso pravilno izračunani. Pa tudi v primeru, da so v tem znesku zapopa-dene tudi zamudne obresti, se v lej točki tožbi ne bi moglo ugoditi, ker se v smislu zgoraj navedene sodbe državnega sveta tudi zamudne obresti, ki so se predpisale od pozneje odpisanega davka, ne morejo odpisati. Stališče tožeče stranke, da bi sc smeli v isti zadevi računati izvršilni stroški samo enkrat, pa ni pravilno, ker se po določbah čl. 151. zakona o neposrednih davkih poberejo izvršilni stroški za vsako izvršilno dejanje (opomin, rubežen itd.) posebej, pri čemer tvori osnovo ves dolžni znesek, radi katerega se je izvršil dotični izvršilni ukrep.
*
Spričo stališča državnega sveta bi bilo nujno želeti, da se zakon, o neposrednih davkih v toliko dopolni, da bo izrečno določil, da se v primeru naknadnega odpisa ali znižanja davka ustrezno odpišejo v celoti ali deloma tudi na odpisani ali znižani davek odpadajoči izvršilni stroški in zamudne obresti. Državni svet se v tej stvari postavlja izključno na verbalno interpretacijo določila, na katerega se opira tožba. Vendar ni dvoma, da se davek vsaj v toliko izterjuje brez pravne podlage, v kolikor se pozneje v celoti ali deloma odpiše. Davek se namreč potom pritožbe sme odpisati le, kolikor ne temelji na zakonu, torej nima pravne podlage. Vsled tega se davek, kolikor se pozneje odpiše, predpisan brez pravne podlage in bi se morali hkratu z njim odpisati tudi nanj odpadajoči izvršilni stroški in zamudne obresti.
Obenem opozarjamo, da se glasi zadnji odstavek pravilnika k členu 151. zakona o neposrednih davkih dobesedno sledeče: »Eksekucijske pristojbine se smejo za isti dolg zaračunati samo enkrat.«
Opravlianie
diskih
Centrala industrijskih korporacij opozarja uvoznike, če opravljajo kompenzacijske posle, še na naslednje:
1. Zaenkrat se morejo oprav Ijati kompenzacijski posli samo za lastno blago, in sicer za blago, ki je izdelano iz surovin iz klirinških ali neklirinških držav. Kot primer navajamo:
Firma N., ki je predilnica in tkalnica, je uvozila devize za bombaž iz Egipta, predelala blago v tkanine ter izvozila te tkanine za devize v Anglijo. Za prejeto celo protivrednost more ta firma dobiti dovoljenje za lOOodstotno kompenzacijo ter uvoziti bombaž preko predvidenega kontingenta.
2. Pri vložitvi prošnje za kompenzacijo se mora postopati takole:
Prošnje za dovolitev zasebnih kompenzacij se vlagajo v rešitev Narodni banki (čl. 2. deviznega pravilnika) po pooblaščenem zavodu.
V prošnji se morajo navesti naslednji podatki:
1. ime domačega izvoznika,
2. vrsto in količino blaga, ki se izvozi,
3. vrednost izvoza,
4. državo, v katero se blago izvozi,
5. ime domačega uvoznika,
6. vrsto in količino blaga, ki se uvozi,
7. vrednost uvoza,
8. državo, iz katere se blago uvozi v Jugoslavijo z navedbo izvira blaga, če je različen od države uvoza,
9. ime pooblaščenega denarnega zavoda, pri katerem dobi izvoznik potrdilo o zavarovanju valute,
10. eventualno številko izvozni-škega potrdila in datum.
kompenza-poslov
Za vsako državo in za vsak primer se mora vložiti posebna prošnja.
Če gre za klirinško državo, se prošnja upošteva samo, če se izvoz in uvoz nanašata na isto državo.
Generalna dovoljenja za kompenzacije se ne izdajajo ter je zato treba vlagati prošnje samo za one konkretne primere, za katere so znani vsi prej navedeni podatki.
Dovoljenja veljajo dva meseca od dneva izdaje. Zato se je treba obračati samo za one kompenzacije, ki se morejo v tem času opraviti.
Občni zbori
AGA-RUŠE združene jugoslovanske tvornicc acetilcna in oksi-gena a. <1. Ruše imajo 9. redni občni zbor v četrtek, dne 11. maja ob 14'30 v prostorih hotela Orel v Mariboru. Delnice treba položiti do 5. maja pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Redni letni zbor delničarjev d d. J. Blasuika nasled. univerzitetne tiskarne, litografije in karto-naže bo v soboto, dne 6. maja ob 17. uri v družbeni pisarni.
VIII. redni občni zbor »Elektroindustrije«, d. d. v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 15. maja ob 11.30 v družbeni pisarni. Delnice se morajo položiti do 8. maja pri družbeni blagajni.
20. redni občni zbor Mariborsko tiskarne d. d. v Mariboru bo dne 4 majnika ob 10. v pisarni ravnateljstva tiskarne. Delnice treba pp-ložiti tri dni pred občnim zborom.
»Sil«, d. d. Rogatec ima redni občni zbor dne 13. maja ob 19. uri v Ljubl jani, Sv. Petra c. 68. Delnice se morajo položiti šest dni pred občnim zborom.
Posojilo SUZORja za bolnišnice
V torek je bila v Zagrebu seja ravnateljstva Suzorja, ki je razpravljala o posojilu, za katerega je zaprosilo ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje, da more dograditi nekatere bolnišnice. Posojilo najema ministrstvo na breme sanitetnega sklada in njegovih novih davščin.
Ministrstvo potrebuje 7,5 milijona din za plačilo obveznosti države do zakladne bolnišnice v Zagrebu, nadalje 18 milijonov din za dovršitev in ureditev bolnišnic v Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Beogradu in Nišu ter otroškega zdravilišča na Savi (10 milijonov), za razširjenje umobolnice v Novem Celju (904.600 din), za razširjenje bolnišnice v Splitu (1,2 milijona), v Sarajevu (425.000 din), v Novem Marofu (2 milijona) in za banovinske bolnišnice (3 milijone din).
Posojilo bi se odplačalo v petnajstih letih in se obrestovalo po 6 odstotkov.
Suzor je to posojilo dovolil, zahteval je le, da se smatra obligacija, ki se izda za to posojilo v višini 25,6 milijona din kot vrednostni papir, ki se more uporabljati za nalaganje rezerv.
Ravnateljstvo Suzorja je nadalje sklenilo, da se bo dogradila ekspozitura OUZD v Celju in da se zdravilišče v Laškem uredi tudi za obratovanje pozimi.
Zpnanja trgovina
Bolgarske drž. železnice so najele pri Kmetijski banki v Sofiji posojilo 50 milijonov levov za. nabavo hladilnih vagonov za izvoz kmetijskih proizvodov.
Romunija je v marcu uvozila blaga za 2070 (lani za 2066) milijonov lejev, izvozila pa za 1972 (lani 1876) milijonov lejev. Iz Nemčije je uvozila za 927, Italije 187, Češke 186, Anglije 177 milijonov, izvozila pa je v Nemčijo za 542, Anglijo 315, Italijo 206, Grčijo 94, češko 88 in Madžarsko 88 milijonov lejev. V trgovini z Nemčijo je torej bila visoko pasivna.
Italijanska vlada je začela s poskusi pridobivanja alkohola iz slame in lesenih odpadkov. V kratkem ustanovi novo tvomico alkohola.
Italija je sklenila z Madžarsko sporazum, po katerem bo Madžarska dobavila vsak teden Italiji po 80—100 ton jajc.
V Nemčiji je sedaj zaposleno v industriji 18,7 milijona ljudi, do-čim v USA le 13,4, v Angliji pa 10,4 milijona. Po številu zaposlenega delavstva je nemška industrija največja na svetu.
Za modernizacijo pristanišča v Hamburgu je določenih v novem nemškem proračunu 68 milijonov RM.
Proizvodnja sladkorja je lani padla v Nemčiji od 22,28 na 19,35 milijona stotov.
Proizvodnja nafte v bivši Avstriji je dosegla v februarju 1936 6.960 ton, kar pomeni nov rekord. V februarju 1938 je znašala le 3.030 ton.
Francija je kupila v Romuniji
nad 400.000 ton petrolejskih proizvodov.
Poljska bo postavila v bližini južno-vzhodne meje, t. j. na lesu bogatih pokrajin 7 novih tovarn za celulozo. Proizvodnja celuloze se bo s tem zvišala za 60%. Poljski potem ne bo več treba uvažati celulozo iz tujine.
Egiptska vlada je naročila na Poljskem 16 lokomotiv, ki morajo biti dobavljene še letos.
Poljska je izvozila v januarju in februarju v čezmorske države blaga za 37,798.000, uvozila iz teh držav pa za 60,84 milijona zlotov.
Angleški čezmorski promet zelo nazaduje. Tako je padlo število potnikov od 514.789 na 462.748 oseb.
Angleški uradi za prehrano prebivalstva so začeli izdelovati načrt, po katerem bo vsak prebivalec Anglije v primeru vojne popolno-
ma preskrbljen z živili. V ta namen bodo Izdane posebne karte. 60 milijonov takih kart za živila je že gotovih, živila se bodo prodajala po zmernih cenah v 14.000 prodajalnicah. Poskrbljeno je tudi, da bodo zlorabe izključene. Vlada bo skrbela za nabavo živil in prevoz, vendar pa bo prodaja prepuščena trgovcem. Surovine se bodo delile pod kontrolo države.
Nova ležišča železne rude so bi-
la odkrita v Kursku v Rusiji. Ležišča se cenijo na 200 milijonov ton. Letna proizvodnja železne rude v Kursku bo znašala 300.000 ton.
Za subvencioniranje produkcije zlata je določila japonska vlada za tekoče proračunsko leto 28 milijonov jen. Skupna zlata proizvodnja na Japonskem in Koreji je znašala lani 1,530.000 unč, prihodnje leto pa se mora zvišati na 1,8 do 2 milijona unč.
Situaciia na žitnih tržiščih
Mednarodni žitni trg
Mednarodna politična situacija
je bila povod, da so pasivne države v poslednjem času uvažale večje količine pšenice, kar so izrazile borze v povišanih tečajih. Ponaj-več je bilo povpraševanje za blago — za promptno dobavo, medtem ko je bila pšenica za poznejši termin popolnoma zanemarjena. Razen povpraševanja pasivnih evrop-spih držav je bilo precej živahno tudi povpraševanje Vzhoda, to je Kitaja.
Zadnje cenitve presežka pšenice v U. S. A. so sicer nekoliko nižje od prejšnjih, vendar se predpostavlja, da bo ostalo še ca 275 milijonov qrs pšenice neprodane, in bo ta zaloga brez dvoma imela velik vpliv na razvoj cen v prihodnji žetveni seziji. Chicago je zabeležil porast tečaja od 67’Ai na 69V4, Winnipeg od 593/4 na G07/a, Rotterdam od 3'57'/2 na 3'62'/2, Liverpool od 4'37/s na 4‘4V4.
Situacija pri koruzi ni v skladu z ono pri pšenici, medtem ko je beležil Chicago in Rotterdam boljše tečaje, so tečaji v Liverpoolu in Buenos Airesu istočasno nazadovali. Ponudbe argentinske koruze so zelo velike in povpraševanje še dolgo ne doseže ponudb.
Domači pregled
Pšenica. Tendenca za pšenico je ostala stalna in je ponudba z ozirom na povoljno stanje posevkov boljša. Producenti imajo še velike količine pšenice in izgleda, da bodo vse bolj voljni za prodajo, čim bolj se približujemo novi žetvi. Povpraševanje mlinov v Bački in Slavoniji je nekoliko boljše, ker so prejšnji zaključki za moko po-največ realizirani. Bačka pšenica notira (okolica Soinbor) din 154'—, bačka-bankutska 80 kg 1 % primesi 156—157, srednja in gornja bačka 154—155, bačka potiska in okolica Starega Bečeja ter Srbobrana 156 do 157, potiska 156—157, gornje-banatska 152—153, srednjebanat-ska na ozkotirnih progah 150 do 151, južnobanatska 153—154, srem-sko-slavonska notira nominalno 154-156.
Koruza. Situacija je ponajveč nespremenjena. Aprilski termin je več ali manj likvidiran, tako da ni povzročil prav nikakršnih sprememb. Dober del zaključkov je bil po dnevnih cenah storniran, ostale količine pa so bile disponi-rane. Ker prodajalci vse svoje prodane količine niso pokrili, so rade volje sprejeli storno. Privilegirano izvozno društvo kupuje va-gonsko in šlepovsko blago. Vagon-ska koruza s terminom dispozicije s 17% vlage, z manjšo vrednostjo z 18% vlage, na isti bazi kupuje tudi šlepovsko blago. Domač kon-suin potrebuje ponajveč tudi baško koruzo, ker je ponudba slavonske in bosanske koruze vsak dan manjša. Ponudba v bački koruzi je zadostna, ker nudi večji
del druga roka in baš to je razlog slabemu razvoju cen, sicer bi se cene brez dvoma popravile. Tudi srbski konsum sedaj bolj povprašuje po koruzi. Za terminsko blago ni nobenega interesa in je špekulacija popolnoma prestala. Čezmerno suha koruza notira Indjija pari din 98, pariteta Vršac 98—99, z uputnicami 97—98, čezmerno suha, pariteta Indjija in Vršac notira din 99—100, koruza maj pariteta Indjija notira din 102'50—103, maj, junij 104—105, junij, julij 107 do 108, julij, avgust 110—111 din za 100 kg.
Moka. Tendenca je stalna, povpraševanje se je nekoliko zboljšalo. Kakor preje, tako tudi sedaj konsum zahteva ponajveč črno moko, medtem ko je bela moka zanemarjena. Bačko-banatska moka notira din 242'50—247'50, baza nu-larice, vštevši prometni davek.
Krmilna moka in otrobi. Tendenca je nespremenjeno čvrsta; domač konsum potrebuje večje količine in notira št. 8 din 110 do 112 banatska, sremsko-slavonska din 112'50—115, otrobi 103—105, sremsko-slavonska 104—106.
Ječmen. Ker primanjkuje ozimnega ječmena, je povpraševanje tudi domačega konsuma po spomladanskem ječmenu, ponudb pa ni.
Oves. Bačko-aremsko in slavonsko blago notira din 150—152.
Fižol. Za beli fižol je bilo povpraševanje izvoznikov, vendar ponudbe ni.
Mast. Povpraševanje je popustilo, ponudba je prilična, blago notira v ročkah din 13'30—13'50, bruto za neto.
Doma in po svetu
Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je prišel v soboto zjutraj v Zagreb. Na postaji so ga pozdravili zastopniki vojaških in civilnih oblasti. A tudi mnogi novinarji so prišli na kolodvor. Ministrski predsednik Cvetkovič se je odpeljal v banski dvorec, kamor je prišel o poli desetih predsednik dr. Maček. Sestanek obeh državnikov je trajal do enajstih. Ves čas sestanka je bil trg pred dvorcem poln ljudi, ki so čakali na predsednika Mačka in ga pri odhodu iz banske palače vihamo pozdravljali. Predsednik vlade Cvetkovič je ostal v palači do opoldne. Ko je stopil iz palače, so tudi njega ljudje živahno pozdravljali. Popol-dne_ ob 5. je prišel predsednik dr. Maček ponovno v bansko palačo, kjer pa se je razgovarjal s pred sednikom vlade Cvetkovičem le deset minut. Ko so vprašali dr. Mačka, kako potekajo pogajanja, je odgovoril: »Vidite, da smo se podvizali in preložili to, kar bi mo rali storiti jutri, že na danes popol dne.« iz banske palače je odšel dr. Maček skupno s predsednikom vlade dr. Cvetkovičem. Zopet je ljudstvo oba navdušeno pozdravljalo.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/0ll Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravjel Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega z rdeCIml srci,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užifekl
»Bodite potrpežljivi! Samo počasi!«
— »Kdaj se bodo nadaljevali razgovori?« so vprašali novinarji, — »V ponedeljek dopoldne ob devetih,« je odvrnil predsednik vlade. »Ali je upanje, da se ta posel v resnici izvrši,« so nadalje vprašali časnikarji. — »Kaj ne bi bilo upanja, ko pa se razgovarjamo,« je odgovoril predsednik vlade. Na vprašanje, zakaj še niso pogajanja končana, je dejal ministrski predsednik Cvetkovič:	»Ker ni dosti
vredno, kar je narejeno na hitro. Še enkrat Vam rečem, potrpite malo!«
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Maček sta se v nedeljo (namesto v ponedeljek) zopet sestala. Sklenila sta, da se razgovori nadaljujejo v dveh do treh dneh.
Zunanji minister dr. Cincar-Mar-kovič je odpotoval v soboto v Italijo. V Postojni je bil slovesno pozdravljen od zastopnikov oblasti in fašistične stranke. Prav tako tudi v Trstu. Grof Ciano je prišel v Benetke na trimotomem letalu. Na letališču ga je med drugimi pozdravil tudi jugoslovanski odpravnik poslov.
V Benetkah je pozdravil zun. ministra dr. Cincar-Markoviča zunanji minister grof Ciano ter mu nato predstavil razne italijanske zastopnike. Ljudstvo, zbrano pred kolodvorom, je oba ministra prisrčno pozdravljalo.
Uradno sporočilo o razgovorih zun. ministrov dr. Cincar-Markoviča in grofa Ciana pravi, da sta oba v vsestransko proučila razna vprašanja, ki zanimajo obe državi ter pri tem upoštevala tudi zadnje dogodke v Albaniji. Oba ministra sta znova ugotovila, da vlada med Italijo in Jugoslavijo popolna prisrčnost, ki je nastala že po sklenitvi beograjskega pakta, ki je zajamčil mir na Jadranu. Nadalje konstatira sporočilo, da se bo sodelovanje med obema državama poglobilo, tako na političnem ko gospodarskem polju ter da so se odprle koristne poti za sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko.
Italijanski listi v svojih komentarjih naglašajo, da je Italija po zlomu habsburške monarhije prevzela na Balkanu funkcijo, ki so jo Italiji zapadne države dolgo odrekale. Uspeh Italije v Afriki da je imel odločilen vpliv na odnošaje med Beogradom in Rimom. Kako pravilna je bila odločitev Jugoslavije, ki je sklenila 1. 1937. pakt z Italijo, so dokazali poznejši dogodki. Ta pakt je bil nad vsemi osebnimi ambicijami in notranje političnimi vprašanji, kar se je videlo po spremembi vlade v Jugoslaviji, ko je ostal beograjski pakt prav tako v veljavi. Listi naglašajo nato še prisrčnost sprejema, ki je bil prirejen ministru Cincar-Markoviču ter zaključujejo svoja poročila z zagotovilom, da je sedaj italijansko-jugoslovansko prijateljstvo še bolj utrjeno.
Tudi francoski listi obširno komentirajo beneški sestanek. Tako piše »Temps«, da razgovori v Benetkah niso trajali dolgo in da jim ni prisostvoval noben strokovnjak. Z njim se je utrdilo politično sodelovanje obeh držav. Ni pa bil sklenjen nikak nov sporazum. Sestanek je bil potreben zaradi zadnjih dogodkov v Albaniji in da sta se osebno spoznala oba zunanja ministra. Jugoslavija se je znova približala osi Rim-Berlin, vendar se ji ni priključila, ker hoče ohraniti svojo nevtralnost na vse strani. Skuša čim bolj okrepiti svoje prijateljske odnošaje z Italijo in Nemčijo, ne da bi se odrekla svojih prijateljskih odnosajev z drugimi državami.
Madžarski ministrski predsednik Teleky in zun. minister Czabo sta bila v Budapešti po povratku iz Rima navdušeno sprejeta od ljudstva. V svojem odgovoru na pozdrave je dejal grof Teleky, da je bilo v Rimu madžarsko-italijansko prijateljstvo poglobljeno. Nadalje je dejal, da se je pri potovanju skozi Jugoslavijo prepričal o prijateljskih občutkih jugoslovanskega naroda do madžarskega.
V Beogradu je bila glavna skupščina Saveza Sokola kralj. Jugoslavije. Statistično poročilo, ki je bilo predloženo skupščini, navaja,
čet in da ima Savez okoli 300.000! pripadnikov.
Nova paroplovna družba »Dalmacija« z glavnico 6,5 milijona din jedila ustanovljena v Zagrebu. Med ustanovitelji družbe so sami domačini.
Velik del ameriških ladijskih družb je sklenil, da njih ladje ne bodo potovale na Daljnji vzhod v bodoče skozi Sredozemsko morje, temveč okoli Rta dobre nade. Sklep je posledica vojne nevarnosti v Sredozemskem morju.
Francoska vlada je objavila nove dekrete, s katerimi se povečajo krediti za narodno (obrambo ža 15 milijard frankov, od katerih se porabi za vojno ministrstvo 4,2, za. letalsko 6, za mornariško 4,8 milijarde frankov in 60 milijonov za kolonialno ministrstvo.
V finančnem ministrstvu se pripravlja uredba o reorganizaciji ministrstva. Z njo naj bi se izvršila decentralizacija poslov.
Iz Klajpede poročajo, da so začele nemške oblasti utrjevati Klaj-pedo. Ob obali so postavili daleko-sežne topove.
Med Madžarsko in Slovaško je nastala nova napetost. Na meji je prišlo zopet do streljanja. Slovaki so streljali .tudi s topovi.
Tisoči Pražanov so se 20. aprila zbirali pred spomenikom Husa ter položili na spomenik šopek. Skupno je bilo položenih okoli 30.000 šopkov.
Slovaški minister za notranje zadeve dr. Sidor je odstopil. Notranje ministrstvo bo vodil podpredsednik vlade prof. Tuka.
Razglašena je bila nova upravna razdelitev Avstrije, ki je prenehala biti samostojno upravno telo. Državni namestnik na Dunaju je odslej Biirckel, sedanji namestnik Seyss-Inquart pa postane baje minister ter mu bo poverjena posebna naloga.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 22. aprila objavlja: Pravilnik o opravljanju strokovnega izpila za pooblaščene inženirje agronomske stroke.
Že v 24 urah
V razgovoru z novinarji, ko so mu stavljali razna vprašanja, da je*bilo včlanjenih v Savezu 805 je odgovoril predsednik Cvetkovič: društev in 1.412 kmetskih sokolskih
barva, plesira in kemično snažt obleke, klobuke itd. skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete Perc. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Radio Lioblian
Torek 25. aprila. 11.00: Pomen treznostnega tedna za mladino (Vojko Jagodič) — 12.00: Operni napevi (plošče) — 12.45: Poročila
— 13,00: Napovedi — 13.20: Kmečki trio — 14.00: Napovedi —18.00 • Radijski orkester — 18.40- Temeli na ideja religiozne miselnosti: Stvarstvo (Fr. Terseglav) — 19 oo-Napovedi, poročila — 19.30: Narod-ni	Dalmaciji	(1860—1870)
— 19.50: Deset minut zabave (Fr. Lipah, elan Nar. gled.) — 20.00:
, ,1 slavnostni zvoki iz treh stoletij, suita, igra komorni orkester (plošče) — 20.20: Anton Leskovec: Vera in nevera, drama v 3 dej. (člani radijske igr. družine)
— 22,00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda, 26. aprila. 12.00: Plošče 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Pilihov kvartet — 14 00-Napovedi — 18.00: Mladinska ura' Ivan Puhar, svetlopisee — poučna igra. Napisal Fr. Milčinski ml., iz-
člani rad. igr. družine — človeški tipi in značaji 2’,E' Bojc) — 19.00: Napovedi, poročila 1— 19.30: Korčula, kraj sonca, morja in lepote — 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pen-gov) — 20.00: Koncert pevskega društva »Lira« iz Kamnika — 21.00-Tamburaški orkester (vodi St. Kahne) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
PROMETNA BANKA O. D.
V LJUBLJANI
STRITARJEVA ULICA 2
Telefon 21-49
Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve
Obrestovanje vlog od 4°|o cio 5*
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.