5ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
B a r b a r a  Z l o b e c
Etik Hister in njegova Kozmografija
Etik Hister, avtor ob{irne Kozmografije iz osmega stoletja, je izven kroga preu~evalcev
srednjeve{ke zgodovine in knji‘evnosti danes skoraj povsem neznano ime, vendar je v
prej{njem stoletju do‘ivel trenutek slave tudi med slovenskimi intelektualci in njegovo
delo ni brez pomena v razvoju slovanske filologije.
Jernej Kopitar, u~eni kustos dunajske dvorske knji‘nice, ki je v delu Glagolita Clozia-
nus iz leta 1836 hotel znanstveno utemeljiti so~asnost glagolice in cirilice (oziroma starej{i
izvor prve), je svojo tezo potrjeval z naslednjo izjavo:1 “Admonuitque nos hoc loco Ill.
Comes O. Castillionaeus µυστηριω′δους Aethici (sive tu Ethicum malis rectius scribere)
Histrorum philosophi, de quo eiusque litteris citat Hieronymi locum Hrabanus Maurus, in
ipsius S. Hieronymi operibus hodie non extantem. Quid si Ethicus iste, cui etiam orbis
descriptio quarti ad summum seculi tribuitur, et Slavicarum litterarum ante Cyrillum auctor
exstiterit: cum illoque memoratus ab Hrabano presbyter Hieronimus ansam dederit alphabe-
ti S. Hieronimo tribuendi? Minime nos doctum in historia fastidium ignoramus quorunda-
rum hominum, excolantium culicem, camelum autem glutientium.”
Kopitar je bil torej mnenja, da bi Etik lahko bil izumitelj slovanskega ~rkopisa – glago-
lice, ki jo je raz{irjena tradicija pripisovala svetemu Hieronimu. Kopitarjevo domnevo je
podprl in ob{irno obdelal Karl August Friedrich Pertz, ki je leta 1853 izdal monografijo o
Etiku;2 sodobna kritika je to tezo opustila in v glavnem odklanja mo‘nost povezave med
glagolico in skrivnostnim Etikovim ~rkopisom, ki se je kot zaklju~ni del Kozmografije
ohranil v nekaterih rokopisih.3
Zaradi ob{irnosti snovi zapletenemu vpra{anju Etikovega ~rkopisa v pri~ujo~em prispevku
ne bo posve~ena posebna pozornost; razprava ima namre~ predvsem cilj osvetliti zagonetni
1 J. Kopitar, Glagolita Clozianus, Vindobonae 1836, str. XIa; slovenski prevod v Jerneja Kopitarja
Glagolita Clozianus, Ljubljana 1995, str. XI (prev. M. Benedik).
2 K. A. F. Pertz, De Cosmographia Ethici libri tres, Berolini 1853, str. 156 sl. V op. 371 na str. 156 in 375
na strani 158 Pertz omenja tudi Linhartov Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen
Slaven Oesterreichs.
3 Prim. K. Hillkowitz, Zu Kosmographie des Aethicus. Teil II, Frankfurt am Main 1973, str. 169 sl.
(~rkopis naj bi odra‘al zanimanje avtorja Kozmografije za magijo in alkimijo); H. Löwe, Aethicus Ister und
das alttürkische Runenalphabet, Deutsches Archiv 32 (1976), str. 1–21; V. Peri, La Cosmografia dell’Ano-
nimo di Histria e il suo compendio dell’VIII secolo, Vestigia. Studi in onore di Giuseppe Billanovich, Roma
1984, str. 515–516 (zlasti op. 34) in 551; O. Prinz, Die Kosmographie des Aethicus, (MGH Quellen zur
Geistgeschichte des Mittelalters 14), München 1993, str. 78–79. Najiz~rpnej{a je {tudija Heinza Löweja, ki
je med drugim postavil tezo o uporabi tur{ke pisave med pokristjanjevanjem Karantancev; svoje misli je na
zaklju~ku ~lanka (str. 21) povzel takole: “Denkt man freilich daran, dass wir als Verfasser der Aethicus-
Kosmographie den irischen Bischof Virgil von Salzburg betrachten, während dessen Amtszeit die Salzbur-
ger Mission in Karantanien in vollen Gange war, dann fragt es sich, ob man nicht die Parallele zu dem
Slavenlehrer Konstantin ziehen darf, der die glagolitische Schrift der slavischen Kirche der Zukunft dienst-
bar machen wollte. Hat Virgil an eine künftige Awaren Mission mit Hilfe des türkischen Alphabets gedacht
oder standen etwa schon die Slaven Karantaniens, bei denen die Salzburger Kirche missionierte, so weit
unter dem nicht nur politischen, sonder auch kulturellen Einfluss der Awaren, dass sie sich eines türkischen
Alphabets bedienten?”
ZGOD VINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118) • 5–13
6 B. ZLOBEC: ETIK HISTER IN NJEGOVA KOZMOGRAFIJA
lik tega srednjeve{kega avtorja in poglavitne zna~ilnosti njegovega dela, s posebnim pou-
darkom na njegov domnevni istrski izvor.
Kopitarjevo sklicevanje na Etika je po vsej verjetnosti odraz zanimanja za tega prej tako
reko~ povsem neznanega avtorja, ki je za~elo nara{~ati v tridesetih letih devetnajstega
stoletja. O njem sta leta 1839 spregovorila tako Allgemeine Literatur-Zeitung kot Rheini-
sches Museum für Philologie,4 leta 1853 pa sta iz{li kar dve kriti~ni izdaji Kozmografije in
‘e omenjena Pertzova monografija: prvo izdajo je pripravil Heinrich Wuttke, drugo pa
preu~evalec anti~nega zemljepisa M. A. D’Avezac; Pertz se je preu~evanja Kozmografije
lotil po vsej verjetnosti na podbudo o~eta, Georga Heinricha Pertza, izdajatelja zbirke Mo-
numenta Germaniae Historica, za katerega vemo, da se je zanimal za Etikove rokopise.5
Ta dela imajo danes predvsem zgodovinsko vrednost, saj njih avtorji {e niso iz~rpno
poznali vse bogate rokopisne tradicije, ki nam posreduje Etikov spis, te‘ili pa so tudi k
racionalizaciji in normalizaciji besedila, kar je zna~ilno za takratno filologijo, ki pogosto ni
upo{tevala jezikovnih in ortografskih zna~ilnosti srednjeve{kih tekstov. Wuttke (str. CIV) in
Pertz (str. 150) sta bila mnenja, da je Kozmografija latinski prevod, ki ga je izgotovil sveti
Hieronim po predlogi nekega druga~e neznanega gr{kega filozofa Etika. To tezo je podprl,
~eprav v previdnej{i obliki, tudi D’Avezac (str. 271). Dvomi, ~e ‘e ne odkrita kriti~nost, s
katero so bila sprejeta prva dela, posve~ena Etiku, so ohladila navdu{enje za tega sibilskega
avtorja, tako da je bilo na moderno in popolno kriti~no izdajo treba ~akati kar do leta 1993,
ko je Otto Prinz (gl. op. 3) v zbirki Monumenta Germaniae Historica objavil svojo Die
Kosmographie des Aethicus.
V vmesni dobi je prevladalo prepri~anje, da Etik ni lastno ime, ampak splo{en naziv za
u~enjaka ali filozofa,6 in da Kozmografija ni prevod, temve~ originalno delo, ki ga gre na
podlagi jezikovnih zna~ilnosti in literarnih vzorov datirati v prvo polovico osmega stoletja.
Kako pa je kritika vsebinsko ocenjevala Etikovo delo, je razvidno iz dejstva, da je
najpogostej{a oznaka, ki jo sre~ujemo v priro~nikih in literarnih zgodovinah, Schwindlerei
oziroma Schwindelliteratur.7
V zadnjih desetletjih se je zanimanje za skrivnostnega Etika zopet pove~alo. Med {tevil-
nimi razpravami je treba omeniti vsaj delo Kurta Hillkowitza, ki se je posvetil zlasti analizi
germanskih, slovanskih, hebrejskih in arabskih jezikovnih drobcev v Kozmografiji,8 in
prispevke Heinza Löweja.9 Löwejeve {tudije so pomembne zlasti zaradi te‘nje, uokviriti
Etikovo besedilo v konkreten zgodovinsko-zemljepisno-literarni prostor ter dolo~iti njego-
vo namenskost. Po mnenju tega nem{kega filologa se za Etikovo masko skriva Irec Virgil
(Ferghil), salzbur{ki {kof v letih 767–787, ki naj bi v Kozmografiji sme{il svojega nasprot-
4 O tem podrobneje poro~a Peri, cit., str. 505.
5 H. Wuttke, Cosmographiam Aethici Istrici ab Hieronymo ex graeco in latinum breviarium redactam ...
primum edidit H. Wuttke, Lipsiae 1853; A. D’Avezac, Mémoire sur Éthicus et sur les ouvrages cosmographi-
ques intitulés de ce nom. Mémoires présentés par divers savants à l’Académie des inscriptions et belles-
lettres. Première Série, Tome II, 1852 (tekst na str. 455–541); za Pertza gl. op. 2.
6 Prim. npr. A. Ebert, Allgemeine Geschichte der Literatur des Mittelalters in Abendlande, I, Leipzig
18892, str. 609 in M. Manitius, Geschichte der lateinischen Literatur des Mittelalters, I, München 1911, str.
230.
7 Prim. Berger, RE I, 1 (1893), s.v. Aethicus, 697–699; Ebert, cit.; Manitius, cit.
8 Gl. op. 3. Hillkowitz je preu~evanju Etika posvetil ‘e disertacijo z istim naslovom (Bonn 1934), ‘al pa
je bilo to delo avtorici ~lanka nedosegljivo.
9 H. Löwe, Ein literarischer Widersacher des Bonifatius. Virgil von Salzburg und die Kosmographie des
Aethicus Ister, Abh. Akad. Mainz. Geistes- und Sozialwiss. Klasse XI (1951), str. 903–983; Id., Die Vacetae
insolae und die Entstehungszeit der Kosmographie des Aethicus Ister, Deutsches Archiv 31 (1975), str. 1–16;
Id., Aethicus Ister und das alttürkische Runenalphabet, cit. v op. 3.
7ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
nika, Saksonca Bonifacija (Wynfrith) in vse tradicionaliste, ki so odklanjali ter celo ozna~ili
za hereti~no teorijo, da je Zemlja sferi~no telo in da sonce sije na ju‘ni prav tako kot na
severni polobli. Löwejeva teza je prodrla in ima {e danes veliko privr‘encev. Preu~evalci
Etikovega dela, med katerimi vsekakor vse bolj prevladuje mnenje, da Etika ne gre ena~iti
z Virgilom, sku{ajo v skrivnosti, ki zakrivajo Etikovo osebnost in kulturnozgodovinsko
ozadje Kozmografije, prodreti tako z raziskovanjem izvora rokopisov in njihovega {irjenja10
kot z analizo posameznih zemljepisnih terminov, njihovo geografsko in kronolo{ko identi-
fikacijo11  ter s preu~evanjem posameznih Etikovih literarnih vzorov12  in njegovega na~ina
pisanja.13
Etikova Kozmografija – vsaj navidezno – nima urejene zunanje zgradbe in ne ka‘e
te‘nje po harmoni~ni razporeditvi vsebin. @e v prvih stavkih nam jo avtor predstavi kot
znanstveno delo, ~igar cilj je, da se pred bral~evimi o~mi v celoti prika‘e fabrica mundi.
Kozmografija temelji na literarni fikciji: duhovnik Hieronim, kot izjavlja ‘e na za~etku, v
prvi osebi deloma prevaja, deloma parafrazira, {e pogosteje kriti~no komentira podatke, ki
da jih je ~rpal iz spisa nekega filozofa Etika. Ta literarni pristop vodi v markantno stilno
diferenciacijo: za dele, ki jih Hieronim predstavlja kot dobesedne prevode, je zna~ilen
visoko pateti~en, pogosto skoraj nerazumljiv slog, Hieronimove parafraze pa so jezikovno
in stilno preprostej{e.
Delo uvaja kozmogonija, ki temelji na svetopisemskih predstavah o kozmosu: gre za
pripoved o nastanku sveta iz ni~a, nebesih in angelih, peklu in padcu hudi~a. Uvodni del
zaklju~uje splo{ni prikaz Zemlje, to je neba, sonca, lune in zvezd, s {tevilnimi astronomski-
mi pripombami. Prete‘no zemljepisne podatke vsebuje sredi{~ni del, ki pripoveduje
pustolov{~ine, ki jih je do‘ivel Etik na svojih potovanjih. Ta si sledijo brez pravega reda in
protagonista povedejo od otokov Rifargica in Zhrisolida na severu proti jugu, nato pa zopet
proti severu po zahodni evropski obali. Etik podrobno opisuje ljudstva v notranjosti Azije,
pripoved pa prekine ekskurz o Aleksandru Velikem in {e ob{irnej{a razprava o gradnji ladij,
ki pa se opira bolj na fantazijske kot na realne temelje. Pot pelje Etika dalje proti pustinjam
v bli‘ini Aheronta in k narodom z neznanimi imeni; {ele z opisom Skitov in ljudstev na
Kavkazu dospe kozmograf zopet v poznane kraje. Ob{iren ekskurz posveti Amazonkam in
njihovim voja{kim spretnostim. Armeniji, kjer na Araratu i{~e Noetovo barko, in Mali Aziji
sledita Gr~ija in Makedonija: Etik Atenam posveti dolgo hvalnico. Posebno zanimanje ka‘e
za sredozemske otoke: Ciper, Kreto, Kiklade, Sardinijo in Sicilijo. Opis Balkana uvede
dalj{o pripoved o bojih Romula s Frankom in Vassom (gl. spodaj). Tej sledi opis Indije,
Perzije, Mezopotamije, Sirije in severne Afrike do Mavretanije. Italije in Galije Etik v svojem
delu tako reko~ ne omenja. Kozmografijo zaklju~uje kratko poglavje o genezi vetra in voda
ter ‘e omenjeni ~rkopis.
10 Prim. Prinz (1993), cit., str. 48 sl.; Id., Untersuchungen zur Überlieferung und zur Orthographie der
Kosmographie des Aethicus, Deutsches Archiv 37 (1981), str. 474, 510; W. Stelzer, Ein Alt-Salzburger
Fragment der Kosmographie der Aethicus Ister aus dem 8. Jahrhunderdt, MIÖG 100 (1992), str. 132–149.
11 Prim. Löwe (1975), cit. v op. 9.
12 Prim. S. Di Brazzano, La Bibbia e la biblioteca dell’autore della Cosmographia del cosiddetto Etico
Istro, v “Slovenija in sosednje de`ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze, (ur. R.
Brato`), Situla 39, Ljubljana 2000, 749–785.
13 Prim. M. Zelzer, ’Quicumque aut quilibet sapiens Aethicum aut Mantuanum legerit’ – Muss der Name
des Verfassers der Kosmographie wirklich “in geheimnisvolles Dunkel gehült bleiben”?, Wiener Studien 104
(1991), str. 183–207. Avtorica poudarja, da je treba za razumevanje besedila nujno upo{tevati ludi~no
komponento Etikovega pisanja ter informacije sprejemati kot uganke, ki jih mora bralec razre{iti, to je kot
(pogosto enigmati~ne) aluzije na literarna besedila in avtorju so~asne zgodovinske razmere.
8 B. ZLOBEC: ETIK HISTER IN NJEGOVA KOZMOGRAFIJA
Etikovo Kozmografijo so preu~evalci primerjali zdaj z Lukijanovim Potovanjem na
Luno, zdaj s Swiftovimi Gulliverjevimi potovanji ali celo z Defoejevim Robinsonom Cruso-
ejem:14 {lo naj bi torej za fantageografski roman s satiri~no-moralisti~nimi primesmi. Pri
dolo~anju literarnega ‘anra, na katerega se avtor navezuje, je mo‘na {e ena interpretacija
njegovega ustvarjalnega hotenja: Etik dokazuje za svoj ~as tako dobro poznavanje anti~nih,
zlasti rimskih avtorjev,15 da ne smemo zanemarjati mo‘nega vpliva anti~ne geografske tra-
dicije. ^eprav ne moremo tajiti, da delo temelji zlasti na glosarijih in vsebuje relativno malo
zemljepisnih podatkov, ki neposredno izhajajo iz klasi~nih geografskih del, smemo domne-
vati, da je anti~na zemljepisna tradicija vtisnila svoj pe~at vsaj zunanji zgradbi dela: kot vsi
anti~ni zemljepisni opisi sveta prina{a namre~ Etikova Kozmografija v za~etnem poglavju
splo{ne podatke o zgradbi Zemlje, med katerimi izstopajo zlasti astronomski, sledi pa obhod
(v tem primeru v obliki potovanja) do skrajnih meja poznanega sveta. Gr{ka zemljepisna
tradicija, ki se je izoblikovala na podlagi konkretnih izku{enj pomor{~akov in trgovcev,
pozna zlasti obalno obkro‘enje Sredozemlja (περι′πλους), to pa se je zlasti v ~asu rimskega
imperija in novih odkritij silovito raz{irilo ter zaobjelo tudi kopne predele, kar je {e posebno
vidno na primer pri Pliniju. Tradicionalni element tako zgodovinskih kot zemljepisnih
spisov so ekskurzi: teh je v Kozmografiji ve~ (gl. zgoraj), nekateri so celo tako obse‘ni
(prim. ekskurz o izgradnji ladij), da je notranje ravnote‘je delov pripovedi ‘e popolnoma
poru{eno. ^uditi nas ne smejo niti zgodbe o Amazonkah in drugih naravnih ~udesih: dokso-
grafska tradicija, ki so jo latinski avtorji prevzeli od gr{kih, je izredno ‘iva {e n.pr. pri Meli
v prvem stoletju po Kristusu; seveda pa je v delu srednjeve{kega avtorja {e posebno bujna.
Etikova Kozmografija zrcali dru‘bene in kulturne razmere, ki z anti~nim svetom nimajo
ve~ veliko skupnega: temelji namre~ na kr{~anskem nauku in je nastala v dobi, ko je pozna-
vanje latinskega jezika in kulture nasploh doseglo najni‘jo stopnjo. Od anti~ne tradicije se
je, kot re~eno, ohranila le zunanja struktura, in {e ta v dokaj zmedenih in zbledelih obrisih.
Nedvomno pa bo lahko samo natan~nej{a raziskava dokazala, v kolik{ni meri Kozmografija
spo{tuje kanone, ki jih je ustvarila anti~na geografska tradicija, oziroma v kolik{ni meri
lahko to delo imamo za njeno parodijo (v modernem ali verjetneje klasi~nem pomenu bese-
de) ali u~eni lusus, ki se sklicuje na anti~no tradicijo.16
Etik nam prek pripovedovalca Hieronima posreduje ve~ avtobiografskih podatkov. ̂ eprav
je jasno, da je v tako zasnovanem spisu njihova verodostojnost vpra{ljiva, vendar njihova
vrednost ni povsem zanemarljiva, saj so nam v pomo~ pri dolo~anju avtorjeve zemljepisne
interesne sfere.
14 Prim. Ebert, cit., str. 609; Löwe (1951), cit., str. 978; Peri, cit., str. 511–512.
15 Prim. zlasti Hillkowitz, cit., str. 63 sl. in Prinz (1993), cit., str. 22 sl.
16 Anti~ni zemljepisni spisi oziroma priro~niki vsebujejo obi~ajno v uvodu podatke o obliki, velikosti in
polo‘aju Zemlje ter o klimi, ubikaciji in velikosti obljudenih de‘el. Pri opisovanju posameznih de‘el ne
primanjkuje novic o ~udesih in zanimivih obi~ajih oddaljenih ljudstev, po tradiciji, ki so jo uvedli Herodot,
Ktezijas in Megastenes ter Polibij in Pozejdonij v svojih antropolo{kih digresijah; to tradicijo so prevzeli
rimski avtorji. Prim. L. Canesi, La produzione geografica latina e gli influssi letterari, Historia 9 (1931), str.
145–168. Glede anti~ne zemljepisne tradicije prim. {e npr. G. Aujac, La géographie dans le monde antique,
Paris 1975; E. H. Bunbury, A History of Ancient Geography among the Greeks and Romans from the Earliest
Ages till the Fall of the Roman Empire, I–II, London 1879–1883 (ponatis Amsterdam 1979); F. Cordano, La
geografia degli antichi, Roma – Bari 1993; C. Nicolet, L’inventaire du monde. Géographie et politique aux
origines de l’Empire romain, Paris 1988; F. Prontera, Geografia e geografi nel mondo antico. Guida storica
e critica, Roma – Bari 1983; J. O. Thompson, History of Ancient Geography, Cambridge 1948.
9ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Hieronim kar trikrat omeni Etikov istrski izvor, v eksplicitu pa filozofa ozna~i za Skita:17
88, 7 sl.: Hic igitur Aethicus Istriae regione sofista claruit primosque codices suos Co-
smografiam numcupavit aliosque non minora, sed maiora dixisse cognovimus, quos sophogra-
mius appellavit.
111, 6 sl.: Nos vero nec reprehendimus, sed miramur, quia philosophorum argumenta
nonnulla legimus, sed ne tanta dixisse nec tantum mundi circuitum et mare oceanum ante
navale insolas inacessibiles, cum ille Histriam se exortum18  fuisse scribat et de aquilone
parte vicina insolas Meoparotas et Bizas, Orcadas et alias quam plurimas et nauticos earum
gignarus in sequente volumine narrat.
223, 4 sl.: Quid subolis ignaviae meae meruerit non praetermittam, cum eo tempore
captivati ab Histria Casiopas insolas pervenerunt, post multa annorum curricula vix ad
vastam et inviam, caenum ac pulverem, ustionem cum magno merore et taedio repedaverunt
et usque in diem nativitatis meae culta quae dudum fuerunt, in solitudinem redacta sunt.
244, 1 sl.: Explicit liber Aethici philosophi chosmografi natione Scitica nobile prosapia
parentum, ab eo enim etica philosophia a reliquis sapientibus originem traxit.
Na podlagi teh podatkov so preu~evalci Kozmografije sku{ali identificirati Etikovo
domovino. Tako je Löwe, po mnenju katerega se kot re~eno za Etikom skriva salzbur{ki {kof
Virgil, v ‘e omenjenih ~lankih postavil hipotezo, da pisec s terminom Skitija namiguje na
svojo domovino (Scytha torej pomeni Scotus, v {ir{em smislu pa Irec), Histria je Bavarska,
ime Etik pa gre povezati z irskim otokom pri Joni – Ethica insula sive terra (Tir etha).
Taki interpretaciji nasprotuje na primer Hillkowitz,19 ~e{ da ima Etik do Ircev, kot tudi do
Britancev in Frankov ter drugih germanskih narodov, odklonilen odnos. Protifrankovsko
zadr‘anje avtorja Kozmografije bi bilo po mnenju Hillkowitza mogo~e razlo‘iti z dejstvom,
da je Etik izhajal z istrskega polotoka in je bil {e pod negativnim vtisom zasedbe, ki jo je
Karel Veliki izvedel okrog leta 787.20  Od tod naj bi se izselil na Bavarsko, ki so jo v devetem
stoletju, kot je trdil ‘e Löwe, poimenovali Histria.
Brunhölzl21  je mnenja, da se je Etik na obmo~je oglejskega patriarhata priselil iz Skitije,
de‘ele na obali ^rnega morja (Scythia minor), Histria pa naj bi bila dana{nja Dobrud`a. To
tezo podpira Peri,22 ki je bil sicer prepri~an, da Kozmografija ne temelji na literarni fikciji,
pa~ pa da je spis Etika, avtorja iz ~etrtega stoletja, res prepisal in komentiral neki duhovnik,
Hieronim, ~igar domovina naj bi bila vzhodna jadranska obala.
Identifikaciji Histria – Dobrud`a nasprotuje Smolak, ~e{ da bi si bil lahko avtor Kozmo-
grafije svoje {iroko znanje pridobil samo v [paniji, na Irskem ali Bavarskem. Po njegovem
mnenju si je treba izraz Scythicus razlagati ne kot krajevni naziv, pa~ pa kot epitet anti~nega
filozofa.23
17 Tekst Kozmografije citiram po najnovej{i, Prinzovi kriti~ni izdaji (1993); prva {tevilka ozna~uje stran
izdaje, kjer se nahaja citirani odlomek, druga {tevilka pa vrstico.
18 Zanesljivej{i rokopisi nadome{~ajo izraz Histriam s historiam, exortum z exorsum. Stavek bi torej
pomenil “je za~el (svojo) zgodovino”, ne pa “je iz{el iz Istre”. Prim. P. G. Dalché, Du nouveau sur Aethicus
Ister? A propos d’une théorie récente, Journal des Savants 1983/84, str. 184.
19 Hillkowitz, cit., str. 7–19.
20 Manj utemeljena se zdi Hillkowitzova domneva (cit., str. 17), da avtor Kozmografije z izrazom Hister
namiguje na satiri~no oziroma ludi~no namenskost svojega dela (termin Hister naj bi torej pomenil histrio).
21 Brunhölzl, cit., str. 68–69.
22 Peri, cit., Sulla città di Istria, Appendice II, str. 557–558.
23 K. Smolak, Skytische Schrifsteller in der lateinischen Literatur der Spätantike, Miscellanea Bulgarica
5 (1987), str. 23–29. Prim. str. 29: “Neben dem dialecticus philosophus Scytha, neben Dionysius, sollte ein
Ethicus philosophus Hister, das ist auf Grund der gennanten realienkundlichen Basis ebenfalls ein Scytha, zu
stehen kommen – mag diese als ehrenvoll empfundene Abstammung nun für einen Autor aus dem Raum
Aquileia oder für einen Iren usurpiert worden sein.”
10 B. ZLOBEC: ETIK HISTER IN NJEGOVA KOZMOGRAFIJA
Nekateri preu~evalci Kozmografije si postavljajo vpra{anje, ali ne bi lahko Histria, v
pomenu, ki ga temu zemljepisnemu izrazu daje Etik oziroma Hieronim, zaobjemala ozemlje
ob Donavi, in si tako razlagajo podatek o njegovem skitskem izvoru. To mo‘nost potrjuje po
mnenju Prinza24  tudi ekskurz o Amazonkah, ki so od Herodota naprej povezane s Skitijo.
Ker ta termin v dobi avtorja Kozmografije ozna~uje Balkan in ju‘no Rusijo in ker Etik ka‘e
posebno zanimanje za Turke, o katerih s ponosom pravi, da niso nikoli bili pod rimsko
oblastjo, je Prinz pri{el do zaklju~ka, da je skrivnostni pisec Avar. Spadal naj bi v vi{ji sloj
gr{ko-bizantinske dru‘be, kar je razvidno iz dejstva, da o Rimu dosledno mol~i, saj je zanj
pravi naslednik rimskega cesarstva Bizanc; Franke, pa tudi Irce in Britance kot re~eno zani~uje.
Njegovo zanimanje za Istro, obalni pas katere je bil v polovici osmega stoletja {e vedno pod
Bizantinci, se ka‘e zlasti v pripovedi o Romulovih bojih; tudi ekskurz o ladjah in pozna-
vanje navti~nih tehnik dokazujeta, da mu jadranske in jonske obale niso nepoznane. Zago-
netni avtor Kozmografije naj bi torej po Prinzovem mnenju bil duhovnik ali menih, ki se je
iz nemirnega Vzhoda preselil na Zahod, {e najverjetneje v Francijo, ter se tam neopa‘eno in
nemoteno posvetil pisanju svojega dela.
Morda bosta osebnost in izvor Etika oziroma njegovega dvojnika Hieronima res ostala
skrivnostna, saj na podlagi tako zagonetnega besedila nobene domneve ni mogo~e dokon~no
potrditi. Pa~ pa vsebuje Kozmografija nekaj podatkov, ki njenega avtorja nedvoumno po-
vezujejo s severnojadranskim prostorom in njegovim – {ir{e pojmovanim – zaledjem. V tem
smislu je pomenljiv odlomek v zvezi s herezijo, ki naj bi se bila iz Istre raz{irila do Rima.
153, 8 sl.: Cursimque vicina finitima hiuis regionis Histria multa induxit scismata here-
ticorum magistrantium, hinnula multa quaeque mater philosophorum, nutrix errorum. Unde
apparet errasse Scitia, triturasse Ionia Marculium et Amfianum Hircanumque et Macedo-
nium huius regionis ab Histria ortus nuper usque magnam Romam novam pertiginem impe-
ritamque cloacam pullulasse, qui scripserunt nonnulla inutilia et nociva, quae mergunt
hominem in interitum et perditionem.
Razumevanje besedila ote‘ko~ajo interpretacijske nejasnosti. Katera je de‘ela, ki se
nahaja v bli‘ini Istre (finitima huius regionis Histria)? Kdo so heretiki, ki jih omenja? Izmed
teh je znan le Makedonij iz ~etrtega stoletja, za katerega pa ni znano, da bi izhajal iz Istre.
Prevladuje vsekakor mnenje,25 da se Etikove besede nana{ajo na tako imenovano “shizmo
treh poglavij”; razkol se je zaklju~il `e na koncu sedmega stoletja, je pa {e odmeval v
dvojnem patriarhatu Akvileje in Grade`a: to ozemlje, kjer je svojo sled pustil tudi spor v
zvezi z ikonoklazmom, je bilo namre~ zelo ob~utljivo za verske probleme, saj so se tu stikali
interesi rimskega pape`a, Bizanca in langobardske dr`ave.26
Istra je v ospredju,27 kot re~eno, tudi v obse‘nem ekskurzu o krvolo~nem Romulovem
boju proti Franku in Vassu28  (228, 13 – 233, 10), ki ga zaklju~uje ‘e citirani odlomek (gl.
24 Prinz (1981), cit., str. 508 sl. in Id. (1993), cit., str. 15 sl.
25 Prim. Brunhölzl, cit., str. 68–69; Hillkowitz, cit., str. 16; Löwe (1951), cit., str. 956 (po mnenju
katerega se avtor Kozmografije tu sklicuje na verske spore na Bavarskem in Irskem); Peri, cit., str. 519; Prinz
(1993), cit., str. 16 sl.
26 Prim. R. Brato‘, Vpliv oglejske Cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja,
Zbirka Zgodovinskega ~asopisa 8 (1990), str. 26–45 in H. Krahwinkler, Friaul im Frühmittelalter. Geschi-
chte einer Region vom Ende des fünften bis zum Ende des zehnten Jahrhunderts, Wien-Köln-Weimar 1992,
str. 36–66 in 77–86.
27 Podobno zanimanje za Istro ka‘e tudi so~asna Historia Daretis Frigii de origine Francorum, prim. G.
Dottin, Le philosophe Aethicus et les Celtes insulaires, Révue des études anciennes 25 (1923), str. 144–150,
tu zlasti 145; Prinz (1981), cit., str. 503; Id. (1993), cit., str. 44 sl.
28 Prinz (1993), cit., str. 46 razlaga to ime kot odsev pove~ane vloge vazalstva v osmem stoletju. Tako
je na primer bavarski vojvoda Tasilo, ki je bil sicer kraljevske krvi, leta 757 postal Pipinov vazal.
11ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
zgoraj) o prisilni selitvi avtorjevih prednikov (233, 4 sl.). Ta odlomek je {e posebno zanimiv,
saj v njem spregovori v prvi osebi sam Etik, ki z zna~ilno formulo meni{ke poni‘nosti
pripoveduje, kako se je njegova dru‘ina morala izseliti iz de‘ele (captivati), ki jo imenuje
Histria in ki je bila do njegove mladosti plodna, na Kasiopske otoke,29 kjer prevladuje
agrarno gospodarstvo in od koder so se po mnogih letih vrnili v opusto{eno domovino.
Vdore, o katerih je tu beseda, preu~evalci Etikovega dela povezujejo z vpadanjem Slova-
nov30  in begom avtohtonega prebivalstva. Temu so vrnitev omogo~ili Bizantinci, katerim
je pripadalo obmo~je Benetk in Grade‘a, istrska obala, dalmatinski in jonski otoki.
Temeljne va‘nosti ostaja seveda vpra{anje, katero oziroma kako ob{irno ozemlje naj bi
ozna~eval izraz Histria. V ekskurzu o Romulovih bojih, pa tudi drugje Etik-Hieronim Istro
omenja z Dalmacijo in Norikom, v~asih {e z Lakedajmonijo, Albanijo in Panonijo: na pod-
lagi teh odlomkov lahko trdimo, da za avtorja Kozmografije Histria ne pomeni celotne
donavske regije.
189, 17 sl.: Graecia igitur a laeva31  Asiae, ab occiduo Dalmatiae, Histriae ac Norico ab
Scithia simul levaque secernens a monte Cimera mare, quo idem primum provincias, post-
modum montes et insolas maritimas in supradicta Ionia terminavit. Dalmatiam et  Galatiam
ex parte aliqua barbaricam, partem maximam Illiricum, linguas et litteras, Graecorum aethi-
mologiam, legem et editionem praecogniti. Quae flumina, Istrum videlicet et Tanai, secer-
nuntur, a leva barbaros modos vel fines terminantium, dextera itaque optimam partem Gre-
ciam iunguntur. Segetibus refertas atque uberrimas frugum copia, auro fecundas, omnium
animantium armenta et cunctarum avium reptilumque ac iumentorum opulentissimas, hole-
ra pinguia et usui apta, populum industrium et multa arte peritum.32
228, 13 sl.: Lacedemonia,33 Pannonia et Histria post celeberrimam Greciam, suarum
generationum repetens, ait: ... Quantae clades in Lacedemonia, Norico et Pannonia, Histria
et Albania, vicinae meae septentrionalium regiones ... Pirreos montes34  Cisalpinaque itaque
iuga peraccessit, Histrum transiens cum Albanos altercavit, sed superare non potuit.
231, 17 sl.: Romulus dein humanum sitiens sanguinem hostium plurimorum congestum,
Histriam ingressus cruore tanto fuso, ita ut undas Histri humanus cruor praeocupassit ...
Na podlagi teh odlomkov je jasno, da Histria obsega za Etika ali za njegov vir istrski
polotok in verjetno {e nori{ko-panonsko zaledje: kot poudarja Dalché,35 ostane od donav-
ske regije, ki naj bi jo obsegala Histria v {ir{em pomenu, bore malo, ~e ji od{tejemo Norik in
Panonijo, ki sta v Kozmografiji o~itno samostojni de`eli. V pozni antiki meje istrske regije
29 Te otoke gre ena~iti s Krfom, gl. Dalché, cit., str. 184, op. 25 in Prinz (1993), cit., str. 233, op. 935.
Prim. tudi 228, 9 sl.: Stilo posuit Cefalanias insolas, Casiopas et Liburnicas vicinarum suarum repetendum
explendi operis sui ordinem, ubi non magna feruntur artificia et aliis varia distincta amisit.
30 Prim. Dalché, cit., str. 184, op. 25 (Slovani naj bi se bili v dobi, o kateri je tu beseda, ‘e stalno naselili
na jadranskih obalah in naj bi vdirali na otoke); Peri, cit., str. 25 (Etikova pripoved naj bi opisovala
slovanske vpade v prvi polovici sedmega stoletja); Prinz (1993), cit., str. 15. Gl. tudi Manitius, cit., str. 231
(krvolo~ni Romul, kateremu je posve~en ekskurz v Kozmografiji, naj bi bil Alboin).
31 Za pomen besede laeva v Kozmografiji oziroma za ozna~evanje strani neba na splo{no prim. H.
Schmeja, Zur Latinität des Aethicus Ister, v “Actes du IIIème Colloque international sur le Latin vulgaire et
tardif, Innsbruck 2–5 sept. 1991”, Tübingen 1992, str. 298.
32 Ta opis spominja na {tevilne laudes, ki so jih zlasti anti~ni gr{ki pisci posvetili severnemu Jadramu,
prim. Hecat. frg. 90 in Ps. Scymn. orbis descr. 375 sl. Prim. tudi Cassiod. Variae, XII 22.
33 Glede pomena tega izraza gl. Prinz (1993), cit., str. 205, op. 735.
34 To gorovje gre ena~iti z Alpami, prim. Prinz (1993), cit., str. 229, op. 911.
35 Dalché, cit., str. 185, tako zaklju~uje svojo razlago termina Histria: “Si on veut à tout prix préciser
cette extension, on pensera aux affluents de droite du Danube, Drave ou Save, et donc à la Slovénie, à la
Croatie actuelles, ou encore à la Dalmatie.”
12 B. ZLOBEC: ETIK HISTER IN NJEGOVA KOZMOGRAFIJA
36 Negotovosti pri dolo~anju mej, ki se zrcalijo v Kozmografiji, gre pripisati nedore~enosti virov, prim.
Isid. etym. XIV 4, 17: Habet autem Histria a septentrione Pannoniam. Gl. Peri, cit., str. 518, op. 46 in str.
519. Da predstave o Istri v tej dobi niso precizne, dokazuje kot zanimiv vir zapisnik sinode v Rimu iz leta
680: celejanski {kof se ozna~uje kot istrski, prav tako {kofje na Bene{kem – prim. R. Brato‘, Ecclesia in
gentibus, “Bogoslovni vestnik” 56 (1996, 4), str. 385–410, tu zlasti 387–399 (prispevek je bil objavljen tudi
v Grafenauerjevem zborniku, Ljubljana 1996, str. 205–225).
37 Mela II 57: inde tacitus prosilit (scil. Padus flumen) ut discussis fluctibus diu qualem emisit undam
aget suumque etiam in mari alveum servet, donec eum, ex adverso litore Histriae eodem impetu profluens,
Hister aminis excipiat; Paul. Diac. hist. Lang. II 14: Histria autem ab Histro flumine cognominatur. Gl. tudi
Isyd. etym. XIV 4, 17 Istriam Ister amnis vocavit, qui eius terram influit. Mit o bifurkaciji Donave prina{ajo
{e naslednji anti~ni viri: Aristot. hist. anim. VIII 13; Ps. Aristot. mir. ausc. 105; Hipparch. frg. 10 D = Strab.
I 3, 15; Corn. Nep. HRR II, frg. 10 = Plin. nat. III 18, 127; Scyl. per. 20; Ps. Scymn. orbis descr. 773–776;
Strab. I 2, 39 in I 3, 15; Theopomp. FGrH 115, 129 = Strab. VII 5, 9; Timaeus FGrH 566, 85 = Diod. Sic.
IV 56, 7–8. Prim. G. M. Columba, La leggenda del duplice corso dell’Istro, v Ricerche storiche, I. Geogra-
fia e geografi nel mondo antico, Palermo 1939, str. 144–170 in R. Dion, Une contribution positive de Rome
au progrès de la connaisance géographique de l’Europa centrale, v Aspects politiques de la géographie
antique, Paris 1977, str. 237 sl.
38 Prim. Ap. Rhod. IV 305–308; Ps. Arist. mir. ausc. 104; Liv. XL 21, 2: Cupido eum (scil. Philippum)
ceperat in verticem Haemi montis ascendendi, quia vulgatae opinioni crediderat Ponticum simul et Hadria-
cum mare et Histrum amnem et Alpes conspici posse; Mela II 2, 17: Montes interior adtollit Haemon et
Rhodopen et Orbelon, sacris Liberi patris et coetu Menadum, Orpheo primum initiante, celebratos. E quis
Haemos in tantum altitudinis abit, ut Euxinum et Hadrian ex summo vertice ostendat; Polyb. XXIV, 4 =
Strab. VII 5, 1; Ps. Scymn. orbis descr. 380–391 = Theopomp. FGrH 115, 130; Theopomp. FGrH 115, 129
= Strab. VII 5, 9.
39 Prim. orbis descr. 391: ’Ενετω∼ν ’/εχονται Θρα, κες ’/Ιστροι λεγóµενοι (v bli‘ini Venetov ‘ivijo Tra~ani,
imenovani Histri). Gl. B. Zlobec, Poro~ila anti~nih geografov v severnem Jadranu, Z^ 53, 1999, 19 sl.
vsekakor niso dolo~ljive z gotovostjo:36 mo`no je sicer, da je ta termin ozna~eval ob{irnej{e
ozemlje, upo{tevati je treba tudi pri~evanje Pavla Diakona, ki poro~a, da je Histria obsegala
manj ozemlja kot v rimski dobi (Hist. Lang. II 14: Histria autem ... Quae secundum Romanam
historiam amplior quam nunc est fuisse perhibetur.).
Zanimivo je, da je v ekskurzu o Romulovih pobijalskih pohodih Skitija omenjena samo
enkrat, in sicer v povezavi z Gr~ijo, Dalmacijo, Norikom in Histrijo; zadnje torej ne gre
istovetiti s Skitijo (189, 17 sl., gl. zgoraj). Ko Etik-Hieronim Skitijo imenuje drugje v Koz-
mografiji, jo opisuje kot ob{irno in oddaljeno de‘elo, ki se {iri do Serskega oceana (ocea-
num Sericum) in Kaspijskega morja ter po kateri se stekata Fazis in Arakses (prim. 174, 8 sl.
in 176, 21 sl.). Mo‘no je, da je avtor Kozmografije v posameznih odlomkih uporabil razli~ne
vire.  Zna~ilno za navedene odlomke je tudi, da se avtor Kozmografije ve~krat sklicuje na
mit bifurkacije Donave, ki naj bi se izlivala tako v Jadransko kot v ^rno morje. Ta zmotna
predstava o toku Donave je bila v antiki izredno raz{irjena; posredujeta jo {e Mela in Pavel
Diakon37  pri etimolo{ki razlagi imena istrskega polotoka. Omeniti pa velja {e en mit, ki bi
bil lahko vplival na Etikovo predstavo geografskega prostora severnojadranske in srednje-
evropske pokrajine. Da se je avtor Kozmografije spoznal na anti~no mitolo{ko zemljepisno
tradicijo, je namre~ razvidno iz ‘e omenjenih odlomkov.
V antiki je bilo raz{irjeno prepri~anje, da lo~i Jadran od ^rnega morja le kratka razdalja,
tako da se tistemu, ki se povzpne na gorovje Hajmos, odpre razgled na obe morji.38 Psevdo-
Skimnos je v svoji Perih′ghsiς gĥς iz tega razloga Histre ena~il s Tra~ani.39 Upo{tevanje
teh virov nas privede do naslednjega sklepa: ~e je razdalja med Istro, kjer se po mitolo{ki
tradiciji Hister izliva v Jadran, in ^rnim morjem tako majhna, je lahko skrivnostni Etik res
obenem Hister in, v {ir{em smislu, Scytha. Neposrednega vpliva te mitolo{ko-zemljepisne
tradicije na Kozmografijo sicer ni mogo~e dokazati z gotovostjo, saj se avtor nanjo ne
13ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
sklicuje direktno, pa~ pa je izpri~ano njegovo poznavanje nakaterih avtorjev (zlasti Mele),
ki so nam v svojih delih ohranili to anti~no, z mitom povezano predstavo srednjeevropskega
prostora.
R i a s s u n t o
Aethici Histri Cosmographia
Barbara Zlobec
La Cosmografia attribuita a Etico Istro è una delle opere più misteriose e al contempo più bizzarre della
letteratura medievale. Numerosi sono stati i tentativi fatti per identificare l’autore che si cela sotto questo
nome. Se la critica ottocentesca ancora credeva all’esistenza dell’antico filosofo greco Etico, la cui opera
sarebbe stata tradotta da un non altrimenti noto Gerolamo (o addirittura san Gerolamo, il che portò Jernej
Kopitar a presupporre che Etico fosse l’ideatore del glagolitico), in seguito è definitivamente prevalsa
l’opinione che con il termine Ethicus si designi semplicemente il dotto, il philosophus. La critica novecen-
tesca sembrava aver definitivamente accolto la tesi di Löwe, secondo il quale sotto la maschera di Etico si
nascondeva l’irlandese Virgilio di Salisburgo che nella Cosmografia si faceva beffe delle posizioni conser-
vatrici e retrograde del suo avversario Bonifacio. Ultimamente però si sono messe in risalto anche le
manchevolezze di questa interpretazione: Etico-Gerolamo sarebbe invece un sacerdote o un monaco
vissuto nell’ottavo secolo, fuggito dall’Oriente lacerato dalle guerre; egli si sarebbe confuso tra i religiosi
di qualche grande convento in Occidente, dove avrebbe potuto dedicarsi alla stesura della sua ampia opera.
L’opera di Etico è stata paragonata al Viaggio sulla Luna di Luciano, ai Viaggi di Gulliver di Swift, al
Robinson Crusoe di Defoe e viene dunque generalmente considerata un romanzo fantageografico venato
di commenti satirico-moralistiche. Dall’analisi della struttura della Cosmografia si evince un altro dato di
non secondaria importanza: l’opera che si apre con una cosmogonia (influenzata naturalmente dalle sacre
scritture) e continua con la descrizione dell’οι
,
κουµεªνη in forma di viaggio, lascia intravedere i legami che
l’autore mantiene con la tradizione geografica antica, sebbene questi risultino alquanto allentati e confusi.
Quanto alla dichiarata origine “istrica” del supposto autore della Cosmografia, è necessario tener conto
del fatto che nell’explicit Etico è definito anche scita: sulla base di questi dati si è cercato, per percorsi
diversi, di individuare la sua patria nella penisola istriana, in Irlanda (Löwe, mediante le identificazioni
Scytha = Scotus, Histria = Bavaria), sulle sponde del Mar Nero (Scythia minor), nel bacino danubiano; si
è tentato inoltre di interpretare il termine Scythicus non nella sua accezione geografica, bensì come epiteto
legato alla sfera della filosofia.
La questione della vera identità dell’autore della Cosmografia è forse destinata a rimanere insoluta,
indubbi sono però l’interesse e la conoscenza che questo scrittore ha dell’alto Adriatico, come risulta in
paricolare dalla digressione sulle sanguinose lotte del crudele Romolo contro Franco e Vasso, topografi-
camente individuate nella regione Histria. Da numerosi passi della digressione è evidente che con questo
termine l’autore non intende designare l’intera regione danubiana, bensì la penisola istriana e (eventual-
mente) l’immediato entroterra pannonico e norico. Nell’ampio racconto delle gesta di Romolo, Etico-
Gerolamo più volte si riallaccia al mito della biforcazione del Danubio, molto diffuso nella tradizione
geografica greco-latina. Per chiarire l’origine “istrica” e nel contempo “scitica” dell’autore della Cosmo-
grafia è forse opportuno richiamarsi a un altro mito della tradizione geografica antica, secondo il quale
l’Adriatico è diviso dal Mar Nero solo da un sottile istmo; secondo questo mito di conseguenza i Traci
erano identificabili con gli Istri.