Poštnina plačana v gotovini                                                                                                                                                                                      Cena 1.50 din
NOVA DOBA
Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
Celje, StrossmayerJGva ul. 1, pritličje, desno //
Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   štev.   10.666   //
Štev. 5O.                          Celje, pefek 1O. decembra 1937                          Leto XIX.
„N->va Doba"  o sebi
Celje,  10. decembra.
Bliža se zaključek starega leta. Ka-
kor vsak gospodar, tako pogledamo
tudi mi ob tej priliki nazaj na minulo
poslovno leto ter se pripravljamo za
novo.
Bodoče leto je dvajseto leto obsto-
ja »Nove Dobe«. V tem vsem času je
list dokazal, da je ostal zvest svoji od
ustanoviteljev začrtani poti: Je glasilo
napredno orientiranega slovenskega
življa v tem delu bivše Spodnje Stajer-
ske. Ni dnevnik, je tednik s precejšnjo
naklado, namenjen gospodarskim in
kulturnira potrebam okrožja, čigar na-
ravni center je Celje.
»Nova Doba« je doživela v minulem
poslovnem letu lep razmah, pridobila
si je lepo število marljivih in stalnih
sotrudnikov iz bližnjih in daljnih kra-
jev našcga okrožja, z zadoščenjem pa
tudi ugotavljamo, da se je tudi število
naročnikov in prijateljev lista nad vse
pričakovanje pomnožilo. Krog naših
čitateljev se je izdatno razširil, razši-
ril in izpopolnil se je tudi naš list, ki
je postal v zvezi s tem tudi uvaževan
oglasni organ.
Ta naš letošnji uspeh pa nas še ne
sme zadovoljiti. Svoje delo za vsebin-
sko izpopolnitev lista moramo z vso
vztrajnostjo nadaljevati ter se mora
list razširiti tako, da ne bo naprednega
človeka kateregakoli stanu v našem
okrožju, ki bi ne bil naročnik »Nove
Dobe«.
Naj ne zadostuje, da vsak naš so-
mišljenik zahteva v vsakem javnem lo-
kalu naš list ter kupuje svoje potreb-
šeine pri trgovcu in obrtniku, ki v na-
šem listu inserira, vsak naš somislje-
nik naj ima »Novo Dobo« tudi naroče-
no in plačano. Tudi za naprednega člo-
veka mora veljati parola, da je njegov
list — njegova izkaznica. Cim moč-
nejši in razširjenejši bo napredni tisk,
tem moc'nejsi bo njegov vpliv na javno
življcnje, tem večja bo njegova zaščit-
na zmožnost za vsakega posameznika.
Učimo se v tem oziru pri naših po-
litičnih nasprotnikih. Poglejmo, s kako
vnemo širijo oni svoje tednike. Priznaj-
mo si, da obstoji veliko njihovega po-
iitičnega uspeha prav v tem, da je sko-   ;
raj   vsak   njihov   somišljenik   ob   enem  I
tudi  naročnik   njihovega  tednika.   Moe  j
politične  stranke  temelji  na moči  ča-
sopisja.
>Nova Doba« je uvaževan glasnik
naših gospodarskih krogov. Ob vsaki
podani priliki je povzdignila svoj glas
v korist in zaščito naših slovenskih
pridobitnikov, zastopala je tudi interese
naših javnih in privatnih nameščencev,
kmetov in ostalih slojev naroda. Ob
koncu leta upravičeno apelira na pri-
zadete gospodarske kroge, da postanejo
nele njeni stalni naročniki, temveč da
se lista tudi v čim večji meri
poslužujejo kot organa za inseriranje.
Inserati v »Novi Dobi« so vsled pove-
čane naklade lista pridobili na moči, v
dobro reklamo investiran denar pa za
gospodarstvenika  ni zavržen.
»Nova Doba« hoče biti tudi v bodoče
zagovornik naših slovenskih gospodar-
skih interesov in jih varovati pred po-
sledicami tujerodnega kapitala. Ta boj
žal ni dokončan. Varovati pa hoče
»Nova Doba« tudi v bodoče naše do-
mace gospodarstvo pred posledicami
neumestne uprave ali gospodarske cen-
tralizacije izven našega gospodarskega
obmoeja.
»Nova Doba« apelira tudi za bodoče
leto na svoje prijatelje in somišljenike.
da jo čilajo, naročajo, priporočajo ter
sodelujejo pri listu, »Nova Doba« pa
obenem obljublja, da bo tudi v bodoče
storila vse v dobrobit svojih prijate-
ljev in somišljenikov.
— Dunajska vremenska napoved za
soboto 11. t. m.: Zjasnilo se bo, vetrovi
bodo pojenjali, v mirnih legah bo ju-
tranji mraz, tu in tarn bo megleno. V
nedeljo jugovina.
Več vzgoje kmečki mladini!
Celje,   10.  decembra.
Dnevno slišimo pritožbe, da današ-
nja mladina ni več to, kar je bila mla,-
dina nekoč. Toda temu smo krivi sami!
Vse premalo pozornosti posvečamo
zlasti kmečki mladini, za katero se ne
zmeni nihče več, čim odraste šolskim
klopem. Prepuščamo jo samo sebi, da
se razvija po mili volji. V nekaj letih
pozabi še to, kar se je naučila v
osnovni šoli. Le redki so mladi ljudje,
ki sežejo po knjigi ali časopisu in si
skušajo z dobrim etivom razširiti svo-
je duševno obzorje. Večina mladih lju-
di nima smisla za izpopolnjevanje svoje
izobrazbe. Marsikdo ne bi verjel, da
mladenič, ki je komaj pred nekaj leti
zapustil šolsko klop, često le še s
težavo napiše svoje ime, o računstvu
in drugem znanju pa je bolje, da ne
govorimo! In vendar stavi današnje
življenje vedno večje in težje zahteve
na vsakega posameznika. Ni dovolj,
da opravlja mladina doma težka dela
in pomaga staršem pri gospodarstvu.
Vse hvale in priznanja vredna je mar-
ljivost tistih mladih ljudi, ki se začno
že zgodaj boriti za košček vsakdanje-
ga kruha ter si s pridnostjo in varč-
nostjo skušajo ustvariti svpjo eksisten-
co. Toda samo z rokami si ne bomo
izboljšali svojega gospodarskega polo-
žaja. Treba je, da podpremo delo svo-
jih rok tudi z znanjem in izpopolnje-
vanjem  svoje  izobrazbe.
Naše kmetijstvo je potrebno vse-
stranske in temeljite reforme. Samo s
pridnostjo ne bomo prišli naprej. Po-
prijeti se moramo umnega kmetijstva,
ki pa zahteva mnogo znanja in izobraz-
be. Le z umnim kmetijstvom pa bomo
dosegli blagostanje kmečkega stanu,
ki je jedro naroda in države. Močan
kmečki stan, močan narod — močna
država!
Z blagostanjem pa raste kmetova
zadovoljnost in ljubezen do rodne gru-
de, kateri rad žrtvuje kmet svoje te-
lesne in duševne sile. Zemlja, ki jc
obdeluje z znojno in žuljavo roko, ga
redi, mu je dobra mati, zato visi na
njej z vso privrženostjo in ljubeznijo.
Zadovoljen in v blagostanju živeč
kmet pa tudi rad opravlja svoje dr-
žavljanske dolžnosti, daje kralju, kar
je kraljevega, Bogu, kar je božjega in
Lvori temelj vsake državc. V bedi ži-
več kmečki stan pa je podoben vulka-
nu, ki navidezno miruje, toda pod trdo
skorjo tli in sc razvnema ogenj, dokler
ne izbruhne z vso elementarno silo
uničujoč pred seboj vse, kar doseže.
Zgodovina kmeckih bojev vseh časov
in narodov nam to dokazuje.
Zato je naša dolžnost, da delamo z
vsemi silami na izboljšanju socialnega
položaja našega kmečkega človeka, ki
naj postane element miru in blago-
stania.
Z izobraževanjem kmečkega ljudstva
polagamo temelje njegovega blagosta-
nja. Da pa dosežemo ta cilj, je potreb-
no, da kmečko mladino organiziramo in
vzgajamo. Mladina kot bodoči nosilec
našega državnega življenja potrebuje
za težak življenjski boj boljše priprav-
ljenosti, ki mu jo da lahko samo te-
meljita vsestranska izobrazba.
Zato je potrebno, da sc uvedejo na
našem podeželju zimski tečaji, ki naj
bodo obvezni za kmečko mladino od
14. do 20. leta in ki naj nudijo naši
mladini pouk v umnem kmetijstvu in
gospodinjstvu, poleg tega pa ji dado
malo boljšo splošno izobrazbo. Mladi-
na, ki poseča srednje sole, pa tudi obrt-
niški naraščaj je deležen pouka po 14.
letu, samo kmečka mladina ostane
brez vsakega pouka in je prepuščena
svoji usodi.
In vendar je cela vrsta važnih vpra-
šanj, ki zadevajo naše kulturno in go-
spodarsko življenje, o. katerih nima
današnja mladina često niti pojma, če-
prav bi morala biti o vseh važnih
vprašanjih    temeljito    poučena.    Sem
spadajo razna narodno gospodarska
vprašanja, zlasti vprašanja izboljšanja
! in moderniziranja našega kmetijstva,
vprašanje varčevanja, pobijanja alko-
holizma, narodne higiene itd.
Zimske tečaje naj bi vodilo naše na-
rodno ueiteljstvo, kot predavatelji pa
naj bi nastopili tudi kmetijski in go-
spodarski strokovnjaki, ki bi nazorno
in v poljudnem tonu razlagali prepro-
sti mladini razna vprašanja iz narod-
ncga in gospodarskega življenja. V
Savinjski dolini bi bil na primer zelo
potreben in aktualen pouk o umnem
hmeljarstvu, v vinorodnih krajih o vi-
nogradništvu in kletarstvu itd. S tem
bi postala mladina deležna temeljitejše
izobrazbe, ki ji je ob vedno težjih živ-
ljenjskih pogojih nujno potrebna. Ti
zimski tečaji bi imeli značaj nekakšnih
ljudskih univerz, kakršne obstojajo že
dolga leta pri vseh kulturnih narodih
po večjih mestih in ki služijo izobrazbi
preprostega mestnega prebivalstva. Za-
kaj bi ne bil tudi naš kmečki človek,
ki je ostal zvest svoji grudi, deležen
glede izobrazbe istih dobrot, kakor jih
uživa kmečka mladina, ki se je prese-
lila v mesta?
Govorimo radi o povzdigi narodnega
gospodarstva, pozabljamo pa pri tem,
da so potrebni za izvedbo te povzdige
Učiteljstvo j
V soboto 4. t. m. dopoldne so imela
sreska  učiteljska   društva  JUU   Celje,
Hornji grad, Laško, Smarje in Soštanj
j  v Celjskem domu v Celju skupno zbo-
rovanje,  ki se  ga  je  udeležilo    okrog
]  450  uciteljev  in  učiteljic.     Zborovanje
(  je vodil predsednik celjskega    društva
i  Franjo Roš, ki je    prisrčno    pozdravil
j vse   udeležence,   zlasti   pa   predsednika
slovenske  sekeije JUU  g. Kumlja    in
univ. prof. dr. Milana Vidmarja iz Ljub-
ljane. Omenil je, da je bila v isti dvo-
|  rani pred 10 leti sprejeta znana  »uei-
:  teljska deklaracija« o stanovski usme-
I  ritvi učiteljske organizaeije,    s katero
je učiteljstvo na celi erti prodrlo.
Univ. prof. dr. Milan Vidmar je
predaval o temi »Med dvema dobama«.
Prikazal je nemir sedanjega človeka v
času, ko se zdi, da je v zatonu nekda-
nja mirna, solidna doba, ki je vzrastla
na sadovih francoske revolueije v zna-
menju demokraeije in svobodnega go-
spodarstva. Svetovna vojna in zmede
prvih let po vojni so zadale tej dobi
smrtni udarec. Scdaj je na pohodu do-
ba načrtnega gospodarstva in omejit-
ve svobodnega gospodarjenja.
Predsednik sekeije JUU g. Kumelj
je očrtal svoje delo na vodstvu sekeije
ter svoje poglede na pravice in dolžno-
sti stanovske organizaeije, kakrsna je
učiteljska. Naglasil je potrebo, da se
učiteljstvu vrnejo dobro razpoloženje,
notranji mir in možnost uspešnega de-
la. Naštel je vrsto vprašanj, ki jih je
treba nujno rešiti, ne toliko v intcresu
učiteljskega stanu, kakor v interesu
same države, naroda in prosvete. Raz-
pravljal je o personalni politiki, pripo-
ročal delo za stanovsko gospodarsko
osamosvojitev ter apeliral na disciplino
in stanovsko solidarnost učiteljstva.
Izvršnemu odboru JUU v Beogradu
je bila poslana pozdravna brzojavka z
izjavo solidarnosti in odobravanja nje-
govega  dela.
Soglasno je bila sprejeta resolucija,
ki pravi med drugim:
»Iskreno odobravamo dosledno iz-
vajanje eiste stanovske linije v JUU s
tov. Dimnikom in v sekeiji s tov. Kum-
ljem na čelu. Organizaciji stavljamo v
dolžnost vztrajanje na smernicah de-
klaracij iz 1. 1926. in 1935. Izjavljamo
ji zaupanje in obljubljamo vso pomoč
pri njenih naporih za ohranitev njene
neodvisnosti in za doeego osnovnih po-
ljudje, ki smo    jih usposobili    za    to
težko  nalogo.
S kritiziranjem naše mladine še ne
bomo dosegli izboljšanja žalostnih kul-
turnih in gospodarskih razmer, ki vla-
dajo dandanes na našem podeželju. Tu-
di kronist, ki vestno beleži nedeljske
poboje med pijanimi kmečkimi fanti
in podaja v dnevnem časopisju epiloge
teh žalostnih dogodkov z naše vasi.
katerih zadnje dejanje se odigrava
pred malimi in velikimi senati naših
sodišč, ne bo pripomogel k izboljšanju
današnjega  stanja  razmer.
Samo kulturno dviganje našega na-
raščaja bo sčasoma odpravilo žalostne
kulturne in socialne razmere, v kate-
rih živi naš kmečki narod!
je zborovalo
gojev, potrebnih za neoviran razvoj
šolstva in napredek narodne kulture v
Sloveniji in državi. Ti osnovni pogoji
so: 1. učiteljska stalnost v službi in na
mestu, avtomatsko napredovanje in
polna pravna sigurnost; 2. izboljäanjc
materialnega položaja aktivnemu in
upokojenemu državnemu uradništvu; 3.
priznanje polne enakopravosti poroče-
nim uciteljicam; 4. namestitev brezpo-
S selnih učiteljskih abiturientov ter s
tem v zvezi zasedba praznih mest, zni-
žanje števila otrok v razredih in otvo-
ritev novih razredov; 5. popolna uredi-
tev položaja šolskih upraviteljev, uči-
teljic ženskih roenih del in kontraktu-
alcev; 6. polna demokratizacija javne-
ga življenja. Zavedajoč se, da je mogoo
napredek in razvoj šolstva ter delo na-
še organizaeije samo v demokratični
družbeni situaciji, smo odločno za de-
mokratično urejenost družbenega živ-
ljenja in proti vsakemu nasilju. Iz tega
nujno sledi zahteva po popolni depoli-
tizaciji  celotnega  šolstva.«
O namenih in dosedanjih zadovolji-
vih uspehih »Roditeljskega lista« je po-
ročal g. Kopriva iz Maribora, o važnem
delu Slovcnske Solske Matifce pa g. vjO-
bec iz Celja.
Lepo uspelo zborovanje je znova
pokazalo, da se učiteljstvo polno zave-
da svojih velikih nalog ter dolžnosti do
države, naroda in svoje stanovske or-
ganizaeije.
Politični pregled
X Predsednik jugoslovenske vladc v
Italiji. Ministrski predsednik dr. Milan
Stojadinovič je prispel v nedeljo zve-
čer v Rim, kjer mu je bil prirejen sve-
čan sprejem. Na kolodvoru sta ga pri-
čakala tudi predsednik Mussolini in
zunanji minister grof Ciano. Zvečer je
priredil Mussolini na cast predsedniku
vlade dr. Stojadinovicu v Beneški pala-
či slavnostno večerjo, med katero sta
oba državnika izmenjala dve pomembni
politični zdravici. V ponedeljek dopol-
dne je predsednik vlade dr. Stojadino-
vič položil lovorjeve vence na grobova
kraljev Viktorja Emanuela IE. in Urn-
berta v Panteonu, na grob neznanega
junaka in na grobove padlih borcev
fašistične revolucije. Ob 11. dopoldne
8e je sestal v Beneški palači v sprem-
Stran 2.__________________________________________________»NOVA   D O B A«                                                                                           Stev.  50.
slvu zunanjega ministra grofa Ciana z
Mussolinijem. Razgovori so trajali 50
minut. Predsednik dr. Stojadinovič in
njegova soproga sta bila opoldne spre-
jeta na dvoru od kralja in kraljice v
avdienci, nato pa sta se udeležila obeda
na dvoru. V torek popoldne je papež
Pij XI. sprejel dr. Stojadinoviča v av-
dienci. Nato si je dr. Stojadinovič v
spremstvu zunanjega ministra grofa
Ciana ogledal letalsko pristanišče Gui-
donio. Popoldne je prisostvoval na foru
Mussolini v družbi Mussolinija igram
in defileju fašistične mladine. Sledil je
obisk v vseučiliškem mestu, nakar se
je dr. Stojadinovič sestal v Beneški pa-
lači zopet z Mussolinijem in z njim
konferiral. Zvečer je priredil zunanji
minister grof Ciano v častniškem domu
veliko večerjo v cast dr. Stojadinoviču
in njegovi soprogi. V sredo je dr. Sto-
jadinovič v spremstvu zunanjega mini-
stra grofa Ciana obiskal nova mesta v
okolici Rima, ki jih je zgradil fašistič-
ni režim, po predstavi v operi pa sta
se oba odpeljala v Milan. Na kolodvo-
ru v Rimu se je Mussolini prisrčno po-
slovil od dr. Stojadinoviča in njegove
soproge. Dr. Stojadinovič je prispel v
Milan v četrtek dopoldne. Na kolodvo-
ru rau je bil prirejen svečan sprejem.
Dr. Stojadinovič si je v četrtek ogle-
dal razna velika industrijska podjetja,
zvečer pa je prisostvoval svečani pred-
stavi v milanski »Scali«. Zapustil je
po prisrčnem slovesu Milan ter
se s svojo soprogo in spremstvom od-
peljal nazaj v Jugoslavijo. Bivanje dr.
Stojadinoviča je spremljal ves italijan-
ski in jugoslovenski pa tudi ostali ev-
ropski tisk z veliko pozornostjo.
X Japonske čete so prodrle že do
glavnega mesta Nankinga, kjer so se
jim postavile kitajske čete odločno v
bran. Danes se je začel odločilen spo-
pad obeh armad.
X   Francoski zunanji  minister  Del-
bos bo  po oficielnem  obisku  na Polj-
¦    skem in v Rumuniji prispel v nedeljo
12. t. m. dopoldne v Beograd, kjer bo
imel  razgovore  z   našimi   državniki.
Domače vesti
—  Zagrebški nadškof dr. Ante Bau-
er je v torek nenadoma  izdihnil.  Do-
segel je starost 81 let. Pokojni je bil
plemenit cerkven knez ter velik dorao-
ljub in človekoljub.    K zadnjemu    po-
čitku ga bodo položili v ponedeljek do-
poldne.  Novi  zagrebški    nadškof    dr.
Alojzij Stepinac je bil v sredo dopoldne
ustoličen.   Nadškofu   dr.  Bauerju   bodi
ohranjen časten spomin!
—  Ljubljanski velesejem bo imel    v
letu 1938. dve prireditvi, ki jim bo po-
krovitelj  Nj.  Vel.  kralj  Peter  II.  Po-
mladanski  velesejem  bo  od  4.   do  13.
junija.  Razstavljale  bodo    vse    važne
panoge industrije in obrti, priključena
pa mu  bo  posebna razstava  cest.  Je-
senski velesejem  pa  bo  od  1.  do  12.
septembra.     Obsegal  bo  več   posebnih
razstav s    področja    gospodarstva    in
kulture.
—  Aprobacija turistično propagand-
nih  izdaj  za  Slovenijo.  Tujskopromet-
na zveza v Mariboru ponovno opozarja
vsa tujskoprometna in  planinska dru-
štva, posamezne postojanke in tujsko-   |
prometne obrate na stroge predpise
trgovinskega ministrstva in banske
uprave, po katerih se morajo besedila
za vse turistično propagandne izdaje
pred natisom predložiti na vpogled pri-
stojni tujskoprometni zvezi, na pod-
ročju bivše mariborske oblasti torej
Tujskoprometni zvezi v Mariboru. Prav
tako se morajo po trije izvodi vseh
omenjenih izdaj v posameznih jezikih
po izidu vposlati tujskoprometni zvezi
Navedeni predpisi zadevajo tudi vse
ostale tujskoprometne interesente, ka-
kor lastnike oziroma zakupnike hote-
lov,,. penzionov, večjih gostiln itd., ki
izdajajo tujskoprometno propagandne
prospekte. Tujskoprometna zveza v
Mariboru opozarja na te predpise tudi
vsa tiskarniška podjetja.
— Blasnikova »Velika Pratika«    za
leto 1938. je izšla in se razpošilja za
ceno din 5.— za vsak komad. Naročila
na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljublja-
na, Breg št. 10—12. Dobi se tudi v tr- j
govinah. To je najbolj priljubljen in
najbolj razširjen slovenski ljudski ko-
ledar že od nekdaj.
Celje in okolica
c Minister dr. Miletic v    Celju.    Na
svojem inspekcijspem potovanju po
Sloveniji je prispel minister za telesno
vzgojo g. dr. Vjekoslav Miletič v pone-
deljek ob 10.06 dopoldne z osebnim
vlakom iz Ljubljane v Celje. Po po-
zdravu na kolodvoru se je v spremstvu
zastopnikov oblastev odpeljal do Na-
rodnega doma in posetil pisarno celjske
sokolske župe, kjer so ga pričakovali
župni starešina br. Josip Smertnik in
Člani župne uprave. Zupni starešina je
pozdravil ministra v imenu sokolske
župe ter v svojem govoru orisal težave,
s katerimi se mora boriti sokolstvo,
premeščanje sokolskih delavcev m
oblast tujega kapitala v Sloveniji. Mi-
nister se je toplo zahvalil za pozdrav
in poudaril, da naj vlada v sokolstvu
isti duh kakor ob njegovi ustanovitvi.
Sokolstvo naj vzgaja trdne značaje in
goji pravo ljubezen do bližnjega. Mini-
ster se je nato odpeljal na mestno po-
glavarstvo, kjer je bil najprej kratek
razgovor o vprašanju novega sportne-
ga stadiona v Celju. Minister je oblju-
bil, da bo izposloval brezobrestno po-
sojilo za gradnjo stadiona. Ob 11. se je
pričela v sejni dvorani konferenca, ki
so se je udeležili poleg g. ministra ter
zastopnikov civilnih in vojaških obla-
stev tudi zastopniki telovadnih, sport-
nih in gasilskih organizacij. Starešina
gasilske župe je prosil ministra za pod-
poro za njene tečaje, predsednik SK
Jugoslavije je prosil prav tako za pod-
poro, predsednik Strelske družine v
Celju g. Wagner za podporo za gradnjo
strelišča, poveljnik 39. pp. g. polkovnik
Iso Nedak pa za podporo akciji za usta-
novitev vojaške godbe v Celju. Gosp.
minister je v svojih zaključnih besedah
podčrtal, da je bil sport v Sloveniji
vedno na višini. Sportne organizacije
pa naj ne urijo samo mišic in teles,
marveč naj tudi krepijo duha, značaj
in ljubezen do domovine. V sportu naj
vlada sloga, ljubezen in strpnost. Po
konferenci je minister sprejel več de-
|  putacij, pred odhodom v Maribor pa je
še obiskal svojega nekdanjega prose-
sorja, vladnega svetnika g. Emilijana
Lileka.
c Odlikovanja. Z redom sv. Save o.
stopnje je odlikovan g. Karel Mlakar,
višji postni kontrolor v Celju, z redom
Jugoslovenske krone 5. stopnje sta od-
likovana rezervna kapetana gg. Anton
Svetina in Adolf Sadar v Celju, s sre-
brno kolajno za vestno službovanje pa
poštni zvaničnik g. Martin Srot v Ce-
lju.  Cestitamo!
c Iz meščanskošolske službe. Preme-
ščene so sledeče strokovne učiteljice:
ga. Zinka Thalerjeva - Lovrečeva z de-
kliške meščanske sole v Celju na deško
meščansko šolo v Somboru, gdč. Regi-
na Gobčeva z deške meščanske sole v
Celju na I. dekliško meščansko šolo v
Mariboru, gdč. Danica Grudnova pa s
Senovega pri Rajhenburgu na dekliško
meščansko šolo v Celju na mesto gc.
Thalerjeve - Lovrečeve, ki je premešče-
na na lastno prošnjo v službeni kraj
1 svojega soproga, šefa progovne sekcije
g. inž. Milana Thalerja v  Somboru.
c O novih načinih vzgajanja bo pre-
daval v ponedeljek 13. t. m. ob 20. na
ljudskem vseučilišču univ. docent dr.
Stanko Gogala iz Ljubljane, ki je
znan naši javnosti kot odličen vzgoji-
telj in predavatelj. Vzgojni posel je go-
tovo eden najtežjih poslov, skoraj vsak
dan prinaša staršem in poklicnim vzgo-
jiteljem nove probleme, nove težkoče,
ki jih je treba pravilno rešiti, kajti od
pravilne vzgoje je odvisna bodočnost
otroka. Vabimo starše in vzgojitelje,
da se tega zanimivega in koristnega
predavanja udeleže v čim večjem šte-
vilu.
c Poljska ekspedicija v Ande. To je
naslov predavanja, ki ga bo priredila
Savinjska podružnica SPD dne 11. ja-
nuarja v risalnici meščanske sole v
Celju. Predaval bo g. Jan Stolarski, ki
bo predvajal tudi mnogo zanimivih in
poučnih skioptičnih slik.
c Schvvabov večer. Celjsko pevsko
društvo bo priredilo meseca februarja
ali marca prihodnjega leta večer dr.
Schwaba, na katerem bo izvajalo samo
njegove skladbe. S študijem programa
je že pričelo odnosno nadaljuje že prej
započeto delo. Zato prosi vse pevke in
pevce, da bi točno posečali pevske vaje.
Prav tako prosi nekdanje svoje izvr-
šujoče članice in člane, da bi se vrnili
v zbor. Tudi novi dobri pevci in pevke
dobro došli! — Odbor.
c Sokolska akademija v celjskem
gledališču. Sokolsko akademijo, ki je
30. novembra sijajno uspela, bo Sokoi-
sko društvo Celje-matica ponovilo v
nedeljo 12. t. m. ob 16.30 v Mestnem
gledališču. Poleg Celjanov so vabljeni
tudi pripadniki zunanjih sokolskih dru-
štev in prijatelji sokolstva od blizu in
daleč. Zveze z vlaki in avtobusi so
ugodne. Obiščite sokolsko akademijo v
eim večjem številu!
c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in
okolice bo imelo svoj redni sesta-
nek v soboto 11. t. m. ob 16. pri tov.
Grahu na Dečkovi cesti v Gaberju.
c Prvi strokovni tehnieni gasilski te-
čaj bo priredila Gasilska zajednica te
dni v Celju. Tcčaj se bo pričel v nede-
ljo 12. t. m. ob 8. zjutraj v mestnem
gasilskem   domu  v   Celju  in  bo  trajal
Kino METROPOL Celje ,,,„,,¦,
, 10. in 11. decembra :
UPOR V MARORU
Tihotapska  afera z orožjem  za upomike.
Življenje v tujski legiji.
Jack Holt                       Mae Clarke
12., 13., in 14.  decembra :
Ulični    pevci
Strassensänger
Prelep film o dečku brez staršev — Usoda
osirotelega vajenca, ki ne pozna materinske
ljubezni — Film mladosti, očarljivih prizorov
in divnih naravnih posnetkov.
Hans Olden, Julija Janssen, Wiener Sängerknaben
15., 16. in 17, decembra:
BELI ESKADRON
Prekrasne scene z bojnega pohoda
v sree Afrike.
Antonio Centa             Frelvia Lanzl
štiri dni. Tečaj je doloeen za izvršujo-
če člane gasilskih čet gornjegrajske,
slovenjegraške, laške, šmarske in kr-
ške gasilske župe.
c Celjski umetniški teden» Po poro-
čilih je dosegel mariborski umetniški
teden zavidljive uspehe. Res da so .bila
od vsega začetka na razpolago znatna
sredstva iz javnih in zasebnih blagajn,
tako da so lahko razpisali tekmovanje
z nagradami, česar bi Celje najbrž
ne moglo doseči. Vendar je pa v Ce-
lju toliko ustvariteljske sile tako pri
likovnih umetnikih kakor pri literatih,
komponistih in celo dramatikih, da bi
bilo prav, če bi tudi Celje pokazalo kar
premore in tudi priredilo svoj umet-
niški teden z razstavo in literarnim in
komponistovskim večerom ter z dram-
sko prireditvijo. Kakor eujemo, so se
razgovori že pričeli; upamo, da bo sle-
dila tudi prireditev sama.
c Opozarjamo na oglas »Okazion« v
današnji številki. Izredna prilika za
nakup pristnih perzijskih preprog po
nizki ceni za božična darila.
c Krasno darilo za »Kraljico rož«
in drugo darilo, ki bosta razdeljeni na
II. natakarskem plesu 1. I. 1938 v Na-
rodnem domu v Celju, sta razstavljeni
v izložbi tv. Stermecki in vzbujata ve-
liko zanimanje  med  občinstvom.
c Tecaj za novodobnc izložbe v Celju,
ki je bil pred dnevi zaključen, je
obiskovalo 24 oseb. Tečaj je dosegel
vsestranski uspeh. Udeleženci so prido-
bili mnogo novega gradiva za ustvar-
janje novih in lepih izložb. Na izrecno
željo Trgovskega društva ter Društva
za dekoracijo in reklamo v Celju bodo
udeleženci tečaja tekmovali med seboj
in sicer vsak z eno izložbo iz svoje
stroke. Tri najlepše in najučinkovitejše
božične izložbe bodo nagrajene. Zirija
sestoji iz dveh elanov Trgovskega dru-
štva in dveh članov Društva za deko-
racijo in reklamo.
c Filatelistieno društvo »Celeja« v
Celju sporoča svojim Članom ter zbi-
ralcem in interesentom, da bo v torek
14. t. m. v klubski sobi »Pri zelenem
travniku« zadnji menjalni večer v tem.
letu.   Zaradi   božičnega   časa   odpadejo
^^ Redna stolica
Ofilas re«. S  Br. 31430 doc 24. XII. 1935.
K anketi o naši srednji šoli
Že več tednov, lahko rečemo mese-
cev, čitamo v ljubljanskem dnevniku
odgovore na to anketo in čutimo, da
je anketa vse razofarala, kajti previ-
soko je bilo pričakovanje. Res je, da
imajo povsod na svetu ankete namen
nanizati najboljše rešitve na kako vpra-
šanje, edino pri nas ni bilo pričako-
vati takega uspeha, saj bi bila tudi
najboljša rešitev le »povest naglušnim
ušesom« (Wester), tako pa niti rešitve
ni bilo. Saj je postal celo problem, kdo
naj na anketo sploh odgovarja : ali
profesorji, ki morajo sistem že po
službeni dolžnosti zagovarjati (!), ali
starži, ki se »boje celo zamere«, a
stvari vendarle ne morejo pregledati,
ker jo presojajo s svojega — recimo
filiocentričnega — vsekakor subjektiv-
nega stališča. Čudno pa je vendarle :
socialno vpra§anje rešujejo kapitalisti,
na mirovni konferenci sede generali,
o šolstvu pa naj govore kmetje, obrt-
niki in trgovci, le za božjo voljo ne
učitelji. S samo to idejo je izgubila
anketa vso svojo rezono, kajti jasno
je pokazala, da hoče biti le  tožiteljica
srednje sole, ne pa njena reSiteljica...
Saj je treba priznati, da pač ni resnega
človeka, ki bi ne želel, da bi se njegov
otrok ne naučil čim največ, a hkrati
tudi, da otrok svoj cilj doseže na kar
najlažji način; in v naših razmerah je
cilj — bodimo pošteni — letno izpri-
čevalo. Edino učitelj, ki mora objek-
tivno presojati, ki končno morda slabo
oceni svoje lastno delo s tem, da s
slabimi ocenami ugotovi neuspeh svo-
jega celoletnega poučevanja, edino on
lahko pove, kje so težave skrite, kje
so realni vzroki neuspehov, kje so ko-
ristne spremembe mogoče. Pa tudi to
je prevelika zadeva, da bi se dala vsaj
površno omenjati v takile anketi. Na
nekatere stvari bi pa hotel vendar opo-
zoriti:
Kakor zveni iz večine odgovorov na
anketo, je predvojna sola ideal, s ka-
terim je tako, kakor z vsemi ideali,
mladostnimi še posebej: vse, kar je
bilo neprijetnega, zapade v pozabo,
ostane le to, Cesar niti doživeli nismo,
o čemer smo le lepo sanjarili. Če pa
prav odkrito pobrskamo po svojih spo-
minih, najdemo tudi v njih polno ne-
prilik,  težav,  sitnosti,  krivic...,  proti
katerim smo se mogli še manj braniti
kakor danes, ko zadošča za maščeva-
nje že anonimna ovadba... Vse, prav
vse se je spremenilo, le Sola naj bi
bila ostala na predvojnem stališču, ka-
kor da ji že sedaj ne očitajo zastare-
Iosti. In izvrševala naj bi svoj za de-
setletje predviden program, kakor da
bi sola ne bila del življenja z vsem
njegovim nemirom. Vse življenje je
nemirno, politično, gospodarsko, so-
cialno, domače, tuje, le kultura in pred-
vsem šolstvo mora biti mirna točka.
Seveda je to idealen cilj, a neustvar-
Ijiv, dokler se ne umiri tudi družba in
z njo življenje, dokler se vsaj ne po-
javi enotnost šolskih ciljev. Glavni kri-
vec vseh šolskih težav je družba in
njen nemir, ki sega tudi v šolo tako
po učencih kakor po učitelju.
Redkokateri dijak se sola danes pod
tako ugodnimi pogoji, kakor so se šo-
lali premožnejši dijaki pred vojno, kajti
v malokateri hiši vlada isti toli po-
trebni mir. Revni dijaki pa uživajo da-
našnje sicer skromne, a vendar nepri-
merno večje podpore nego tipično pred-
vojni slovenski dijak, ki je gojil v sebi
tuberkulozo od prvega  dne...  Navzlic
temu pa ne more današnji dijak več
študirati tako, kakor pred vojno, ker
se ne more obraniti tiste nervoze, ki
je je polno današnje in tudi njegovo
življenje tako doma kakor v soli. V
šoli je še učiteli, ki pa jeabsolutnoza-
grenjen ne samo zaradi materialnih
neprilik in skrbi po postranskih za-
služkih, dočim je bil njegov predvojni
tovariš naravnost brezskrben in neod-
visen gospod, ki se je posvetil z lju-
beznijo in vsega le soli in svojemu
predmetu. Ves predmet je bil točno
odmerjen po številu ur v šolskem letu
in le v izjemnih primerih epidemij je
pouk v snovi zaostal, nikjer se ni bilo
treba žuriti, povsod je bilo dovolj časa
za temeljiio razlago in za ponavljanje
z dopolnilno razlago, če je bilo treba.
Sedaj pa preganjajo učitelja pri pove-
čanem obsegu snovi velikanski razre-
di, kjer mora biti vsak učenec teme-
ljito izpraSan, da ga je mogoče pravično
oceniti, ker pride razmeroma redko na
vrsto, pri tem pa še izpade toliko ur!
Ali se zavedamo, da v letu niti vsak
drugi dan ni Solski dan? Da bodo
predmeti z dvema tedenskima urama
imeli komaj kakih 60 ur vse leto, pri
atev. SO._________________________________________________»NO V A   D Q » A«_____________________________________________Stran 3.
ostali večeri in bo prihodnji menjalni
večer 4. januarja 1938. Obenem tudi
sporoča društvo članom in zbiralcem,
da je treba v začetku januarja zopet
zahtevati pisemske znamke - kilogram-
sko blago pri tukajšnji pošti. Interesen-
ti naj to javijo društvenemu predsed-
niku, pri cemer je treba položiti zne-
sek 65 din za kg. Prijave je treba od-
dati društvenemu vodstvu do 15. t. m.
c Posebno preseneeenje na Sokolo-
vem Silvestrovem večeru bo še to, da
dobi najodlicnejši udeleženec (sevcda
oni, ki bo »silvestrsko« odličen umet-
niško diplomo. To diplomo izdeluje
akad. slikar prof. Albert Sirk, ki je bil
nedavno premeščen v Celje. Diploma, ki
bo sama po sebi predstavljala visoko
umetniško vrednost, bo razstavljena na
primernem mestu in bo občinstvo se
obveščeno. Podelil pa bo diplomo po-
seben sodniški zbor.
c Zveza bančnih, zavarovalnih, trgov-
skih in industrijskih uradnikov, po-
družnica v Ljubljani, je pokrenila ak-
cijo, da se tudi v Celju ustanovi pod-
odbor te zveze. Po prvem sestanku, ki ,
je bil v Celju in o katerem smo v prej-
snji številki poročali, je bila 6. t. m. ;
seja pripravljalnega odbora. Na seji se :
je odbor konstituiral takole: predsed-
nik: Stane Koprol, šes ekspoziture ban-
ke Slavije; podpredsednik: Oton Weiss,
uradnik Hranilnega in posojilnega
društva v Celju; tainik: Jože Veble,
uradnik banke Slavije; blagajnik: Dra-
go Justin, prokurist Ljubljanske kre-
ditne banke; odborniki: Jože Jarh,
glavni zastopnik zavarovalnice Dunav;
Jože Steinbüchler, uradnik I. Hrvatske
štedionice; Franjo Cepin, uradnik Celj-
ske posojilnice d. d.; Alojzij Kronov-
šek, inspektor Zedinjene zavarovalnice,
vsi v Celju. Ker se je že sedaj priglasilo
dovolj veliko število članov in članic, bo
v kratkem ustanovni občni zbor pod-
odbora. Nadaljnje prijave sprejema
pripravljalni odbor (teleson št. 199).
c Sinrt mladcßa zdravnika. V celjski
bolnici je umrl nekaj tednov za zdrav-
nikom dr. Francetom Verbicem v sre-
do ob 19.30 g. dr. Marjan Po-
gačnik, sekundarij na kirurškem od-
delku lavne bolnice v Celju, star šele
27 let. Pokojni je bil po rodu iz Ljub-
ljane in sin bivšega pöverjenika z\
vojsko pri deželni vladi dr. Lovra Po-
gačnika. V celjski bolnici je služboval
šele od 1. novembra 1936. Bil je zelo
vesten zdravnik in simpatičen mlad
mož. Za njim žalujejo štiri sestre in
brat. Njegovo truplo so prepeljali v
eetrtek iz Celja v Ljubljano. Pokojnc-
mu bodi ohranjen lep spomin, svojcem
naše iskreno sožalje!
c Na cesti jo je zadela kap. Ko se je
vračala 78-letna kuharica Neža Unu-
kova, ki je stanovala na Masarykovem
nabrežju 9, v sredo okrog 6. zjutraj
od maše v kapucinski cerkvi, jo je na
Masarykovem nabrežju tik pred do-
mom nenadno zadela kap. Starka se je
takoj  zgrudila in   na  mestu   izdihnila.
c Zetev smrti. V ponedeljek je umrla
na Glavnem trgu 15 v starosti 70 let
mestna reva Marija Kretzenbacherjeva.
V torek je umrl v Tovarniški ulici 7
v starosti 76 let posestnik ter bivši
gostilničar in mestni policijski stražnik
Karel Schantl. Istega dne je umrla v
Lastnem domu 18 v visoki starosti 84
let vdova po tovarniškem delavcu Te-
čemer pa naj predelajo debelo knjigo
ob klasifikaciji Sestdesetglavega razre-
da? In učitelj, ki bi naj bil avtoriteta
svojega predmeta, se mora šele po
pravopisih učiti slovenskega naglasa,
mora zahtevati proti svojemu boljSemu
prepričanju sonce namesto solnca, ker
mu sicer groze disciplinski predpisi,
pač pa ne sme grajati špice in špage
in šeflje, kar je zavarovano z disci-
plinsko odgovornostio... In tako pri-
demo tudi v Soli do tiste nesigurnosti,
ki se nam kaže v javnern življenju, ko
si ne upajo »otvoriti« mestnega mu-
zeja ljubljanskega v strahu, da bi be
seda ne bila dovolj slovenska, ko si
odvetniki ne upajo kratiti svoje orga
nizacije po naše z odvetniško zbormco,
marveč ji pravijo advokatska komora.
da bo vzgled čiste slovenščine in nikjer
spotike.
Tako vidirno, da je treba spremeniti
in izbolišati družbo, Če se naj izboljša
tudi sola. Dokler se pa to ne zgodi,
bo sola tovarna izpričeval, kajti prava
Sola, zlasti še vzgoja, more biti plo-
donosna samo v mirnem vzdušju.
Eist.
rezija Kopinškova, roj. Fajsova. V i
sredo je umrla v Gosposki ulici 30 v ;
starosti 63 let babica Elizabeta Ker-
tova, roj. Kiklova, v četrtek pa na
Cesti na grad 73-letna zasebnica Ursula
Hojnikova, roj. Perčeva. V celjski bol-
nici so umrli: 3. t. m. 53-letni Alojz
Zapušek, žigosač pri kontroli mer v
Celju, v četrtek pa 75-letni občinski
revež Franc Jamnišek iz Drešinje vasi
in štiriletna najemnikova hčerka Anica
Osetičeva s Proseniškega pri St. Juriju
ob juž. žel. Na okopih 3 je umrla v
petek 56-letna zasebnica Josipina Jurg-
čeva. N. p. v m.!
c Gostovanje ljubljanske drame. V
torek 14. t. m. ob 20. bo vprizorila
ljubljanska drama v celjskem gledali-
šču Hemarjevo veseloigro »Firma«.
Predstava je za abonma.
c Savinja s pritoki je danes zaradi
deževnega in južnega vremena narasla
za dva metra in se ponekod izlila čez
bregove. Ker pa se je ozraeje ohladilo,
je pričakovati, da bodo vode zopoL
upadle.                                                   j
c Lažni policijski agent se je pojavil   j
v   osebi   28-letnega   delavca   Alojza   V.
iz Višnje vasi v četrtek okrog 15.    v
neki  gostilni    Za kresijo.   Prisluškoval  !
c Noeno lekarniško službo ima od 11.
do 17.  t.  m. lokarna  >Pri  orlu«.
c (jasilska četa Celje. Od 12. do ±6.
t. m. ima službo II. vod, inspekcijo na-
mestnik poveljnika g. Bcrna.
c Kino Dom. Od 10. do 12. t. m.:
»Z:ulnji vlak i/ Madrida«. Od 13. do
15. t. m.: »Igra na dvoru«. Od 16. do
19. t. m.: »Car Bohema«.
Gospodarstvo
Položaj na hmeljskem trgu
Zalec, 10. decembra.
V zadnjem času je hmcljska kupčija
zopet nekoliko oživela ter je bilo pri
cenah od 12 do 16 din prodanih okrog
1500 kvintalov hmelja. Neprodanega
hmelja v rokah producenta je so vedno
okrog 5.000 kvintalov. Kupčija se na-
daljujc, ker je cena nizka.
Kakor smo informirani, se vrše po-
gajanja med Ccškoslovaško in Združe-
j nimi državami Severne Amerike za 50-
i odstotno znižanje uvozne carine na
češkoslovaški hmelj, t. j. od 24 na 12
din za 1 kg.
Ker  so    Združene    države    Severn^

je noki družbi, nato pa stopil k Milosu :
Z. in Janezu S. ter zahteval, da se le- J
gitimirata, češ da je on detektiv. Ne-
kemu gostu se je zdela stvar sumljiva
in je pohitel po policijskega agenta in
btražnika, ki sta bila slučajno v bliži-
ni. /Detektiva« so takoj aretirali. Pri
zaslišanju je izjavil, da se je prijavil
k orožnikom in da je hotel samo prak-
Licirati. Izročili so ga sodišču, da bo
tarn  »prakticiral«.
c Mozirska koča pričakuje zimske
goste in se je dostojno pripraviia zn
njih sprejem. Jedilnico v koči so letos
povečali in opremili z novim pohištvom.
Tudi stranske prostore in hodnike so
lepo uredili. Koča je pridobila depen-
uanco s tremi spalnicami. Postojanka
ima sedaj pet spalnih sob z 20 poste-
ljami, na skupnem ležišču pa je pro-
stora za 20 gostov. Povsod so namešče-
ne peci, da se vse spainice ogrevajo.
Savinjska podružnica SPD je postojan-
ko sicer le za silo, vendar udobno ure-
diia. Smučarjem in vsem drugim go-
stom bo bivanje v Mozirski koči odslej
mnogo prijetnejšc. Smuka v planinah
je zaradi južnega vremena manj ugod-
na. Pričakuje pa se zopet hladnejše
vrcme, ki bo smučarje zopet zadovoljilo.
c Da lila. Gosp. Franc Kurinčič v Ce-
lju jo poklonil podružnici CMD v Celju
100 din numesto venca na grob ge.
Ane Podkrajškove - Harambašice. Mest-
nomu ubožnemu svetu je poklonil kro-
žok mcstnih uslužbencev in upokojen-
cov v Celju 200 din namesto venca na
grob yoLskega slugc v p. g. Vinka Gra-
acllija, trgovec g. Franc Ranzingcr v
Celju pa 100 din namesto venca na grob
go. Marije Lcskoškovo v Celju. Tekstil-
na tovarna »Elka« v Celju, katere last-
nik je g. Leo Kudiš, lio obdarila z last-
nirni izdelki 85 revežev; mestna občina
se ji za ta velikodušni dar v lastnerr.
in imenu obdarovancev iskreno zn-
hvaljuje.
Amerike najvei-ji odjemalec našegn
hmelja ter uvozijo vsako leto nad polo-
vico ceiotnega našega hmeljskega pri-
delka, bi bilo največje važnosti za naše
hmeljarstvo, če bi se tudi naša država
trudila, da doseže polovično znižanjo
carine za uvoz našega hmelja v Zdru-
žene države.
V ostalem pa se vidi iz poteka letoš-
nje hmeljske sezone, da smo na pragu
nove hmeljske krize kot posledice sve-
tovne nadprodukcije hmelja, vsled Ce-
sar bi bil že skrajni čas, da se pri nay
enkrat za vselej preneha iavoriziranje
hmeljarstva v krajih, kjei1 ne uspeva
po kakovosti, ter da se zaščitijo samo
strnjeni hmeljski okoliši, ki pridelujejo
res kvalitetno blago.
Samo  prvovrstno    kvalitetno    blago
lahko  prenese na  mednarodnih   hmelj-  \
skih tržiščih hud konkurenčni    boj    3
kvalitetami   drugih     držav,     predvsem
CeškoSlovaške.
Vsled nastopajoče hmeljske krize je
savinjsko hmeljarstvo zopet ogroženo
v svojem obstoju, ker postaja pri da-
našnjih nizkih cenah, ki ne krijejo niti
pridelovalnih  stroškov,   nerentabilno!
Kakor vedno, bodo tudi sedaj plačali
račun stari in pravi hmeljarji Savinj-
ske doline, ki jim je hmeljarstvo že
60 let edina gospodarska panoga in
edini vir dohodkov. Konjunkturisti izven
Savinjske doline, ki so se iz dobičkaželj-
nosti šele po vojni poprijeli hmeljar-
stva in jim to ni glavni poklic, pa bodo
hmeljarstvo za nekaj let, dokler bo
trajala kriza, opustili, ko pa se bodo
razmere izboljšale, bodo zopet pričeli
z novimi nasadi in umazano konkuren-
co ponujanja hmelja za vsako ceno!
Zato je potrebno, da se izvaja še
vedno veljavni provenienčni zakon iz
leta 1907., ki ščiti s svetovno anano
znamko »Jiižnoštajersko-Savinjska do-
Una« naše renomirano savinjsko hmc-
ljarstvo in da se ne daje izvensavinj-
Božiček bo prav gotovo tudi letos
presenetil svoje malčke z raznimi šol-
skinii potrebščinami, izbranimi v knji-
garni in veletrgovini papirja Karl
uoričar vd., Celje, Kralja Petra c. 7-9.
Pa tudi glede daril odraslim ne bo pri-
šel v zadrego, kajti med bogato izbiro
ra/nih knjig, albumov, nalivnih peres,
pisalnih garnitur itd. bo gotovo našel
primerno.
^skemu hmelju nobena /aščitna znamka!
To stališče savinjskih limrijarjev je
ctlino pravilnu, ker je hmelja po sveiu
itak ie davno preveč! Skrajni čas bi
že bil, da bi tudi oblasti uvidile, kako
neumestno in škodljivo je izvajanje
x-Pravilnika o kontroli hmelja — na-
menjenega za izvoz«, ki daje zaščitnd
znamko tudi manjvrednemu izvensa-
vinjskemu hmelju. Obenem z zaščitno
znamko pa se je dala vsem krajem naze
ožje in sirše domovine možnost neome-
jenega širjenja in nastajanja novega
imieljarstva povsod, torej tudi v legali,
ki absolutno niso prikladne za pridelo-
vanje kvalitetnega blaga.
Prve posledice novega zakona o
jijospodarskih /adrugah. Cim je stopil
novi zauružni zakon v veljavo, je iz-
vestna skupina beograjskih zadrugar
jev sklicala ustanovni občni zbor nove-
ga Glavnega zadružnega saveza. Sma-
trali smo, da je to ustanovni obeni
zbor nove glavne zveze, ki se naj osnuje
po določbah novega zadružnega zako-
na, in da se s tern dosedanja glavna
zveza, ki je menda samo društvo, pre-
osnuje v smislu novega zakona. Temu
pa ni tako. Novo ustanovljeni Glavni
zadružni savez ni identičen z dosedaj
obstoječim in imamo sedaj dva Glavnu
saveza, ki imata vsak svoje članstvo.
Kdo je neki interesiran na tern, da
imamo sedaj dva Glavna saveza, in
katere sile so na delu, ki samo cepijo
namesto da bi združevale?
Tudi v nu'sccu oktobru je dragi-
nja nnrasla. Narodna banka kraljevine
Jugoslavije je objavila med drugim
zopet statistične podatke za oktober
1937 o gibanju con in sicer obsegajo
Li podatki: 3plošni indeks, žitne proiz-
vode, govedo, rudniške ter industrij-
ske proizvode. Kot temelj je vzeto leto
1926. s 100 točkami. Po sedaj objavlje-
nih podatkih je znašal povprečni indeks
cen tu navedenih proizvodov ob kon-
cu septembra t. 1. 78.92, dočim je
znašal ob koncu oktobra I. 1. 80.66, se
je torej povečal v mesecu oktobru za
1.74%. V dobi od 1. 1. 1934. do 31. 10.
1937 se je po tej statistiki draginja
povečala za 26.60%.
Sokolstvo
x »Sokolska njiva«. Pod tern naslo-
vum bo izšel letos drugi v založništvu
našega sukolskega Saveza poljuden
koledar, ki je namenjen sicer predvsem
pripaduikom sokolskih čet, ki pa bo
dobro došei tudi članstvu podeželskiii
sokolöKih društev in sploh vsem prija-
teljfxn sokolstva. Ze I. letnik »Sokolske
njive«, ki je bil le nekak poskus, je
doDro uspel. II. letnik pa je po svoji
pestri in bogati vsebini daleč prekosil
prvega. Iz nje bodi navedeno le nekoli-
I Ko tega: članek o verski strpnosti na-
i fcega naroda, štiri pripovedke, ki po-
snemajo svojo snov iz sodobnega po-
iitičnega življenja, nekaj o razvoju ke-
mije giede na umetna gnojila, mnozica
citatov iz spisov T. G. Masaryka ter
njegov življenjepis v obliki pripovedke,
članek bolgarskega politika Stamboiij-
»Kega o politiki in inteligenci, vrsta
izjav hrvatskih politikov in političnih
BKupin o jugoslovenskem narodnem
edinstvu, informativen članek o agrar-
uera gibanju v češkoslovaški republiki,
razni citati iz del slovanskih mislecev,
razpravica o Lužiških Srbih, o X. vse-
Mokolskem zletu 1. 1938. v Pragi in
pripravah nanj, nekrolog dr. Ljudevitu
Pivku, poučen članek o sokolskem slov-
stvu, nekrolog skoi'u Ueeliniju in ae
mnogo drugega. Koledar je seveda tudi
opremljen z mnogimi slikami, ki poživ-
ljajo njegovo vsebino. Segajte pridno
po »Sokolski njivi« — cena 10 dinar jev
je itak neznatna — oziroma jo sprej-
mite rade volje, če se vam bo nudila v
nakup; zlasti sokolske edinice naj po-
množe svoje knjižnice s to lepo knjigo!
¦A
Stran 4.                                                                                           »NOVADOBA«                                                                                               Stev. 50.
Iz naših kraiev
Store
§ Praznik zedinjenja je tudi naš
Sokol dostojno proslavil. Za pozdra-
vom državni zastavi in za govorom br.
starešine Pocajta je prečital poslanico
tajnik br. Jug. Sokolski orkester je za-
igral »Pesem sokolskih legij«, ki so
jo vsi navzoči stoje peli. Več naraščaj-
nikov je deklamiralo nekaj primernih
pesmi. Za tern je govoril br. Staut o
našem narodnem zedinjenju. Telovad-
ne točke akademije so bile prav vzorno
naštudirane, za kar gre zahvala in pri-
znanje br. načelniku Črešniku in s. na-
čelnici Pocajtovi. Članice so odlično
izvajale »Vaje s siti«. S pesmijo »Hej
Slovani« je bila proslava zedinjenja za-
ključena. Po kratkem odmoiu se je
proslava z igro »Krst Jugovičev« na-
daljevala. Naraščajniki in narašČajnice
so izvrstno podali vloge. Nekateri med
njitni so zelo sposobni. Občinstvo je
navdušeno zapuščalo Sokolski  dom.
š Sv, Mtklavž je tudi letos obda-
roval vse pridne Sokole in Sokolice.
V soboto ob 16. je obdaroval otroški
vrtec in naraščaj, ob 20. pa stare in
mlade. V pozdrav in slovo mu je or-
kester vso noč igral vesele   komade.
Št. Jurij ob j. ž.
j Zopet požar. V nedeljo 5. t. m.
ob 21. je izbruhnil požar pri Ivanu
Moškotevcu, posestniku v Šibeniku.
Zgorelo je veliko gospodarsko poslopje.
Šentjurski gasilci, ki so prispeli z av-
tomobilom zelo hitro na kraj požara,
niso mogli veČ rešiti poslopja. Pač pa
so obvarovali tik poleg poslopja sto-
ječo hišo 2 gostilno. Ogenj je bil pod-
taknjen. Orožniki so aretirali nekega
Potecina iz Rifnika, ki je požiga osum-
]jen. Malo poprej, predno je začelo go-
reti, je namreč v gostilni pravil, da
bodo imeli v hiSi kmalu velik direndaj.
Potecin je pred leti stanoval v poslopju,
ki je sedaj zgorelo, a mu je Moško-
tevc zaradi raznih nerednosti stanova-
nje odpovedal. Zdaj je zopet prosil za
stanovanje, a je bil odklonjen. Pre-
iskava bo dognala, v koliko je sum
upravičen. Moškotevc trpi veliko škodo.
Zavarovan je bil le za malenkostno
vsoto.
j »Prljaznost«. Bližnji sosedje šent-
jurske sole nimajo pune vode. liodili
so po njo v šolski vodnjak, kjer je
vedno dovolj in dobre pitne vode, ki
se je še izboljšala, ko je je več odte-
kalo. Pa so se našli »pnjazni« ljudje
ter baje zahtevali, da krajevni Solski
odbor prepove jem&ti vodo iz Šolskega
vodnjaka. Tej želji je šolski odbor
ustregel in izdal prepoved. Sosedje so
sedaj brez pitne vode, ali pa bodo mo-
rali hoditi daleč po njo, če jih tudi
drugod ne bodo odgnali.
j Miklavžev večer, ki ga je preteklo
nedeljo priredilo Sokolsko društvo, je
prav lepo uspel. Sokolsko Članstvo in
prijatelji Sokola so z izdatnirni darili
in denarnimi prispevki pripomogli, da
je bila obdarjena vsa sokolska deca
in naraščaj.
j Telovadna akademija, ki jo je
priredilo Sokolsko društvo na praznik
8. t. m., je vsestransko dobro uspela.
Nastopili so vsi oddelki. Z dvema točka-
ma so nastopili tudi člani in naraščaj
Sokolskega društva s Ponikve. Najbolj
ie med vsemi točkami ugajala ljubka
simbolična vaja na narodne pesmi v
izvedbi ponkovških naraščajnic, ki so
nastopile v narodmh nošah in ob
spremljevanju malega harmonikarja.
Šolska telovadnica je bila polno zase-
dena.
llojnik
v »Sneguljčica« v Vojniku. Kolo ju-
goslovenskih sester v Vojniku je vpri-
zorilo dne 28. novembra pravljično igro
;>Sneguljčica«. Z igrico, v kateri so na-
stopali izključno učcnci narodne in
rneseanske sole, smo bili nadvse zado-
voljni. Slične igrice je na podeželskih
odrih prav Ležko prirejati. Treba je
imeti dovolj spretnih igralcev ie lepih
kulis, še več pa volic in truda, da so
v teh okolnostih posreči priearat.i
malčkom in odraslim pravljični svel.
To je našim vrlim Kolašicam v polni
meri uspelo. Gdč. Milica Vauda, ki je
igrico v 10 slikah navežbala, nam je
pokazala polno razumevanje režije mla-
dinskih igcr in to prav z mladino, ki
ki daje takim predstavam mnogo
prisrčnega okolja. Z dobrim okusom,
posebno glede garderobe in scenerije,
se ji je posrečilo, da je ena najlepših
pravljic doživela na vojniškem odru
lako sijajen uspeh. Socialno čuteče
ooeinstvo je dvorano docela napolnilo.
S tern je omogočilo, da bo še 20 mladih
srčec zaigralo pri božični obdaritvi, ki
jo pripravljajo neumorne Kolašice in 2a
katero je bila vprizorjena tudi »Sne-
guljeica«.
v Miklavževanje sokolske dece in
naiašeaja. Sokolsko društvo v Vojniku
jo pripravilo svoji deci vesel popoldan.
Übiskal jo je sv. Miklavž z obilico na-
svetov in aaril. Ob 15. se je velika
posojilniška dvorana napolnila do
zadnjega kolieka. Sokolska deca je ne-
atrpno pricakovala nastopa Miklavža in
njegovega sprcmstva. Veliki živ - žav
v dvorani je pričal, kako srečna je za-
misel obdarovanje dece. Vsega je bijo
dovoij: ciaril in veselih obrazov, pa tuüi
ytrahu pred živahnimi rogatci, ki so
tudi v Vojniku imeli dovolj posla. Ob-
tiarovanih je bilö okoli 150 pripadnikov
sokolske dece in naraščaja. Pozdrav-
ljamo agilnost vojniških Sokolov v
preprieanju, da bodo pripravili našim
najmlajšim pripadnikom se mnogo vo-
:>ilih   uric.
v Premestitve v državni sluzbi. Po
časopisnih vesteh so premeščeni s ui-
kajšnjc meščanske sole ravnatelj g.
Ivan Lapajne v Trbovl(]e ter g. Drago
Kline in ga. Marta Klinčeva v Senovo.
Na meščansko šolo v Vojniku pa sta
premeščena g. Josip Lekse iz Soštanja
in g. Ivan Andoljšek s Ponikve.
Konjice
Občinske yolitve
Konjice,  10. decembra.
V združeni občini Konjicah bodo v
nedeljo 12. t. m. občinske volitve. Ka-
kor smo že poročali tržani ne bodo vu-
lili v svoji občinski hiši. Gospodom oci
JRZ bolj ugaja, da so spremenili vu-
lisče in vrgli Konjičane iz lastne občin-
ske hiše. JRZ je vložila listo, katere
nosilec jc sedanji okoliški župan in
clan banskega sveta Janez Selih. Za
podžupana kandidira Martin Sumer
(Summer), bivši turnvereinovec, »jung-
sic« in kulturbundovec. Nadalje so v
upravi posesLnik Franc Strmšek, od-
vutnik in primorski begunec dr. Maca-
rol, Franc Hrastnik ter domačin po-
sestnik Matija Napotnik. Med drugimi
so v odboru še starešina sreskega so-
dišča Levstek, župnik iz Stranic Zolnir,
trgovski pomočnik Sarlah, Alojz Sivec,
Ernest Hlebec itd. Slednji niso • ko-
njiški rojaki.
Agitacija na strani JRZ je v polnem
razmahu. Vsi kandidati agitirajo, da
se mora vsakdo udeležiti volitev. Po
vseh vaseh so imeli sestanke in shode.
Glavni govornik je bil povsod Martin
Sumer. Obetal je, da bo novi občinski
odbor postavil meščansko šolo in veli-
ko hiralnico, povečal bolnico, zidal na
Pohorje cesto itd. itd. Ta dela se bodo
baje takoj začela. Vse je lepo in po-
trebno, pač pa v težkih časih nima nas
občan denarja, da bi plačeval take
ogromne investicije, saj še normalne
davke težko plačajo. Ne samo tržani,
tudi okoliski prebivalci niso preveč
vneti, da bi plačevali še večje doklade.
Med tržani je zanimanje za volitve
malenkostno. Tržani niso za združitev,
zato jih volitve nič kaj ne zanimajo.
Tržani namreč upajo, da bo pritožba
na Državni svet ugodno rešena in da
bodo dobili Konjičani svojo občino
nazaj, ki jim je bila proti volji naroda
odvzeta.
k V Konjicah se je naselil krojaški
mojster Kovše iz Zreč. Opazili smo,
da se živahno udejstvuje pri katolis-
kem prosvetnem društvu. Pred krat-
kim smo dobili novega dimnikarskega
mojstra g. Kralja, ki je bil že pred
leti tukaj poslovodja. Takrat se je
udejstvoval v raznih društvih. Sedaj
kot mojster je pa reden obiskovalec
katoliškega doma. Drugič več o tern.
Doscdanji dimnikar g. Kobše, ki je
redno obiskoval vse nacionalnfc pri-
reditve, je sedaj brez mesta.
Loče
lo Ljubczenska tragedija. V četrtek
okrog 13. je na Bregu pri Ločah 18-
letni Rudolf Oprešnik s kuhinjskim
nožem zabodel 16-letno posestnikovo I
hčerko Marijo Pšeničnikovo in nato
6e sebe. Oba sta na mestu izdihnila.
Vzrok groznega dejanja je nesrecna
ljubezen.
lo Toča in volitve. Neki mlad gospod
so rekli: Točo so imeli Suhodolčani,
a greh bi bil, če bi je ne bilo. Suha-
dolčani so namreč po večini vsi kandi-
dirali na listi opozicije, katere nosilsc
je  bil  g.   Cugmas  iz  Suhodola.
Smarje pri J.
šm   Sokolska  proslava  1.  decembra.
Tudi naše sokolsko društvo je dostojno
proslavilo naš največji državni in so-
kolski praznik. Popoldne je priredilo
uspelo telovadno akademijo. Društvena
telovadnica pri br. Habjanu je biia
nabito polna. Spored je otvorila druš-
tvena godba na pihala s pesmijo so-
kolskih lek-j. Sledil je go vor br. Stu-
pice in čitanje savezne poslanice ter
zaobljuba novega članstva in prevedba
ciece v naraščaj. Obenern ie bila razde-
liLev diplom, ki so si jih priborili mar-
ijivi bratje S. Mavrin, J. Mavrin, A.
/javerski in J. Majhen na okrožnih
tekmah. Sledila je telovadna akade-
nuja. Vai oddelki so pokazali sadove
deia v telovadnici. Prvi so nastopili
uasi najmlajši, ki so zelo ugajali s svo-
jo prisrčnostjo. Sledila je moška de-
ca, nato skupinske vaje rnoške in žen-
ske dece v lepi in skladni izvedbi. Tu-
di ženski naraščaj je ugajal. Clani so
nam pokazali svojo spretnost na orod-
ju. Clanice so izvajale nad vse uspel
»Mistični pies«. V odmorih so bile
priložnostne deklalacije naše dece in
glasbene točke godbe na pihala pod
spretno taktii'ko br. Dežele. Telovad-
ne tockc je spremljala na klavirju ne-
umorna sestra Ančka Rakeževa, ki se
vedno rade volje odzove naši prosnji.
Z državno himno je bila lepa proslava
znključena. Za lepo uspelo proslavo
gre predvsem hvala neumornemu pred-
njaškemu zboru, zlasti s. Lešnikovi in
Pohorjevi ter br. Ciglenečkemu.
Petrovče
pe Sokolsko društvo  v Pelrovčali je
proslavilo praznik zedinjenja, kakor
vsako leto svojega obstoja, v sokolski
telovadnici. Dne 1. decembra ob 10.
dopoldne so se zbrali člani in članice,
naraščaj in deca v velikem številu v
lepo okrašeni dvorani. Br. starešina
Rudolf Wudler je otvoril slavnostno
sejo in očrtal pomen 1. decembra, ki je
obenem tudi sokolski praznik. Himni
»Hej Slovani!« so sledile ljubke de-
klamacije, nato pa so naraščajniki
strumno izvajali % telovadne skupine.
Citanju poslanice Saveza SKJ je sle-
dila zaobljuba novih članov in članic.
Prisrčna slovesnost je bila zaključcna
z državno himno. Sestra Marija Vode-
nikova je naraščajnike za lepa izvaja-
nja pogostila v dvorani z izdatno ju-
žino, za kar ji bodi na tern mestu
izrečena prisrčna zahvala. Petrovški
dopisnik »Slovenca« je ob koncu svo-
jega kratkega poročila o proslavi v pe-
trovški šoli zlobno pristavil: »Sokoli se
proslave niso udcležili«. Resnica pa je
ta: Sokol je prejel povabilo za proslavo
v šoli, nakar je sporočil, da se te pro-
slave ne bo udeležil, ker ima svojo
proslavo, ki jo prireja vsako leto od
svojega obstoja v sokolski telovadnici,
ko proslavlja obenem tudi svoj sokol-
ski  praznik.
v
Zalec
ž Transmisija je uničHa mlado živ-
Ijonje. V soboto je transmisija v rud-
niku v Zabukovci zgrabila 28-letnega
rudarja Jakoba Cilenška iz Megojnice
ter mu zdrobila prsni koš in zlomilu
desno nogo. Cilenška so prepeljali ta-
koj v celjsko bolnico, kjer pa je še
isti dan podlegel težkim poškodbam.
ž Gledališka predstava. Sportni klub
»Zalec« v Zalcu bo priredil v korist
Olepševalnega in tujakopromctnega
društva v Zalcu v nedeljo 12. t. m. ob
20. v Roblekovi dvorani gledališko
predstavo. Naši najboljši diletanti bo-
do    igrali    znano    Nušiccvo    komedijo
»Dr.«. Opozarjamo na to izredno za-
bavno igro - noviteto, ki je v vestnin
rcžiserskih in igralskih rokah. Kdor
so hoče v nedeljo prav iz srea nasme-
3ati, naj ne zamudi redke prilike in
pride zvečer v Roblekovo dvorano v
Zalec.
Št. Peter w S. d.
št Miklavž je obdarll sokolsko de-
co v nedeljo 5. t. m. v Sokolskem do-
mu. Spričo obilnih darov, ki jih je
razdelil med navzoče, je bilo razpolo-
ženje na višku. Mnogo veselja so vzbu-
jale deklamacije in petje malih, ki so
kljub grozečim rogačem neustraSeno
stopili pred Miklavža.
št Deževje, ki ie nastopilo po zad-
njem snegu, povzroča mnogo brige
lesni industriji. Dovoz lesa, ki ne leŽi
tik ob državni cesti, na zage je po teh
razmočenih in preplavljenih cestah ne-
mogoč. Žage stoje in čakajo ugodne-
ga  vremena.
št Napredek. Službe božje na pra-
znik zedinjenja se je poleg številne
deputacije Sokola v krojih in ostalega
članstva udeležila narodna sola in mno-
gobrojno narodno občinstvo. Častno je
bila tudi zastopana gasilska četa. Zu-
naj pred cerkvijo je bilo opaziti godbo
na pihala, o kateri pa prejšnja leta ni
bilo slišati. Tudi za nekaj državnih za-
stav je letos Št. Peter bogatejši.
Goflpnji gpad
g  Praznik  zedinjenja smo   letos    v
našem mestu praznovali izredno slo-
vesno. Ze nekaj dni pred praznikom je
mestna občina z okrožnico pozvala vsa
društva in hišne posestnike, da se ude-
ležijo baklade na predvečer praznika.
Baklado je vodila gasilska četa, igrala
je gasilska godba, hišni posestniki j>a
so razobesili že na predvečer državne
zastave in med baklado razsvetlili okna.
— Dne 1. decembra je bila v župni cer-
kvi slovesna služba božja, ki so se je
udeležili polnoštevilno zastopniki o-
blastev in uradov, članstvo Sokolskegr't
društva in gasilske čete v krojih in a
praporoma ter mnogo drugega občin-
stva. Popoldne pa je Sokolsko druötvo
v svojem domu praznovalo 1. decem-
ber, ki je obenem tudi sokolski praz-
nik. Uprava je imela slavnostno sejo
ob navzočnosti članstva, šolske mladi-
ne in občinstva. Sejo je vodil br. sta-
rešina dr. Janko Rak, ki je izvršil na
svečan način prevedbo dveh naraščaj-
nic in dveh naraščajnikov v članstvo
in razdelil deci diplome, ki si jih je
priborila na letošnji okrožni tekmi.
Poslanico Saveza SKJ je prečital br.
podstarešina dr. E. Mejak in nato ori-
sal pomen 1. decembra ter pozval nav-
zoče k še intenzivnejšemu delu za oja-
čenje državne in narodne misli med
narodom. Sledila je telovadna akade-
mija, pri kateri so sodelovali vsi telo-
vadni oddelki drustva pod vodstvom
požrtvovalnega načemika br. Alberta
Kolcnca in marljive načelnice s. Jelene
Tičeve. Zenska deca je izvajala vaje z
robci, moška deca vaje s palicami, sta-
rejša ženska deca vaje z venčki, žen-
ski naraščaj pa posebne vaje s pesmi-
jo »Po jezeru«. Zelo so učinkovali cla-
ni kot borci, najlepša točka večera pa
je bila »Uspomena«, ki so jo predva-
jale članice društva, oblečene v okus-
ne modre kostume. Solska mladina je
ob začetku prireditve zapela državno
himno, pozneje pa »Hej Slovani«. So-
kolska prireditev je globoko vplivala
na vse udeležence. Sokolstvo v Gor-
njem gradu je dostojno proslavilo 1.
december.
Soštanj
So Sokolska akademija. Dne 30. no-
vembra zvečer je priredil šoštanjski
Sokol v proslavo 1. decembra lepo
obiskano slavnostno akademijo, ki je
odlično uspela. Prireditvi so prisostvo-
vali tudi zastopniki raznih narodnih
društev, korporacij in uradov. Uvodno
besedo je spregovoril starosta br. Ko-
šan, ki je po pozdravu državni zastavi
prečital poslanico Saveza. Sledila je
zaobljuba novih članov in članic ter
razdelitev diplom, ki jih je Sokol kot
vrsta ali po posameznikih pridobil na
raznih župnih tekmah. Bilo jih je
mnogo! Nato pa se je v kratkih pre-
sledkih razvrstil program. Vsaka točka
je bila po izvedbi in po zamisli vredna
Štev. 50._______________»NOVADOBA«                                    ___________________________________Stran 5.
najlepšega priznanja — pa tudi obču-
dovanja. Prvi so se predstavili občin-
stvu naraščajniki s skupinami. Simbo-
lično sliko »Što čutiš Srbine tužni« so
podali dovršeno in dostojanstveno čla-
ni. Zenski naraščaj se je predstavil v
»Ritmu in pokretu«, ki je tvoril po svo-
ji zasnovi močno točko sporeda. Vrsta
je žela topel aplavz. Nato so člani na
bradlji izvedli obvezne like in še dodali
nekaj poljubnih kombinacij. Med temi
telovadci smo opazili nekaj mnogo obe-
lajočih talentov; ob dobri volji in res-
nem treningu se bodo uvrstili med prav
dobre orodne telovadce. Najlepša in
tudi najbolj precizno izvedena točka
akademije je pač bila »Prebujenje cve-
tov«. Clanice so v tej produkciji pre-
kosile same sebe. Ta točka je zahtevala
poleg brezhibnega podajanja tudi do-
življanja in smiselnosti. Po zanosni
Valandovi recitaciji so želi člani na
konju lep uspeh. Spored so zakljueile
naraščajnice v »Novem pokolenju«, ki
ga je s posrečeno recitacijo spremljal
br. Mazej. V popolnem ritmu in sklad-
nosti izvedena vaja je bila tudi v vsa-
kem oziru na višku in se je uvrstila
med najlepše točke te lepe akademije,
ki je zahtevala od nastopajočih in va-
diteljev nemalo truda. Prireditev je bila
dostojna, v čast društvu in v veselje
občinstvu.
Slovenjgradec
Pred bližajočimi se volitvami
Slovenjgradec, 10. decembra.
Izjava, ki jo je podal o škodljivi
združitvi občin v slovenjegraškem ob-
činskem odboru bivši župan g. Ivan
Rojnik in ki jo je v celoti priobčila »No-
va Doba«, je izzvala v vseh mestnih, ka-
kor tudi okoliških kmetskih krogih
največje odobravanje in je popolnoma
zmešala račune slovenjegraškim kleri-
kalnim vodjem, ki sedaj ne najdejo poti
iz zagate. Na pomoč so si poklicali celo
ministra v p. g. Ivana Vesenjaka iz
Maribora in imeli z njim konferenco.
ki je pa tudi ostala brez vsakih vidnih
sadov. Se slabše pa je naletela ta go-
spoda na shodu, ki ga je sklicala v ne-
deljo dopoldne v župnijsko dvorano v
Starem trgu, ki predstavlja' sicer naj-
»         močnejšo  klerikalno  trdnjavo  v  slove-
njegraškem srezu. Shod je bil precej
dobro obiskan, toda ko je prišlo na
vrsto vprašanje bližajočih se volitev,
so vsi najuglednejši kmečki voditelji
po vrsti odklonili ponujene jim kandi-
dature za mesto župana velike slovenje-
graške mestne občine in demonstrativ-
no zapustili z večino kmetov in delav-
cev zborovanje. V župnijski dvorani so
cdino še ostali slovenjegraški gospodje
klerikalci z nekaterimi svojimi najzve-
' stejšimi privrženci. Seveda je na ta
način ostalo še vedno odprto vpraša-
nje bodočega župana in po vsej verjet-
nosti bo kandidiral proti volji vseh
kmetov na listi JRZ sedanji mestni
župan g. dr. Picej, ki si bo pač zopet
skušal z glasovi Nemcev priboriti
zmago.
Na drugi strani pa je že izdal ugle-
den kmdtski posestnik Mihael Brezov-
nik p. d. Anžič iz Vrh svoj volilni pro-
glas, v katerem poziva kmete, da se
združijo za obrambo kmetskih in de-
lavskih intcresov na njegovi izven-
strankarski kmetski listi. Ker bo goto-
vo tudi združena opozicija sestavila
svojo kmetsko-delavsko gospodarsko
listo, se nam obeta zelo vroč volilni
boj, kar potrjuje tudi dejstvo, da se
2e danes razširjajo po mestu volilni
letaki, čeravno še niso volitve niti raz-
pisane. Gospodje mestni voditelji JRZ
si bodo pač končno morali zapomniti,
da so ne sme delati proti ljudski vo-
lji in na škodo celokupnega narodnega
gospodarstva, samo da se obvarujejo
interesi nekaterih mestnih gospodov,
temveč da morajo biti tudi v politie-
nem boju odločilni predvsem gospo-
darski vidiki in da se morajo varovati
ločeni interesi mesta in vasi.
s Cudno postopanje. Pred nedavnim
¦ je zadela v Smartnem pri Sloven jgrad-
cu zgodaj zjutraj neko 44-letno kmeč- J
ko ženo in poti k maši kap, ki ji je
žena na mestu podlegla. Domači so
naročili zvonenje v župni cerkvi in dveh
podružničnih cerkvah, toda ker je ime-
novana baje živela v divjem zakonu in
ker je domači niso pustili dati v po-
slednje olje, tamkajšnji župnik ni do-
jiustil naročenega zvonenja, temveč je
celo zagrozil, da jo bo dal pokopati v
neblagoslovljeni zemlji. Tudi ni hotel
župnik na dan pogreba brati naročene
pete svete maše, ampak je opravil tiho
mašo, ki je pa že bila končana, ko so
prispeli pogrebci s truplom v cerkev.
Pokojnica je bila zelo verna žena in se
je tudi udeležila pred kratkim misijo-
na ter obenem opravila misijonsko
spoved in obhajilo. Zaradi tega je po-
stopanje župnika vzbudilo upravičeno
nevoljo vseh faranov. Na ta način se
med našim sicer tako vernim kmečkim
ljudstvom samo ubija vera. Dolžnost
nadrejenih organov je, da preiščejo
zadevo in preprečijo v bodoče tako po-
stopanje, ki meče čudno luč na du-
hovščino.
s Prcpovcdan sestanek mestne orga-
nizacije OJNS. Tukajšnja mestna or-
ganizacija OJNS je dobila 4. t. m. sle-
deč dopis (11258-9) slovenjegraškega
sreskega načelstva: »Krajevna organi-
zacija OJNS v Slovenjgradcu prijavila
je sestanek članstva, ki bi se moral
vršiti v soboto, dne 4. t. m. ob 20. uri
v prostorih restavracije Gajšek s sle-
dečim dnevnim redom: 1. Citanje za-
pisnika. 2. Predavanje predsednika
Pušenjak Bogdana o temi »Socijalizem-
klerikalizem-nacijonalizem«. 3. Slučaj-
nosti. Ta sestanek prepoveduje sresko
načelstvo z ozirom na javni red. Zoper
to odločbo je dopustna pritožba na ob-
če upravno oblastvo II. stopnje v 15.
dneh od dne vročitve odločbe. (§3.
zakona o društvih, shodih in posvetih.)v-
Klerikalno časopisje pa dan za dnevom
piše o zborovalni svobodi.
s Nagradni šahovski brzi turnir. V
torek zvečer je bil v hotelu Goll na-
gradni brzi turnir, ki ga je priredil
slovenjegraški šahovski klub. Prvo na-
grado si je priboril z vsemi dosegljivimi
točkami g. Bogdan Pušenjak, dočim si
je drugo nagrado po izločilni partiji
z g. Hajtnikom osvojil mladi in nadar-
jeni g. Ervin Kralj. Tretje mesto je
zasedel g. Viktor Hajtnik, četrto in pe-
to pa sta si delila gg. Debelak in Her-
naus. Da je ta prvi brzi turnir tako
lepo uspel, gre glavna zahvala vodji
turnirja g. Hajtniku, ki je tudi daroval
za turnir dve krasni nagradi. V krat-
kem se prične tudi zimski turnir za pr-
venstvo Sloven jgradca, za katerega
vlada že sedaj veliko zanimanje med
številnimi slovenjegraškimi  šahisti.
s Seja slovenjegraškega sreskega
odbora OJNS. V nedeljo 12. t. m. bo
v Slovenjgradcu 2. redna seja sreske-
ga odbora OJNS. Med drugim je na
dnevnem redu tudi poslanica Nj. Vis.
kneza namestniku Pavlu. Za izid sejc
vlada veliko zanimanje. Zaradi izredne
važnosti je seja strogo obvezna za vse
člane sreskega odbora.
s Zanimiva tožba zaradi sportnega
igrišča. Pred tremi leti je bil ustanov-
Ijen v Slovenjgradcu sportni klub, ci-
gar predsednik je bil do lanskega leta
starotrški župan. Letos *pa je prevzel
predsedstvo kluba znani nacionalni de-
lavec g. Ivan Rojnik, kar izvestnim
krogom, ki bi celo v sportna društva
radi zanašali politične boje, ni bilo po
godu. Klub si je letos najel za letno
najemnino 1500 din sportno igrišče in
ga s kulukom marljivih članov že ne-
koliko uredil in ogradil. Nenado-
ma pa je vsled hujskanja izvestnih za-
grizenih ljudi najemodajalec posestnik
Lenart iz Starega trga brez vsake od-
povedi igrišče preoral in podrl ves plot
in vhod, čeravno je plačana najemnina
do 15. junija 1938 in velja za obe stran-
ki enoletni odpovedni rok. Za četrtek
je bila določena razprava proti g. Le-
nartu, ki naj dokaže, da se vendar mo-
rajo spoštovati pogodbe, četudi izvest-
ni gospodi ne gredo v račun.
Laško
1 Proslava 1. decembra. Zelo se »raz-
burjajo« mladi, komaj leto stari »na-
cionalisti«, da niso videli v povorki na
predvečer praznika zedinjenja naših
Sokolov, in jim očitajo, da je njih na-
cionalizem zginil takrat, ko so oblast
prevzeli sedanji gospodarji. Treba je
zato pojasniti naši javnosti, zakaj se
sokolstvo povorke ni udeležilo. Od one-
ga dne, ko je bilo ustanovljeno naše
Sokolsko društvo, se je vse nacionalno
življenje stekalo v njem. Vsaka misel,
vsaka ideja, ki naj bi služila zedinje-
nju našega troimenega naroda, se je
rodila v Sokolskem društvu in iz njega
teil
iTTTTiiiiiii,,,,,
iiiiiiiiiii
um
lllliliilliiiniii
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiii
za pranje perila!
je izšla vsa iniciativa, ne samo za pro-
slavo narodnih praznikov, marveč tudi
vsa iniciativa za delo med narodom, ki
mu je bilo treba odpreti oči, ga prive»
sti do spoznanja, da smo se le z zedi-
njenjem mogli osvoboditi in da je le v
Jugoslaviji iskati lepše bodočnosti na-
šemu narodu. Vse proslave in povorke
je oskrbelo in vprizorilo naše Sokolsko
društvo, ki so se mu morala hočeš,
nočeš, moraš, pridružiti tudi ostala
društva, le naših enoletnih nacionali-
stov nismo pri teh proslavah nikdar
in nikjer videli. Letos pa si je na osno-
vi znane okrožnice JRZ uzurpiral naš
župan pravico aranžiranja povorke in
je kratkomalo obvestil Sokolsko druš-
tvo, da bo le ena, t. j. občinska povor-
ka. Spored in vrstni red povorke je po
diktatorsko določil župan in odredil, da
pridejo za godbo gasilci, za gasilci
predstavniki uradov, duhovščina in
uradniki, za njimi Prosvetno društvo s
svojimi uniformiranci, za katerimi naj
bi korakall Sokoli in občinstvo. Kakor
vedno, je torej tudi ob tej priliki zu-
pan pokazal svojo pravo barvo. Ute-
meljeval je, da mora gasilska četa biti
prva kot najstarejše društvo, dočim
sc za gasilci ni več brigal za starost
društev in organizacij. Sokolsko dru-
štvo ie seveda rado pustilo župana in
njegove prijatelje njihovi pravi družbi,
pa je svoj praznik proslavilo v Sokol-
skem domu dostojno, svečano in iskre-
no, kakor smo to že poročali. Ni po-
trebno razpravljati o tem, ali pripada
ob 1. decembru prvo mesto Sokolom
ali gasilcem. Kdor pozna pravila, na-
mcn in cilj ene ali druge organizacije,
pač ne bo zamenjal vrstnega reda, ka-
kor ga je naš župan — Sokol!
1 Sokolski Miklavžev večer. Letos
sta posetila Laško dva Miklavža, eden
je prišel iz nebes, drugi pa iz Jeruza-
lema, prvi se je mudil v Sokolskem
domu, drugi pa v »Savinji«. Miklavže-
vanje v Sokolskem domu je bilo v ne-
deljo popoldne za sokolsko deco. Dvo-
rano so docela napolnili otroci pa tudi
odrasli, ki so imeli mnogo veselja s
pridno deco, ki je v spoštovanju do
Miklavža in v strahu pred parklji lepo
odgovarjala, prepevala in molila ter
sprejemala bogate darove. Vse mogoče
jim je sv. Miklavž omislil, obleko,
obutev, perilo in razne druge potreb-
ščine, pa tudi slaščice, jabolka i. dr.
Sv. Miklavž je na deco naslovil bodril-
ne besede ter jo izpodbujal k sokolske-
mu delu, k pridnosti in lepemu obna-
šanju. — Zvečer se je sv. Miklavž po-
novno vrnil v sokolsko dvorano, ki se
je zopet napolnila do zadnjega kotička. \
Prišli so pripadniki vseh slojev in v
lepi slogi zasedli mize. Med občinstvom
je vladalo zelo dobro razpoloženje. Ko
je nastopil sv. Miklavž s svojim sijaj-
nim spremstvom in začel občinstvu v
gladkih verzih naštevati grehe Lašča-
nov, pa hvaliti Laško, in ko se je spom-
nil vsakega posameznika in mnogih
prigod in prizorov, mu je občinstvo
burno pritrjevalo in v dvorani je za-
vladalo splošno mnenje, da sokolska
misel v Laškem le še ne umira in da
pridobiva več in več prijateljev. Sv.
Anton je hodil od mize do mize ter
delil dobre nauke in prosil darov za
Sokolske zamorčke, pa je marsikdo
spustil v njegovo puščico kak dinar.
Vsi nacionalno usmerjeni Laščani si
želimo še več takih večerov, na kate-
rih se bomo v veseli.družbi brez raz-
like stanu razgovarjali o sokolstvu in
o Laškem. — Pri tej priliki pa se vsem
dobrotnikom našega Sokola za izredno
naklonjenost najprisrčnejše zahvaljuje-
mo, tako darovalcem raznih dobrot in
poklonil, predvsem trgovcem v Celju in
Laškem, kakor tudi požrtvovalnemu
odboru dam, ki so aranžirale to Mi-
klavževanje, najbolj pa obema Miklav-
žema, zlasti večernemu, s prošnjo, da
bi nas tudi prihodnje leto ne pozabila.
1 Dekleta je obstrelil, sebe pa po-
godil do smrti. V četrtek ob
pol 12. dopoldne je posestnikov sin
Alojz Debelak iz Harij pri Marijagrad-
cu ustrelil 21-letno brezposelno služ-
kinjo Magdaleno Strotovo v kuhinji
na njenem domu v Harjah s samokre-
Bora v levo stran prsi, nato pa si še
sam pognal kroglo v prsi. Debelak je
na mestu izdihnil. Smrtno nevarno po-
akodovanega dekleta so prepeljali v
celjsko  bolnico.
1 Karambol na žclezniški postaji Laš-
ko. V nedeljo popoldne se je pri pre-
mikanju tovornega vlaka na tukajšnji
železniški postaji dogodil karambol. Iz-
tirilo je šest tovornih vagonov. Skoda
na razbitih vagonih in tracnicah se ce-
ni na okroglo 30.000 din. Nesreča se
je dogodila na stranskem tiru, zaradi
Cesar promet ni bil oviran.
1 Nenadna smrt otroka. Dne 3. t. m.
na večer prišla je v trgovino Casl v
Laškem posestnica V. A. z Vodiškega.
S seboj je imela okrog 1 mesec stare-
Stran 6.                                                                                                        »NOVA   DOB A«                                                                                                        Stev#  50
OkctSKlOnT                Po izredno nizki ceni na prodaj i
perzijske  preproge
Ogled v hotelu »Evropa« v Celju v nedeljo  12.  t.  m.  in
ponedeljek 13. t. m. — Informacije pri vratarju hotela.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------i
ga otroka in prosila za prenočišče. (
Caslov oskrbnik jo je napotil v ku- |
hinjo, kjer je V. A. nekaj časa sedela
za pečjo z otrokom v naročju. Okrog
20. je pogledala kuharica otroka, ki se
ji je zdel zelo bled, in vprašala V., kaj
je otroku. V. A. je odgovorila, da ni
nič hudega, pri tern pa sta ženski opa-
zili, da je otrok mrtev. V. A. je zavila
mrtvega otroka v cunje, ki jih je ime-
la s seboj, in ga položila na klop pri
peči. Ostala je pri njem vso noč, nato
pa odšla, češ da pojde na svoj rojstni
dom v Doblatino in da se bo povrnila.
Ko je ni bilo več nazaj, je nastal sum.
da je otrok umrl nasilne smrti. To je
eden izmed zdravnikov tudi ugotovil,
drugi pa je izrazil mnenje, da je otrok
umrl naravne smrti. V. A. so orožniki
prijeli in oddali v tukajšnje zapore.
Osumljenkin mož dela v tovarni v
Hrastniku, doma pa propada posestvo.
2e pred nekaj leti se je šušljalo o na-
silni smrti takrat umrlega otroka obeh
zakoncev, pa so govorice utihnile.
Osumljenka tudi ni, kakor pripovedu-
jejo, popolnoma normalna in bi ji naj
sodišče postavilo skrbnika.
1 Iz Jurkloštra. Mokrotno vreme je
omehčalo naša pota in ceste. Meli na-
stajajo vsepovsod. Banovinska cesta
od Mišjega dola proti Rimskim topli-
cam se je na dveh mestih vsedla, tako
da je promet le še težko mogoč. O,
cestni odbor, kje si in kje so tvoje
silne moči, ali so uporabne samo v
»Slovenskem domu«?! Skoda bi bilo,
da bi se tamkaj docela izčrpale, nekaj
naj bi jih ostalo tudi še za naše ceste!
Hrastnik
h Proslava praznika zedinjenja v
Hrastniku. Proslavo praznika zedinje-
nja je letos organiziral naš Sokol. Do-
poldne se je udeležil službc božje za-
hvalnice po deputaciji, zvečer pa je
bila v Sokolskem domu slavnostna a-
kademija, na kateri sta poleg Sokol-
skega društva sodelovala orkester
Glasbenega društva in oktet rudniških
nameščencev. Prostrana dvorana So-
kolskega doma je bila nabito polna ob-
činstva. Med posetniki smo opazili tudi
predsednika občine. Spored proslave
je obsegal 14 točk. Za uvod je orke-
ster zaigral sokolsko koračnico. Nato
je ženska in moška deca izvajala »Ne-
ven kolo«, vaje trojic s sekirami je iz-
vajala višja moška deca, »Ciganski
pies« pa ženska deca. Nato je zapel
oktet rudniških nameščencev tri pesmi.
Sledil je go vor prosvetarja br. inž. Ver-
bica, ki je v toplih besedah orisal po-
men 1. decembra. V nadaljnjih točkah
je izvajal moški naraščaj »Carmen« in
»Razsvetljene kije«, orkester pa je za-
igral skladbo Cajkovskega. Zenski na-
raščaj je nadalje izvajal točko »Kje j
so moje rožice« s sodelovanjem mla- i
dcga harmonikarja Stravsa. Sledila je
alegorična scena »Cuvajte Jugoslavi-
jo!« Ob zaključku je zaigral orkester
odlomek iz »Prodane neveste«. Vse
točke sporeda so bile izvrstno izvajane.
Občinstvo je nagradilo nastopajoče z
živahnimi aplavzi. Za prireditev je bilo
treba ogromno dela, truda in požrtvo-
valnosti, uspeh pa je pokazal, da trud
ni bil zaman in da je obrodil lepe sa-
dove. — Po akademiji je bila slavnost-
na seja Sokolskega društva. Navzoče
je bilo skoraj vse članstvo. Brat sta-
režina je najprej izrekel pozdrav sta-
rešini SKJ Nj. Vel. kralju Petru II. in
prečital sokolsko poslanico ter razde-
lil diplome onim telovadcem, ki so do-
segli največ uspehov na letošnjih žup-
nih tekmah. Slavnostna seja se je za-
ključila s pesmijo sokolskih legij.
h Miklavževanje v Sokolskem domu.
Plesna sola Sokola je priredila 7. t. m.
zelo uspelo Miklavževanjc s plesom in
zabavo. Prireditev je nad pričakovanje
dobro uspela, tako v moralnem, kakor
tudi v gmotnem pogledu. Na svoj ra-
čun je zlasti prišla plesoča mladina,
ki se je vrtela ob zvokih gasilskega
jazza." Razdeljene so bile tudi nagrade,
izmed katerih je zbudil posebno zani-
manje  srebrn  servis,   ki  ga  je dobila
l
gdč. Oberaunerjeva. Prireditev je bila
v okusno okrašeni dvorani Sokolskega
doma, kjer smo že vajeni elitnih prire-
ditev. K uspehu čestitamo plesni šoli
in seveda tudi plesnemu učitelju g. /
Barletu iz Stör, ki vodi letošnjo šolo v
splošno  zadovoljstvo   in   zelo   uspešno.
h Kiularski praznik sv. Barbare. V
nedeljo 5. t. m. je rudarsko delavstvo i
obhajalo praznik sv. Barbare, patrone 1
in zaščitnice rudarjev. Njen umetniš-
ko izdelan kip stoji v župni cerkvi na
Dolu na stranskem oltarju. Zjutraj so
se zbrali rudarji pred rudniško čakal-
nico, kjer jim je bil izplačan »Barbarin
denar«, običajno vsako lcto določen od
TPD. Nato je krenila povorka z rudar-
sko zastavo in godbo proti Dolu k služ-
bi božji. Po službi božji so rudarji po-
častili spomin rajnih stanovskih tova-
rišev. Obiskali so njihove grobove,
kjer je rudarska godba zaigrala ža-
lostinko »Poljana toži«, nakar so se
rudarji vrnili na svoje domove.
h Za kruhom v tujino. Cujemo, da se j
je okrog 70 delavcev prijavilo za od-
hod v rudnike v Belgijo. Med tem de-
lavstvom je tudi nekaj tukaj zaposle-
nih rudarjev, ki upajo na tujem dose-
či boljše življenjske pogoje.
Dol pri Hr»asfniku
o Proslava 1.  decembra    na    Dolu.
Kakor ostale sokolske edinice širom
naše domovine, je tudi naše Sokolsko
društvo na Dolu proslavilo narodni in
sokolski praznik zedinjenja. Clanstvo
se je udeležilo službe božje z vsemi
tremi prapori, po maši pa je bila sve-
čanost v šolski telovadnici. Br. Mah-
kota je orisal pomen 1. decembra, po
govoru pa so nastopili posamezni od-
delki z raznimi točkami in skupinami.
Skupno je nato članstvo zapelo držav-
no himno in zaključilo slavnost s pe-
sinijo sokolskih legij. Po slavnosti je bil
redni letni občni zbor Sokolskega dru-
štva na Dolu. Iz obširnega tajniškega
poročila je bilo razvidno, da je clan-
stvo, kakor tudi naraščaj in deca, na-
raslo za 20%. Razveseljivo je to dej-
stvo posebno v času, v katerem živimo.
Vrste so se sčistile, pristopajo pa nove
moči, ki nam dajejo pobudo k še vee-
jemu dclu. Končno je bil še sprejet
sklep, da se za proslavo 15-letnice ob- j
stoja društva priredi na Dolu okrožni
nastop, za katerega se bo društvo na
vsak naein potegovalo. Ob tej priliki pa
hočemo pokazati, da dolski Sokol še
vedno krcpko dcluje, da je zmožen pri-
rediti nastop, ki naj bo onim, ki s,o o
njega razsulu že sklepali, dokaz, da
tistega časa ne bodo dočakali.
Udcležitc se v nedeljo 12. t. m. ob
16.30 sokolske akademije v Mestnem
gledališču  v   Cel ju!
v
(asopisni papir
prodaja   uprava   „Nove  Dobe"
V6S6LIPRRZNIKI
Sport
t V tekmovanju za prvenstvo LNP
so bili preteklo nedeljo doseženi sle-
j deči rezultati: v Celju Atletiki:Olimp
2:0 (0:0), v Ljubljani pa Bratstvo:
Svoboda 2:0 (2:0), Jadran: Slovan
5:3 (2:1) in Hermes:Reka 2:2 (1:0).
Atletiki so si definitivno priborili dru-
go mesto na tabeli celjske skupine.
Prvak celjske skupine je SK Cel je,
na tretjem mestu je Amater, na četr-
tem Oiimp,  na petem  pa Trbovlje.
VInicar
se sprejme na malo posestvo  blizu  Celja.
Prednost imajo zakonci brez  otrok.  Naslov
v upravi lista.
Dvosobno stanovanje
i se odda z Novirn  letom.   Delia  Mca, Celje,
j                     hrib sv. Joiefa 24,
Psa   volcjaka,
Cistokrvnega, 3 mesece starega, poceni
prodam. Naslov v  upravi lista.
Pri tvrdki Viljem Brauns, tovarna anilinskih
barv v Celju, se sprejme nekoliko
pomožnih delavk
Sprejem se vrši v torek  dne 14.  t.   m.  ter
se je javiti med 10. in 12. uro v  Kocenovi
ulici št. 4.
pisarniški, konceptni, strojepisni krep,
barvan, svilen, ovojni, marmoriran itd.,
kakor tudi vse druge pisarniške in šol-
ske potrebščine kupite v knjigarni in
veletrgovini s papirjem
Franc Leskovšek
Celje, Glavnl trg 16
Absolvenika  trgovske  Sole
s trgoysko in pisarniško prakso išče na-
I meščenjc. Pismene ponudbe na upravo lista
I                      pod »Dobra moč«.
Proda se na
ppostouoljni javni sodni drožbi
po umrll hotelirki  LebiČ FranCiški pohi-
štvo, obleka, perilo, porcelanasia in ste-
klcna posoda, jedilni pribor, sodi, vkuhano
sadje itd.
Dražba se vrši v Celju, hotel >Bell vol*,
v petek 17. decembra 1937 ob 9. uri.
Kupnino je plačati takoj, kupljeni predmeti
se morajo nemudoma odstraniti.
Dr. Ivan Stojan 1. r.
javni notar
kot sodnl komisar
„Tesla zarnicaM
prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi
malo toka in je poceni.   Dobi se pri tvrdki
Karl Loibner        Telefon 120
Kralsa Petra c. 17 - pri .Zvoncu*
Franjo Dolžan - Celje ?;.v.v."?.i
kleparstvo, vodovodne instalacije____________________«______________
StrelOVOdne naOrai/e            Prevzema vsa v zgora] navedene stroke jpadajoča dela in
Popra«na-Cene zmerne — Postrcžba totna in solldna
RAFAEL SftLMIC S.-E.^. Ll
Ure  - zlatnina *» srebrnina - očali - optika    Ustanovijeno 1. 1899
Vsa popravila z garaneijo — Kupujcm zlato in srebro
Celjska  posojilnica d. d. v Celju
V LASTNI HIŠI
NARODNI DOM
Glavnica in rezerve nad
Din 16,500000*—
Rupuje In pro«
ddja devize in
valute
Izdaja uverenje za
izvoz blaga
Sprejema   hranilae
vloge na knjižice in
tekoči račun ter nudl
za  nje popolno var»
nost in ngodno
obrestovanje
Podružnici:
Maribor, Šošlani
Urejvij» in za konzorcij »Nove Dobe«  odgovarja Rado Pečnik — Za Zyezno tiskarno v Celju Milan četina — Oba v Celju