List 10. Gospodarske stvari. Katera goveja plemena so Najprimerniša za slovenske pokrajine? Spisal prof. F. Povše. Pogoatoma se to vprašanje razpravlja med gospodarji , ker je res sila velike važnosti za prospeh naše živinoreje, ki dandanes daje gospodarjem skoro edino zaslombo. Kdo bi pač ne priznaval, koliko je na tem ležeče, da gospodar najde pravo, svojim razmeram primerno pleme. Saj Še celo stari narodni rek o tem pravi: „Dobro kobilo za pleme dobiti k hiši je težko." Ni dovolj, da si kupim kako sloveče pleme, vedeti moram poprej, ali je to pleme primerno krajnim razmeram, ali je sposobno za oni namen, ki ga imam doseči z živinorejo? To je gotovo, da za vse popolnem sposobnega plemena ni najti. Zato mora gospodar pri izberanji plemena paziti ca namen, to je, na to, ali hoče odrediti izvrstno vprežno ali mlečno, ali pitavno živino. Ako mu je mar le za eno teh lastnosti, bo lahko odločil se za dotičoo pleme; vse drugače je, če hoče v enem plemenu imeti združene vse tri ali vsaj dve lastnosti. Kjer nam gr6 za goveje pleme , ki je izvrstno za mleko, tam bodemo segali po sledečih slovečih mlečnih plemenih: Holandsko je sicer najbogatejše mlečno pleme, daje pa bolj vodeno, malo mastno mleko. Kdor želi tedaj imeti mnogo pa mastnega mleka, ker ga potrebuje za napravo surovega masla (putra), ta ne bo smel seči po holandskih kravah, če bi tudi bile sposobne za njegove krajne in zračoe razmere, kakoršnih pa sploh po Slovenskem ni.*) Ta bo rajši segel po pinc-gavskem ali belanskem plemenu, ki daje primerno mnogo mleka, katero pri dobri krmi in paši postane jako tolsto, torej za zbiro smetane jako sposobno. Da pa bodo moje besede utemeljene, naj navedem lastne skušnje, katere slone na statističnih zapiskih. Da je holandskih krav mleko mnogo revniše na smetani od onega pincgavskih krav, kažejo nam te številke: za napravo 1 funta putra treba od holandske krave 13V2 bokalov, od pincgavske 10y4 bokalov mleka. *) Zato so tudi holandska goveda skoro da bele vrane na Slovenskem. Vred. Pristaviti pa moram , da je mleko bolj ali manj tolsto tudi po različnosti krme, pa da krave po teletu sploh v začetku molže dajo manj, proti koncu v visoki bre-josti bolj tolsto mleko. Navedene številke pa so sestavljene iz pozvedeb o mlekarstvu omenjenih krav, ki so vse imele enako krmo in so bile vse mladomolzne. Glede množine navajamo sledeče številke: Holandske krave dajo — a to naj si dobro vsakdo zapomni — le pri obilni in tečni piči, na leto 3000 do 4000 in še več litrov mleka, pincgavske krave 2000 do 3000 litrov. V hlevih naše kmetijske goriške šole imamo tudi pincgavsko pleme, in iz molznih zapisnikov , v katere se vestno sleherni dan jutrajna, opoldanska in večerna molža zapisuje, razvidno je, da pincgavska 10 let stara krava je pri navadni krmi dala na leto 3046 litrov mleka, njena hči, 31etna prves-nica, pa 2240 litrov, kar je gotovo za prvesnico veliko, toliko bolje, če vzamemo v poštev, da seno ni posebne dobrote (se ve da dobivajo krave tudi lucerno, krmen-sko peso in nekoliko otrobov}. O dobroti b e 1 a n s k i h krav (Mollthaler) ne morem iz lastnih izkušeoj in zapisnikov govoriti o meri letne molže, ker smo še le minulo jesen nakupili nekaj be-lanskih krav, a to pa smem uže reči, da so v primeri velikosti prav pridne in stanovitne mlekarice. Poznam pa njih mlečnost iz zapisnikov, ki se natančno izvršujejo v 2 slovečih hlevih na Goriškem, in sicer na To-minskem pri gospodu Ig. Kovačiču, ki ima velik zgleden hlev napolnen s tem plemenom, in isto tako v Furlaniji na grajščini barona Rit terja, kjer imajo na eni pristavi 80 belanskih krav. Gospod Kovačič ima v srednji meri od vsake krave po 2000, baron Ritter 2200-2600 litrov mleka od ene krave. Za tako srednje veliko pleme je gotovo to prav povoljna množina, posebno če pomislimo, da belanke zarad krme niso prav nič zbirčne. Jaz nisem še videl goveda, katero bi tako rado žrlo, tudi slabo krmo, kakor be lan s k o. Ko niso skoro dotaknile se sirščinih steblov pincgavske in tominske krave, požrešno so segale po njih belanske krave, katere v 3 mesecih — kar jih imam priliko opazovati — vednt to lastnost spričujejo, ter se tudi prav dobro debeli. Za pašo so tudi prav pridne ter pohlevne, ljubeznjive živali* (Dalje prihodnjič.) 82 Katera goveja plemena so najprimerniša za slovenske pokrajine? Spisal prof. F. Povše. (Dalje.) Nasproti pa belanske krave za vprego niso posebne kreposti ter jih v tem oziru prekosi m uriš ko pleme. Boljših volov za vprego pač nobeno pleme na Avstrijskem (razen Ogerskega) ne daje, kakor zgornje Stirsko m uriš ko. Krepki so, vstrajni in, kar je ne male važnosti, je to, da se tudi vročega primorskega obnebja kmalu privadijo; zato jih pa tudi Furlani, sploh goriški kmetovalci kaj radi imajo in ni jim ljubšega vola od sivega ,,Stiriana" (Stajarca). Komur je mar, izrejevati mladih juncev, ta najde v muriškem plemenu prav primerno pleme, katero se odlikuje po svoji sposobnosti za vprego ali delo; pa tudi mleka se še precej dobi in za vpitanje tudi ni preslabo, tako da za one gospodarje, ki izrejajo mlado živino za delo, ki nimajo prilike mleka naravnost izkori-stovati, je to pleme pravo, ker za domače potrebe uže gospodinja tudi od muriških krav dobi dovolj mleka, katero je prav dobro in tolsto. Se ve da so ogerska goveda najizvrstniša za vprego, pa tudi ie samo za vprego, za mleko pa niso skoro nič vredna. Edino za pitanje pa pri nas ne potrebujemo goved, ker to morejo izvrševati le one kmetije, katere imajo tovornice, iz katerih dobivajo razne odpadke, na pr. preše, iz sladkornic, iz olarij itd. Za to svrho — mimo grede omenjeno — je sloveče angleško Shortornsko pleme, katero je silno pitavno. Omenjati moramo pa, da pincgavsko pleme ima veliko sposobnost za vdebelenje, ker pri navadni krmi so te živali vedno prav lepo debele. Kakor iz teh besedi razvidimo, je pincgavsko pleme odlično za mleko in tudi aa pitanje, belansko prav tako, in poleg tega je tudi jako zadostljivo , muriško je odlično za vprego, manj za mleko. Vsa ta plemena nahajajo se v naši državi in vidimo , da si moremo uže tudt doma pomagati, in ni nam potreba romati v ptuje države po žlahno plemenno živino. Kakor sem velik zagovornik domačih pridelkov, tako vendar — kedar me prepričanje sili — ne preziram ptujih odličnih stvari. In prav lastne skušnje o res izvrstni govedi Un ter waldenski, katera se je v kantonu Unterwalden na Svajcarskem vkupila in sedaj na Goriškem odgojuje, me silijo v interesu javoega prida, da ne zamolčim tega plemena, katero je odlično za molžo, pa tudi za delo, ter je jako sposobno tudi za kamnit svet. Za pitanje pa nima lastnosti, saj tudt pri dobrem krmenji je ta živina vedno le bolj suha. Iz subvencij državnih je goriška kmetijska družba kupila 4 krave in 1 bika Unterwaldenskega plemena; to čedo sedaj odgojuje za poskušnjo gosp. Kovačič, veleposestnik in zgleden živinorejec pri sv. Luciji na Tominskem. Iz njegovih molznih zapisnikov je razvidno, da dajo te krave, ki so srednje velikosti, na leto v srednji meri 2800 litrov dobrega mleka, gotovo lepa množina, toliko bolje, ker te krave hodijo na pašo in doma v hlevu dobivajo le seno brez otrobov in pese. Kmetijsko društvo je tudi več bikov iz Unter-waldenskega kupilo in raz ielilo po deželi in posebno po Krasu, kjer se izvrstno sponašajo in obče hvalijo. Umni kraški živinorejci trde, da se je uže mnogo plemen poskušalo vpeljati na Krasu, pa da le Unterwaldensko se resnično krajnim razmeram, kraškim tlem prilega Tudi mladina zarejena po teh plemenskih juncih se vrlo sponaša. Poznam gospodarja, ki je junčka Unterwaldenskega, odgojenega v hlevu goriške kmetijske šole, kupil, in sedaj ima izvrstnega bika, ki po skalovitem trdem svetu vstrajno stopa pa tudi marljivo dela. To pleme je temno-sivo-rujavo, polnega čvrstega telesa, nizkih pa silno krepkih nog z vstrajnimi parklji. Saj je tudi doma v kantonu zelo kamnitem, toraj ni čuda, da v tem oziru primeren za trdi kraški svet! (Konec prih.) List 12. Katera goveja plemena so najprimerniša za slovenske pokrajine? Spisal prof. P. Povše. (Konec.) Kakor sem navel izvrstnosti Unterwaldenskib goved, tako tudi ne smem zamolčati, kar je manj ugodnega na njih. Dobro sladko sen6 zahtevajo, kislega ne marajo, a saj tudi drugače ni mogoče, ker so na trdih goratih tleh izrastla. Pa tudi silno draga so. Goriški kmetijski družbi je Unterwaldenska gospodarska družba, ki je priskrbela 10 mladih bikov, zaračunila vsakega (1—1V2 let starosti) po 200 gold. in krava velja 300 do 350 gold.! Poleglega pa se daljni transport, tako, da le premožni gospodar more misliti na to, da zboljša svoja goveda z Untenvaldskim plemenom. 81. minister-stvo kmetijstva pa naj bi to pleme se naprej kupovala za kraške kraje , da ž njim povzdigne ondotno revna govedorejo, pa tudi blagostanje, kajti Unterwaldenska goveda, sloveča po obili molži, so kakor vstvarjena za trda tla. Naj bi tudi marljiva kranjska kmetijska družba poskusila to pleme za zboljšavo govedoreje po Notranjskem na Krasu, kakor to dela za goriški Kras goriška družba, katera je moj predlog sprejela in je zadovoljna z izidom dosedanjih poskušenj. Tudi si. ministerstva kmetijstva je odobrilo, da se ima vprihodnje le Unter-waklensko pleme rabiti za zboljšanje kraških goved. Prepričan sem, da pride še čas, ko se bo tudi po Kranjskem skrbelo za take plemenske junce, ker ž 92 njimi se ne bo le veča mlečna sposobnost, temuč tudi popolniša telesna oblika in posebno zadnji del života, ki je pri nmriskih govedih nekoliko pomanjkljiv, zbolj-šati dala. Untenvaldenska goveda so kaj lepo vstvar-jena, posebno v zadnjem delu života. Nikakor pa nočem po vse zametavati domačega blaga , vsaj tudi doma se tu in tam marsikaj dobrega nahaja. V tem oziru opozorujem častite bralce le na oni spis o zboljšanji govedoreje, katerega sem pisal v lanskem letniku in povedal, kako so Angleži dosegli sedanje, po celem svetu za v pita nje tako zelo sposobno Shorthornsko pleme s tem, da so se zbiranjem naj-sposobniše in najbolj ješče živine in se stanovitnostjo to dosegli. Ko bi se kak gospodar na Kranjskem potrudil, ne le iz svojega hleva , ampak sploh zbrati po Kranjskem najizvrstnišo mlekarice. prepričan sem, da, če bi potem vedno le take rabil za pleme stanovitno od rodu do rodu, bi v 20 letih imel slovečo govejo čedo , odlično v molzni sposobnosti. Tako se nahajajo na To-minskem sicer majhne krave, pa za molžo prav dobre. V hlevu kmetijske goriške šole imamo tudi tako kravo, ki, če tudi majhna, je leto in dan dala 1900 lit. mleka. Uže sedaj zahajajo cel6 Nemci iz ponosne Nemčije po krave v avstrijske planinske dežele in celo na Kranjsko; kaj bi še le bilo, ako bi imeli tudi kranjski živinorejci živino lepih oblik in odličnih lastnosti ! Zato naj merodajni krogi vse poskusijo, da bo tudi Kranjec se svojimi govedi slovel po svetu in privabil kupcev v deželo, ki bodo dobro plačevali lepo blago. To so moji nasveti, po katerih naj bi se ravnali slovenski živinorejci pri izbiranji govejih plemen za izboljšavo domače goveje živine. Podajam jih na podlagi lastnega prepričanja, vsaj sem obhodil, od si. kme tijskega ministerstva poslan, vse slovenske pokrajine in si prisvojil znanje krajnih razmer, katerim vsem zarao-rejo zadostovati našteta plemena: Za doline z lepimi in dobrimi travniki in obilno klajo je Pi nega v s ki, za hribe (planine) zadovoljni Belanski, za kamniti svet pa Unterwaldenski rod; vsi trije dajo obilno mleka. Tretji je pa tudi za vprežne namene izvrsten, katerega sicer — če se ravna le za vprežno sposobnost, zamore nadomestovati M uriš ki rod, ki pa — to naj si tudi sleherni zapomni! — zahteva dobro sladko seno. Kjer pa gospodar nima sladkega sena, ampak kislo, tam bo morda Mariadvorsko pleme, katero je dokaj manj zbirčno, bolje zadostovalo; ono je hitre rašče, se ve da le srednje mlečnosti, za vprego tudi ni pretrdno. Ne smemo pa pozabiti na prvi temeljni pogoj vspeš-niše živinoreje, to je, na m arij i vo oskrbo vanj e živine, na zadostno krmenje in na vodila umne živinoreje, ker le tako bodo tudi slovenski živinorejci dosegli to, kar so žalibog pred nami drugi deželani, na priliko, Pincgavci, Belanci, posebno se ve da Svajcarji, ki so si tudi resnično iz živinoreje prigospodarili in pridobili toliko, da njih blagostanja sme imenovati se prav dostojno, čeravno prebivajo v goratih krajih, kjer o poljedelstvu ni duha ne sluha. Prav ima minister kmetijstva, odgovarjaje na domoljubno interpelacijo naših poslancev grofa Hohen-warta, če povdarja v odgovoru, da morajo posebno kmetovalci sami ožje se organizovati in sodelovati, da se zboljša njihovo sedanje res žalostno stanje. Učimo se tedaj biti umni poljedelci pa tudi umni živinorejci!