List 29. m v • lecaj I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. po leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 15. julija 1892 je državno sodišče obravnavalo' sta za nas Slovence posebnega pa zaradi Istri. Pritožba se je opirala na to Dr- eklo, da ni kompetentno soditi v azmerji uradnikov ne spada podobnem slučaji je že državno eklo jednako raz-je torej jasno, da so uradniki precej v drugačnem razmerji nego se azpravljal državni zbor Stvar § 16 zakona z dne 21 decembra V tem zasedanji pilitposebno dva slučaja, pomena. Pr.vi slučaj se tiče istrskega poslanca Sninčiča katerega je vlada odstavila od svoje profesorske službe Državno sodišče. zaradi nekega njegovega govora v Zagrebu agitacij pri volitvah \ Zadnje dni je državno sodišče imelo svoje zasedanje, ja so se gospodu poslancu kratile ustavno zagotovljene Razsojevalo je o raznih važnih zadevah, izme, katerih p^ütj^^, p^ državno-poslanska imuniteta imata tudi dve važnost za nas Slovence. To sodišče je žavno sodišče se je jako važna ustavna naprava. Tudi nam Slovanom je že f™ lu-- -i • j- • i- . , , 1 . 1 . , ^^^ slučaji, ker kratenje političnih pravic po discipli pripomoglo do raznih pravic, katere so se nam kratile, p,eiskavi v službenem Kakega pomena je tako sodišče, vedeli bi povedati ogerski ^^ed državno sodišče Slovani. Na Ogerskem ni tacega sodišča, zato pa ogerska g^^išče dne 23. aprila 1885 bilo vlada lahko zakone o političnih pravicah tolmači po svoje, godbo Iz te razsodbe Narodnostni zakon je pripravila popolnoma ob veljavo, gj^^j^ političnih pravic Jednako bi se bila godila nam avstrijskim Slovanom pod drugi državljani prejšnjimi liberalnimi vladami, da ni državno sodišče q g^^yari bode parkmt ovrglo vladnih naredb, ki so nasprotovale narodni velike načelne važnosti. Državni zakon je tukaj neko jednakopravnosti. Tako pa vladni organi pri nas sicer pomanjkljiv Po ovirajo narodno jednakopravnost, ali popolnoma prezirati jggy zak. 141 je določeno se je pa vendar ne upajo. Koroški Slovenci ne bi najbrž zaradi glasovanj v iz' bili še dveh ljudskih šol dosegli, da niso vladni krogi ^^ odgovornost; zai vedeli, da so pripravljeni potegniti se za svoje pravice g^^^^ p^^lici pa le od zbornic, tudi pred državnim sodiščem. ^ ^^^ ^^^^^^ Državno sodišče se ne sme zamenjati z državnim dokler traje zasedanje, izimši sodnim dvorom, kateri ima soditi ministre, ki se kaj za- janji, ne sme zaradi nobenega kaznjivega dejanja brez greše v svojem poslovanji. Prvo se je osnovalo na pod- dovoljenja zbornice zapreti ali sodnijski preganjati, lagi zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. št. 143. če ga zalotijo pri svežem kaznjivem dejanji in zapi Državno sodišče razsoja o političnih v ustavi zagotovljenih to mora takoj naznaniti predsedništvu zbornice. Če zboi pravicah državljanov in pa o tem, katero oblastvo ima niča zahteva, ga morajo takoj izpustiti kaka stvar rešiti. Državno sodišče je sestavljeno iz pred- ganjanje odložiti za vse zasedanje sednika in podpredsednika, katera imenuje dosmrtno če kakega poslanca zapi cesar, in pa dvanajstih članov in štirih namestnikov, kadar ni državnozborskega zasedanja Clane in namestnike imenuje cesar na predlog državnega Iz tega zakona zbora in sicer dosmrtno. Polovico teh članov imenuje poslanski poklic. Nekatei vladar na predlog gospodske, polovico pa na predlog skem poklici samo govore v državnem zboru, drug poslanske zbornice. Za vsako izpraznjeno mesto dotična tudi poslančevo politično delovanj zbornica predlaga tri juriste, izmej katerih je jeden v kaki kakeršni koli zvezi imenovan. tolmačenja se drži vlada I da se noben poslanec ševanji svojega poklica nikdar ne adi izjav storjenih v nje kateri pripada Dalje ce ga da se noben poslanec dobe pri svežem de- Tudi se m sodnjo pre Ravno to pa velja ali proti njemu začno preiskavo 1 pa ni razvidno, koliko daleč sega zmatrajo za izjave v poslan- i pa zunaj zbora, če je le z njegovim poslanstvom. Prvega in je torej proti gospodu po- ' t slancu Spinčiču začela disciplinarno preiskavo, to tem pa zopet dobili zagotovilo, da je nam mogoče priti do ložje, ker v zakonu ni nikjer govorjeno o tem, da bi se ' svojih političnih pravic, če tudi le po težavnem poti. Naj proti poslancu uradniku disciplinarno postopati ne moglo, nasprotniki še tako pritiskajo na vlado, da bi nam Slo- Vladno tolmačenje zakona pa jako oškoduje parlamentarne vencem kratila ustavne pravice, ali vselej bodemo dobili pravice. Poslanec, če je uradnik, sedaj ne more svobodno občevati niti s svojimi konečno SVOJO pravico pred državnim sodiščem, kamor, kolikor dosedaj moremo soditi, politične strasti ne segajo, potrebno. Zatorej je potrebno, da se zakon kako popolni Baš zadnji čas se za nas Slovence položaj nič posebno volilci, kar je gotovo neobhodno ali prenaredi. tem kako naj se prenaredi, se slišijo ugodno ne razvija in Bog ve, če ne bodemo še večkrat dvojni glasovi. Nekaterniki mislijo, da naj se določi, da prisiljeni iskati svojih pravic baš pred državnim sodiščem. se brez dovoljenja zbornice tudi proti poslancu discipli- _ narno preiskava začeti ne sme in se izreče, da tudi po litično delovanje poslančevo zunaj zbornice spada mej Dunaja 12. julija. (Izv. dop.) delovanje njegovega poslanskega poklica. Drugi pa mislijo, da naj se v zakonu izreče, da od vlade odvisni ljudje Državnozborsko zborovanje se že bliža svojemu koncu. To se vidi v zbornici, kajti jako malo poslancev sploh ne morejo biti poslanci. Vedeti je treba, da v ge udeležuje sej. Žal, da moram konstatovati, da levica mnogih parlamentarnih državah uradniki ne morejo biti poslanci. Pri nas se je to dovolilo iz dvojnih vzrokov. Ob začetku parlamentarne dobe je še posebno manjkalo za poslanstvo sposobnih nezavisnih mož, in vlada je pa uradnikom tudi zaradi tega dala pasivno volilno pravico, ker se je nadejala, da v njih dobi dobro parlamentarno orodje. Kako bi bilo bolje stvar vrediti, o tem mi tukaj ne bodemo pretresa vali. naših poslancih smo tudi prepričani, da bodo v tem važnem vprašanji imeli tudi pred vsem narodne in parlamentarne koristi pred seboj in jih ne bodo vodili nobeni osebni oziri. Na jedni strani mnogo vestneje opravlja svoje poslanske dolžnosti, nego desničarji. Zato je pa tudi pri posvetovanji o stavbenih obrtih zmagala v tretjem branji, če tudi so proti zakonu glasovali konservativci, Mladočehi in Poljaki. V tem vprašanju so se merile sile mej desničarji in levičarji. Vsakdo bi bil pričakoval, da bodo pri taki priložnosti vsi desničarji v zbornici. Levica Mej vlado in levičarji so se zadnji čas vršila pogajanja, ki se bodo še nadaljevala. Od teh pogajanj je mnogo je s to zmago dobila večji pogum. odvisno. Čas torej resen in ob takih časih je treba bode jim dobro premisliti, nimajo oni krogi prav, ki se boje, da se z nobeno premembo zakonov ne bode dalo poslancem uradnikom zagotoviti za vse slučaje potrebno neodvisnost; na drugi strani se bode jim ozirati na to, da je baš na Slovenskem še vedno težko dobiti sposobnih državnozborskih kandidatov. da imajo vse stranke svoje ljudi zbrane. Ker večkrat se v štiriindvajsetih urah vse premeni. Kolikokrat pride nepričakovano kako važno glasovanje, ki je odločilno za daljni politični tek. Nič posebno veseli pa Slovenci ne moremo biti da se nobeden naših zastopnikov ni oglasil, ko je bilo v zbornici na dnevnem redu predloga o izrednem kreditu Državno sodišče je pa izreklo te dni drugo za nas za visoke šole. Če so se češki poslanci oglasili za obnov- Slovence jako važno razsodbo. Vsakdo ve, kake važnosti Ijenje vseučilišča na Moravskem in tržaški poslanci za je za nas n Družba sv. Cirila in Metoda Ob odnih osnovo italijanskega vseučilišča v Trstu, bil bi se pac mejah ustanavlja slovenske učne zavode, da tako varuje tudi kak slovenski poslanec lahko oglasil tudi za osnovo našo narodnost pred potujčenjem. Shodi njenih podružnic vseučilišča ali vsaj pravne akademije v Ljubljani, da ne pa razširjajo narodno zavest na Koroškem. To je pa bi vladni krogi mislili, da sedaj smo pa že z vsem za- smo dobili jednega ministerskega svetnika. bodlo jako naše nasprotnike na Koroškem. Da bi pre- dovoljeni, ko prečili vpliv teh shodov, je beljaško okrajno glavarstvo Levica tudi sedaj lahko misli, da je s svojim kričanjem jelo omejevati program takih shodov. Poučni govor pred vgnala vso slovensko delegacijo v kozji rog. Tudi pri stavo in petje je kar izbrisalo iz programa tacih shodov, Spinčičevi obravnavi bi bilo dobro, da bi bil kak Slo-češ, da to ne spada v društveni delokrog. Zastonj se je venec povedal svoje mnenje. Spinčič res ni v Hohenwar-družba sklicevala, da ima v svojih pravilih jasno dolo- tovem klubu, ali tukaj je šlo za načelo, ne pa za njegovo čeno, da dobiva sredstva tudi iz prirejevanja gledaliških osebo. Stvar je za nas Slovence važna, ker imamo tudi predstav in podobnih zabav. Deželna vlada in pa celo nekaj uradnikov mej poslanci. Pričakujemo, da pri drugem ministerstvo notranjih stvarij sta pritrdila tolmačenju dru- branji popravijo, kar so pri prvem zamudili. Morda so štvenih pravil beljaškega okrajnega glavarstva. Da bi pa gospodje poslanci tudi hoteli počakati, da druge stranke poprej sodbo. povedo svoje mnenje m državno sodišče SVOJO bilo tako tolmačenje obveljalo, Bog ve, kako bi še bili ovirali delovanje te prepotrebne družbe. Vrli koroški Slovenci so se pa obrnili do državnega sodišča, ki je te dni razsodilo, da pridobivanje sredstev nobeden član jugoslovanskega kluba, v katerem je Spinčič Še bolj čudno je pa, da se pri tej priliki ni oglasil tudi spada v društven delokrog, da so torej oblastva Ta klub je imel vendar najprej dolžnost potegniti se za ni nobenega rušila zakon. Vsacega pravega Slovenca je gotovo raz- svojega tovariša. Pa kako bode to storil, ko veselila ta razsodba. Sedaj bode družba lahko zopet svo- njegovih članov razen Spinčiča na Dunaji. Sploh ta klub bodno razvijala svoje plodonosno delovanje. Hkratu smo nebrižno opravlja svoj poslaniški posel. Največkrat nobenega njegovih članov tukaj ali pa le jeden sam. ustavljati. Najbrž bode moral jej storiti kako uslugo. Posvetovanja ta klub nobenega nima, ker se nikdar dovolj Levičarji tudi Taaffeja tako dolgo podpirati ne bodo članov ne zber Pi vas so nekateri nezadovoljneži z mogli, ker nanje preveč pritiskajo nemški nacijonalci in velikim veseljem pozdravili novi klub polagoma se pa nemški volilci sploh. Levica je storila isto napako. bodo jugoslovanski poslanci zbrali okrog njega Kdor kakor Mladočehi. Razburila je s kričanjem občinstvo in je bolje poznal klubove člane, pač takoj sprva ni od novega kluba mnogo pričakoval. s tem zgubila prejšnjo svobodo. Kako Mladočehi sedaj lahko mnogo storili za Ta klub si je bil zastavil veliko nalogo. Da bi svoj narod, da nimajo zvezanih rok. Ko se levica kuja mogel tej veliki nalogi zadostiti, bi moral tudi jako in brez nje vlada nima večine, bi Mladočehi lahko pridno se udeleževati parlamentarnega delovanja. Poslanci začeli pogajanja. Češko državno pravo bi malih klubov imajo težavno stališče, zai morali še bolj truditi nego drugi 9 cije opazovati razmer na Dunaji. Posebno sedaj, ko njo morali malo adi tega bi se odložiti. Zadovoljiti bi se morali s tem, če jim na Dunaji ne pa samo iz Dalma- obljubijo, da se to pravo izvrši ob ugodnem času. Vedeti je namreč treba, da vlada sedaj pri najboljši volji v tej malo drugih poslancev na Dunaji, je prilika za majhne stvari Cehom ustreči ne more. Zahtevali naj pa od klube, da si pridobe ugled. Izid glasovanja je odvisen večkrat od peščice poslancev in tedaj tak klub vlade. da izvede popolno jednakopravnost vsaj v vsem s svo- vnanjem poslovanji na Moravskem in v Šleziji in da se jimi glasovi lahko odloči na jedno ali na drugo stran, osnujejo v deželah češke krone, vse še potrebne češke Na ta način si pa klub dobi ugled, kar olajšuje nje- šole in da se upihne luč umetni nemški večini v dežel- govo delovanje. Prage 4. julija. (Izv. dop.) (Konec.) Za nekaj časa se Mladočehi lahko na to opirajo, da so v valutnem odseku na novem denarji dosegli napis nem zboru moravskem. Kdor pozna razmere na Moravskem, zlasti pa v Šleziji, tisti že ve, kake velike važnosti bi bile take pridobitve. Vlada bi pa v sedanjem težavnem položaji tudi to dovolila, da se otrese levičarskega češkega kralja. Sicer ni to toliko zasluga Mladočehov, nadlegovanja. Tudi za nas Slovence bi Mladočehi sedaj temveč nekdanjih zaveznikov Staročehov. Poljaki gotovo za tako spremembo zaradi tega, ker so niso Mladočehom na ljubo glasovali napisa na novih denarjih, temveč mnogi člani Hohenwartovega kluba želeli, da se da de- je bil v vladni predlogi. te stvari lahko mnogo storili in tako pokazali slovansko vzajemnost. Žal. 1 kako da cenijo narjem primernejši napis, nego To seveda ne bode odvračalo Mladočehov, da ne proglašali jedino za svojo zaslugo in slabo poučeno občinstvo bode jim slavo pelo, posebno ker je stvar nekako v zvezi s češkim državnim pravom. Neprijetno za Mladočehe bi seveda bilo, ko bi, ko valutno vprašanje pride v plenumu na vrsto, 'državni zbor še zavrgel premenjeni da sedanjega ugodnega položaja si ne morejo Mladočehi izkoristiti. Kakor hitro bi namreč v vsaki priliki ne naglašali državnega prava, pa so ob zaupanje pri narodu. Tak je sad toliko proslavljene radikalne politike; v take zadrege zagazi kdor preveč obeta. Mladočeška osoda naj bi bila v svarilo drugim slovanskim politikom Politični pregled. Državni zbor. V seji poslanske zbornice napis. To se pa najbrž ne zgodi, ker vlada premembi ni dne 5. julija razpravljal se je - kakor smo že poročali ugovarjala. Seveda, državnem zboru, tedaj če bi zavrgli vse valutne predloge v tudi z omenjenim napisom ne bilo nič. V tem slučaji bi se pa Mladočehi že hitro lahko izmotali iz zadrege. Odklonjenje vrejenja valute bi pro- • v v isce, predlo jeli g glasili za svojo zaslugo in bahali na Dunaji. se. posl. Pacaka, ki gre na to, da naj zbornica pre-naučno ministerstvo, odpustivšl posl. Spinčiča iz državne službe, kršilo poslansko imuniteto. Ker je bil posl. Pacak zadržan, poročal je posl. dr. Herold. Poročevalec v daljšem govoru jedrnato dokazuje, da se je naučna uprava z kak vpliv imajo odstavo posl. Spinčiča od službe pregrešila zoper sedanjo dr- žavnopravno uredbo države. Posl. Spinčič se s svojimi izjavami Omenjal sem slučaj. ko bile valutne predloge v Zagrebu ni nič pregrešil in tudi pri volitvah v Istri gibal zavržene, to pa zaradi tega, ker se na Dunaji zares nekaj kisa. Levičarji se branijo glasovati za vrejenje se je v postavnih mejah, oziroma je spolnoval le svojo narodno dolžnost. sklepu pravi poročevalec, da zadeva Spinčičeva ne sme biti osobna ali strankarska stvar: ta stvar je za ves valute, ako jim vlada ne dovoli tega in onega. Tukaj v parlament častna stvar. Parlament mora strogo varovati imu-Pragi ne verujemo, da bi se levica upala naposled zares niteto poslancev. Poročevalcu donelo je od vseh stranij živo glasovati proti vrejenju valute. tem bi se zamerila odobravanje in ploskanje. Posl. dr. Kramar močno prijema finančnim krogom, kateri jo pri raznih volitvah najbolj podpirajo. Vrejenje valute je tudi preveč zagovarjala kot naucnega ministra rekoč: on ni sposoben za nič in za vse. Dalje apeluje govornik na levičarje in pravi, da naj ne bodo preveč hladne sodbe o zadevi, temveč naj pomislijo, da se državno potrebo, da bi sedaj mogla glasovati nasproti, jim oziroma kakemu njihovemu pristašu tudi danes ali jutri Plener se ne bode upal pokazati za tacega sovražnika kaj tacega lahko zgodi. Posl. Pernerstorfer graja, da se je ta zadeva tako zavlekla in odločno trdi, da je afera Spinčičeva očitno kršenje imunitete. Govornik meni, da veter, kateri je vrgel posl. Spinčiča raz profesorski stol, prihaja iz Ogeiske. države. Vsekako so pa sedanji politični odnošaji nezdravi, e pri valuti ne pride do kacega prevrata, bode pa pri kakem drugem vprašanji. Levica bode vedno bolj silila vičnih trditev predgovornikov ne more ovreči. Mej govorom Naučni minister G autsch odgovarja, a prav nesrečno. Pra- V Taaffeja in mi ne verujemo, da bi se ji mogel dolgo čuli so se pri posameznih trditvah živahni ugovori. Posl. dr. u I I • - I J » - m k ^ 'v' f » Zucker pravi, da četudi je naučili minister skušal vso za- V seji dne 8. julija razpravljalo se je v predlogih. devo olepšati, vender se mu to ni posrečilo in obsodbe Spin- zaradi varstva delavcev pri dunajskih prometnih napravah, čičeve neugodni vtis ostane neizbrisen. Govornik povdarja Govorilo je več poslancev. Naposled bila je vladna predloga potrebo reforme pri določbah o imuniteti, kajti sicer ni noben vsprejeta. Poslanec Plener nazaanja v poslanec zunaj zbornice varen. Posl. dr. B a re u t h e r vimenu draginjskih priklad državnim uradnikom, da se je ta izrekla imenu komisije glede nemških nacijonalcev protestuje proti počenjanju vlade in iz- za svoto 1 2 milijona goldinarjev, ro kratki debati, ki se je na to vnela, vsprejela je zbornica predlog, da je za draginjske da je minister z obsodbo posl. Spinčiča pravice članov priklade državnim uradnikom dovoliti 1 milijon goldinarjev, z javlja, da bode glasoval za Pacakov predlog. Posl. dr. Lueger pravi, te visoke zbornice najočitneje prekršil. Spinčič bil je obsojen 69 proti 48 glasom. zato, ker so hoteli to Ogri. Na Angleškem bi ministra pri- V seji dne 11. julija pričela se je debata v uravnavi silili, da prosi pred vso zbornico poslanca Spinčiča odpuščenja, valute. Posl. Szczepanowski je kot poročevalec pričel debato. da je zakrivil takšno hudodelstvo, da se stvar prej Konečno govornik zahteva, in je v svojem daljšem govoru povdarjal veliko splošno korist. ko mogoče reši. Lueger j ev govor je zbornica kojo nam bo prinesla nova valuta. Za besedo oglasila odobravala. Pravosodni minister grof Schön born trdi, da cela vrsta proti- in zagovornikov. Za valuto govoril se je bo tudi je bilo postopanje disciplinarne komisije pravično. Posl. dr. naš posl. S u ki je. Prvi protigovornik bil je mladočeški posl. Weeber v imenu levice izjavi, da bo ta glasovala za predlo to ? Ei m. On nasprotuje uravnavi valute iz političnih ozirov. isto izjavi za poljski klub posl. Abrahamowicz. . Posl. Stalitz Mladočehi ne zaupajo nič sedanji vladi in zaradi tega ji tudi in Bartoli zagovarjata lojalnost tržaških in isterskih Italijanov. tega ne morejo dovoliti. Posl. Treuinfels je za uravnavo, Posl. dr. Zucker odgovarja pravosodnemu ministru, posl. dr. posl. Schlesinger izreka se pa odločno zoper njo. Posl. Herold pa zavrača ministra Gautscha. Jaw or s ki podpira vladno predlogo in izjavlja v imenu polj- dobro zavrne posl. Stalitza in Bartolija rekoč: Pri krstu ladije skega kluba, da bode glasoval za valuto iz narodno-gospo- k „Cesar Franc Jožef I" v,/rrstu. videli smo pred leti razne darskih ozirov, ker upa, da bo ta v blagor državi. Govorila stvari, a patrijotizma tržaških Istrski Italijani so iredentovci in ker bi '^sosednja kraljevina in tovariši interpelujejo vlado, zakaj se ne razpišejo občinske ijanov; nismo opažih nikjer, sta še posl. Kramar in Bärnreither. Posl. Spinčič mogla kdaj poželeti si to deželo. liubše kakor volitve v Višnjanu v Istri. Na to vsprejela je zbornica edno- y Češko. glasno Pacakov predlog. Zbornica Y nedeljo so v Vinohradih pri ]e tretjem branji s 149 proti 131 glasom zakonski načrt o potem vsprejela v ^ehi imeli shod. Pri tem shodu je pa neki Pragi Mlado- trgovec zagovarjal Proti so glasovali poljski, češki m uredbi stavbenih obrtov. konservativni klub, za pa nemški liberalci, antisimitje nemški zvezo s Staročehi, ali je to vzbudilo tak hrup, da je vladni zastopnik moral shod razpustiti. nemško-narodne agitacije. Po severnem Češkem se V * * ^ sinjo ki niso naperjene proti nacijonalci in Coroninijevci. Ko bi bila konservativni in poljski Čehom, temveč tudi proti nemški liberalni stranki. Vodstvo klub v veČem številu v zbornici zbrana, bi bilo glasovanje V seji vsprejel se je tudi predlo nasprotno izpalo. dr. Kathreina, posojili onim posestnikom, nezgodah. Posl. dr. E o s e r je predlagal, g posl. gre na to, da naj vlada odpomore s so poškodovani po elementarnih bodoče praške kazine vidno zgublja zaupanje, od kar se je sprava razbila. Dolenja Avstrija. --- Dolenjeavstrijski liberalci so prekrstili svojo stranko v napredno in sedaj sQujejo odbore po rodbine, j poklican k vojaškim vsej deželi. ki bodo osrednjemu vodstvu na Dunaj i o vsem poročali. Liberalci se boje, da jih protisemitje izrinejo iz vseh zastopov, zato pa hočejo napeti vse sile, da se ohranijo. Najbrž V seji dne 6. julija bilo je na vrsti poročilo bud-getnega odseka, s katerim se nauČnemu ministru dovoljuje milijonov gld. za razne poprave, dozidavanja itd. pri vseučiliščih. Pri tej priliki potezali so se posl. Zucker, Ma- bode pa vse že prepozno. Za izprazaeni mandat v dunaj- imel dr. Herbst, so se že skem srednjem mestu, katerega je oglasili štirje kandidati, mej njimi dr. Žronawetter. Hrvatsko. Vladni listi oporekajo, da bi vlada na- säryk in Blaže k za v VI cesko vseučilišče v Pragi, posl. meravala jugoslovansko akademijo preorganizovati v hrvatsko. Od drugih stranij se pa čuje, da je za to že vse pripravljeno, samo, da vlada ne poprime inicijative. V saboru bode kak in Hoffman n-Well enhof za vseučilišče v Gradcu, posl. poslanec predlagal, da se" akademiji premeni ime in vlada bode _ / _ * Luzzato pa se je potegoval za italijansko vseučihšče v Trstu, potem že to svoje storila. Pristaši nezavisne stranke mislijo. S eich er t, Začek za obnovljenje vseučilišča v Brnu, posl. Plen er za nemško vseučilišče v Pragi, posl. Heilsberg češ, da je še Bosna in Hercegovina v znanstvenem oziru boljša da se taka preosnova na podlagi zakonov ne da izvršiti. Ali nego so Italijani v Trstu. Naposled je zbornica vsprejela zakon mi smo pa preverjeni, da bode vlada in saborska večina že v drugem in tretjem branji. V istej seji vsprejel se je tudi našla kaka pot. zakon, ki določuje nova polajšanja za hišni davek v Trstu in Ogersko. — Mej Eumuni se snuje ustavoverna stranka, sta se rešila še dva železnična predloga. Prvi zadeva želez- katera se hoče udeležiti volitev in v državnem zboru zago- nico iz Eisenerza v Vordernberg, za katero se je povišalo varjati rumunske težoje. Koliko je novi stranki zaupati, ne državno poroštvo, drugi pa zadeva zgradbo nove železnice iz vemo. Prav lahko je mogoče, da je vse kaka madjarska in- Janjic v Bugojno v Bosni. Mestu Brodyju dovolilo se je dr- triga. Madjari bi pač radi spravili nekaj rumunskih renegatov žavno posojilo 350.000 gld, za stavbo vojašnice. V seji dne 7. julija razpravljalo se je v vladni predlogi glede odvračanja živinske kuge. Oglasilo se je več govor- nikov in poudarjalo potrebo, da je treba ednakega zakona tudi ckom in nemškim cesarjem postaja v državni zbor, da bi potem lahko rekli, da so tudi Rumuni v zboru zastopani. Eazpor mej Bismar- Glasilo Bismarck in nemški cesar vedno resneji. za ogerske dežele, ker tako bo imel ta zakon zaželeni nemške vlade „Reichsanzeiger" čutilo se je dolžno Bismarckove v sp eh. Tudi so poslanci pri tej priliki vlado pozivali, da naj trditve glede slabe politike in gospodarjenja sedanje nemške več za kmetijstvo stori. Zakon se je na to vsprejel. Nadalje vlade odločno zavrniti in priobčilo celo dva uradna akta, ki razpravljala se je v tej seji tudi vladna predloga glede rud- jasno pričata kako slabi odnošaji so mej Bismarkom in nem-niških blagajnic. Pri tej priliki govorilo pribramski nesreči. Po se je tudi. o veliki škim cesarjem. Prvi akt je pismo na vse nemške diplomatičae priporočilu poljedelskega ministra zastopnike v inozemstvu, v katerem se tem naroča, da naj Falk enh ay n a ' se je na to premenjen. načrt zakona vsprejel neiz- razlože dotičnim vladam, pri katerih so poverjeni da Bismar- ckovemu govoričenju ni pripisovati nobene veljave in da bode k C 1 ■ I cesar že skrbel, da bivši kancelar ne pride do nobenega vpliva končal uže drugič svoj kurs, ta oddelek in razstava nje- več v državi. Drugi akt je pa pismo na nemškega veleposlanika na Dunaji, v katerem se naglasa, da na pobotanje nemškega cesarja z Bismarckom niti misliti ni, in v katerem se veleposla- naroča, da se svatbe Bismarckovega sina ne vdeleži in gova je bila povsem taka, da je bilo vsakemu razviditi iz nje delokrog mladega zavoda. mogoče Ko si stopil v redutno dvorano, opazil si takoj nikii da naj obvesti grofa Kalnokvja o odnošajih in razmerah nem- ogromno množino risarij, ki so krile mize in stene. Videl si liste prostoročnega in geometrijskega risanja, barvane in nebarvane; poleg njih risarije projektivne geometrije in nauka o sencah. Lična dela iz predmetov: prosto škega cesarja proti Bismarckii. Iz teh dveli pisem je razvidno, da je Bismarck za zmirom odigral svojo vlogo in da je in ostane politično mrtev, to je, da si ne pridobi nikoli več nobenega vpliva na nemško politiko. Na vse to pa Bismarck ni obmolknil, temveč je odgovoril prav ostro na vladne napade, risanje po modelih in arhitektonsko oblikoslovje so popol- y svojih listih pripoveduje, kako je bil s šiloma odslovljen iz službe, kako se je s početka branil dati ostavko, kako Te cesarju razlagal nevarnost, če odstopi, in kako se mu je naposled brez vsakega povoda vposlal dektret v slovo, drobnosti vzbudile so splošno pozornost, čudne razmere mej Bismarckom njevale skupni in vgodni vtis. Povsodi si mogel opaziti skrbno delo in dokaj razuma za stvar. Premnoge risarije po- so Kako se bodo te m cesaijem poravnale. se bile celo izvrstne in glasne priče nadarjenih naših dečkov. Posebno pohvalno moramo omenjati strokovnih risarij. Rezbarji so razstavili risane okvire, kapiteie, al- ne ve, Bismarck ne bode takoj odjenial, zato ker ima narod tarje, okraske in drugi drobiž, kakoršnega izdeluje rezbar; za seboj. Francija. V Parizu delajo se velikanske priprave za razstavo, ki se ima vršiti ondi 1. 1900. Razstava obeta biti velikanska in gotovo mnogo sijajnejša, nego je bila ona 1889; to pa zato, ker se bodo prihodnje razstave vdeležile mizarji pa so se ponašali z velikim številom ij, pred stavljajočih v raznih tehnikah pohišno in stavbeno opravo: mize, omare, stole, postelje, okna, vrata itd. Te risarije so posebno vgajale vsled skrbnega dela in velike točnosti. nekatere evropske velike države oficijelno, česar 1 1889. niso Zraven risarij je bilo izloženih tudi dokaj praktičnih del. mogle storiti, ker se je z razstavo proslavljala stoletnica velike S trug a rji so kazali učni red za les in kovinsko tiska- revolucije. Republičanski predsednik Carnot je že podpisal dekret. s 1900. katerim se otvoritev razstave definitivno določa na - V zbornici zahteval je neki poslanec od mornar- skega ministra Cavaignac-a pojasnila glede vojaških razmer v Dahomeji. Ker ta ni dal povoljnega odgovora predlagal in rijo, potem pa celo vrsto različnih dovršenih objektov: svečnike, krožnike, stebriče, stojala, stole itd. Mizarji so imeli na ogled postavljen učni red za začetnike, razne omarice, protili, stoli, miza, lepa omara za salon v ore- vsprejel se ]e dnevni red, s katerim se ministerstvo ni stri- hovem lesu in z njalo, temveč zapustilo dvorano in sklenilo podati ostavko. Le vsled prigovarjanja nekaterih poslancev in senatorjev ter Car- nota samega se je posrečilo, ministerskega predsednika Loubeta pridobiti za to, da je odnehal od ostavke skupnega minister-stva in se je sklenilo, drugim vložki ogerskega jesena, krasen hišni oltarček itd. Rezbarji so se ponašali z raznoličnimi iz- delki. na pr. okviri, kasetami, konzolami, stojali in okraski; nadalje s figuralnimi objekti v relifi in v okrogli mornarskega ministra nadomestiti z podobi. Glave Matere Božje, angeljev in sv. Janeza so Shod treh vladarjev. Govori se, da se v Spali na Ruskem še letošnje poletje ali pa jeseni snidejo ruski car, posebno iz gipsa gajale smo oddelku za modeliranje in litje opažali veliko število krasnih okraskov avstrijski in nemški cesar. . Z drugih strani se ta vest zopet akantovih listov, kapitelov in pilastrov, cele gla pr zanikava in riše kot izmišljena. Koliko je na obojem resnice, Podobo Nj. Veličanstva, podobo malega dečka, naprsno pokazala bode bližnja prihodnjost. podob I Herma itd. Nekateri predmeti so bili tudi žgani Anglija. Začetkom pretečenega tedna pričele so • se kakor pečni okraski. Vrh teh strani kazali so razni volitve v narodno zbornico. Liberalna Gladstonova stranka prodira zmagonosno in celo konservati listi že priznavajo da bo ta stranka pridobila večino vsaj 20 do 30 glasov s zvezki, kako napredujejo učenci v teoretičnih predmetih, posebno pa v spisji in v knjigovodstvu. katere žavne večino se pa ne bodo mogle zvišiti nobene važne dr Drugi oddelek dvorane je bil namenjen šoli za preosnov € Obrtnija. m /h Šolska razstava c. kr. obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. umetno vezenje. Na mizah in stenah je vabila ona lepa « drobnina, s katero si krasi človek tako rad svoj dom in svoje telo. Preproge za okna, mize in postelje, rutice, peče, stenski okraski, zastori za peči in postelje, kasete blazine in dokaj druzih lepotin je bilo razstavljenih. Tudi cerkvena umetnost je bila vrlo zastopana. Mašni plašč, velum, burza, lepa štola in dr. so pričali, da se tudi to Kakor smo uže poročali svojim bralcem, napravili po'je pridno in vspešno goji na zavodu. Dokaj ličnih sta strokovni šoli za lesni obrt šivanje pk za umetno vezenje ter azstavo šolskih del v redutni dvor Raz stava je bila zelo bogata Sil prostori velike dvor kjer zborujejo sicer naši deželni poslanci, so bili kar risarij je kazalo, kako umno in vstrajno se poučuje na šoli najvažnejši ta predmet. Pri tolikem številu I'azstavljenih krasnih objektov se ne smemo čuditi, da je bil tudi obisk razstave jako prenapolneni i-aznih izdelkov, narejenih od nadobudne mla- mnogobrojen. Od jutra do večera so prihajali ljudje, da , ki obiskuje imenovana zavoda. Letos je strokovna so si ogledali, kaj podajata obrtna zavoda svojim učencem. dine šola za lesni obrt pi imela 4. in zadnji letnik Tudi preblagorodni g ospod deželni predsednik, baron se zato pa je podajala razstava obiskovalcu popolen pregled Winkler z gospo soprogo je počastil razstavo in učnega načrta in delovanja. Ženski oddelek je letos do- navzočemu ravnatelju Ivanu Šubicu nasproti jako laskavo in priznalno izrazil o njej. Tudi nas veseli je žel zavod toliko pohvale, ker nam to dokazuje, da kako slabim prebavljanjem. Popolnoma mečkanj ovsa ni za- eči postopa učni zbor, kako pridna in nadarjena je naša slabe zobe t je pa samo pri tacih konjih, ki imajo mladina in kako se kapital, katerega sta dežela in država žrtovali pri ustanovitvi obeh zavodov, lepo in obilno obrestuje! ali jih pa jim manjka in zatorej z zobmi ovsa zmečkati ne morejo, ali pa sploh slabo prebavljaj Drugim konjem, naj se pa daj mej oves rezanico (skopo), potem bodo pa že oves dobro zvečli in oslinili Obrtnijske raznoterosti. in gotovo ne bode skoi nobeden Sploh je pa napačna misel, da se toliko neprebavljen ostal Muzej za zgodovino avstrijskega dela. O tej zani- slabega prebavljenj mivi napravi poroča nam o da katei smo že zbirke toliko obvestili svoje čitatelj konj ovsa zgubi vsled Kemične preiskave so pokazale se v v več prostor naraščajo da nže v stvo tehnologiškem muzeji na Dunaj najelo novih lokalov Zato je nimajo vod- da oves, kateri se nahaja v konjskem blatu polnoma neprebavljen, temveč je želodec ostal po že iz v Währingerstrasse štev 68 na izvlekel skoi vse edilne snovi. njega Dunaji. Muzej je obiskovalcem .vsak dan razun sobote od 10 Mečkanje ovsa daje tudi dosti truda do 4. ure, v nedelj plačno. pa od do 1 ure odprt in sicer brez- toliko koristi, nego imamo stroškov Konje in ki edkokrat dosedaj Ustanove za male obrtnike. Odbor za obrtn ples na Dunaji je ustanovil 60 štipendij po 50 gld., da omogoči jeli zmečkan oves, počasi privajaj, seveda, če imajo dobi na cel oves. Polagoma se bode na novo naravnejšo malim obrtnikom obisk dunajskih zbirk in gledališke in glas zobe hran že privadili Hiti to seveda ne bode šlo. Ali to mali bene razstave. Samostoj nicah in tovarnah naj se v ta namen obrnejo z pismom, katero pa mora biti potrjeno od kiipčijske zboi obrtniki in pomagači v delar- navadnim je že zaradi tega potrebno, ker pri vseh razmerah zmeč- kanega ovsa nimaš pri rokah in si ali od kakega obrtnega ali pa delavskega izobraževalnega do predsednika omenjenega plesa, dvornega svetnika društva, 9 W. Exner, Wien, IX/2, Wäliringerstrasse 59 je treba vložiti vsaj do konca t. m. dajati celega. nevarno obole. če prisiljen konjem ga niso vajeni, si v nevarnosti, da Pro kemik Raztopen les poročajo, da je slavni francoski Bizonard izumel sredstv po katerem se more s ravno tako topiti, kakor svinec, ein in druge kov lesa litih izdelkov ne Iz spremeni ne vročina ne moča. Tudi ogenj se z lepa ne prime. Barvati se morajo jako lepo in trpežno Ako je vse to istina, potem bode nova iznajdba naredila velikanski prevrat v lesni industriji. V Parizu jo nameravajo prvo porabiti za izdelovanje tiskarskih črk tiskarnah. ^......................................................................................•••.lll.ri...„M.MM..: E Potopisne črte. t Iz Ljubljane v LJubljano. naj Vender poskusi še niso povsem dovršeni in drugih priprav v Okoli 7 Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) e dospeli smo na postajo Brežice Zda nilo se je bilo zdaj že popolnoma. Vstopilo je bilo več novih potnikov, ki so bili, poteni proti Zagrebu. Megla jela se je bila vzdigovati kakor bilo misliti na- ter vmikovati se pi hiti toploti solnčnih žarkov Na Mečkanje ovsa za konje. tudi v konjskem blatu se nahaja mnogo celega ovsa, katerega živali niso dovolj prebavile. Zaradi tega so ne- katei konjerejci posebno na Francoskem in Angleškem kakor so bili djati se je bilo prelepega jesenskega dneva, kar je bil esnici postal, in kateremu je na moje veliko ve- Bolj želeti. selje in zadovoljnost sledil tudi enaki celi teden ajskih in toplih jesenskih dni si človek ne moi jeli premišljati kako se temu nedostatku odpomoglo To se je tem potrebneje zdelo, ker so nekateri trdili, da se četrtina ali celo tretjina ovsa tako pogubi. dva , Spr pokazalo, konje. konj hr va so začeli oves konjem mleti, ali se je kmalu da zmlet oves, če tudi je debelo zmlet ni za Prebavljenje se s tem posebno ne pospešuje, ker tobra) mi je dobro služilo 9 Sotli. mojega potovanja (od 11.—17. ok tega je o i h aščal tudi mesec J kai večera mojega daljnega potovanja posebno hiti vožnj približali smo se bili rečici ki meji Štajersko in Hrvatsko, in ko se je vlak zopet vstavil bili A smo že v hrvatski zemlji, na postaj Marhof", kjer smo vendei dovolj ne oslini. Potem se je pa jelo pripo- so zamogli potniki vstopiti ali izstopiti toliko postali na tii da očati mečkanje ovsa. Posledn.e se je nekoliko bolje ob Takih malih po neslo, ali vsaj slabe sti niso bile tako hitro vidne stanskih postaj, — Nemci zovejo jih „Haltestelle je zdaj na Pokazalo se je, da konji, ki jedo zmečkani oves, so za občinstvo res na moč aznih železničnih progah že mnogo vstanovljenih in Lepi slabo prebavljajo in niso dobri za delo videti, toda močni niso. Leni postanejo, radi se pote in radi padajo na kolena in se posebno hitro premikati ne hote. Zatorej posebno zmečkan oves ni za konje, katere so. sicer ob desnej pripi oki azprostirajo se poslopja Blizu stražnice tovai v katerih se po mehaničnem potu napravljajo odobne kvasnice (drožje Pressgerm) bi djal zlasti abimo za ježo ali hitro vožnj Posebno da konji je pa to labo ki se rajo celega jesti bolj finih pekarijah nadonaestujejo nekdajno olovno (me-dence = Bierhefe). Pravijo, da ta tovarna preskrbi malo , katerega mečkanega ovsa navadijo, potem ne ma da'ne vso Hrvatsko z imenovanim fabrikatom e jim zopet daš celega, pa zbole za se tim več porabi, ker peki in tudi mnoge gospodinje f po večjem zdaj že adni kruh le s tem drožiami kva grede smo bili na postaji „Zaprešič." Odkar sem se sijo. — Tu in na daljni vožnji oziral sem se tudi mnogo zadnjikrat tu mimo vozil, zgradila se je nova, „zagori-po poljih. Jesenskih pridelkov je lilo sicer le še kaj janska železnica", ki veže Zagreb z Varaždinom. Pravijo, malega viditi, a opaziti je bila glede obdelovanja zemlje da je ona ena najznamenitejših in prijetnejših hrvatske vendar velika razlika med našimi kraji in Hrvatskem. zemlje. Od proge, ki pelje iz Zagreba na Zidani most, Ali ima ondi prebivalstvo preveč zemlje, da je tako na- se zagorijanska na tej postaji odcepi in vodi poleg drugih tančno obdelovati ne more, ali pa manjka v to potrebne znamenitih krajev, ki nosijo odlično ime „Hrvatske Švice/ spodbude osobito priprostemu narodu ? Koliko se pa sploh tudi mimo svetoznanih krapinskih toplic. Ne daleč od zgodi na Hrvatskem za kulturni razvoj, smo že večkrat zaprešičke postaje je farna vas Brdovec (ki se pa od brali v „Slovenc-i", katerega bistrovidni dopisnik iz železnice ne vidi, in le kakih pet minut od tam grofa njenem perivoji je po Zagreba je menda o vseh razmerah Hrvatske in Slavo- Jelačič-a grajščina Novidvori. nije jako dobro poučen. Tako je n. pr. v št. 254. (z dne stavljen Mavzolej, v katerem počivajo telesni ostanki slav-6. nov. 1891) pisal med drugim, kako da so se ondotni nega in nepozabnega rajnega hrvatskega bana in vojsko- deželni vladi še le o času izložbe jele odpirati oči, kako vodje grofa Josipa Jelačič-a. Komu zmed starejših bralcev da dežela stoji v gospodarskem pregledu, in da je toraj „Novic", (zlasti onih, ki poznajo viharna leta 1848. in sklicala prvikrat tako zvane kulturne svetovalce iz vse 1849. in zgodovino ogerske vstaje), ni znano to slavno dežele na posvetovanje v Zagreb, da izve tudi njihovo ime. Moja malenkost, — mnenje v gospodarskih zadevah. Povedal pa zraven vedano brez lastne hvale naj bo po-, spominja se ga še od tedaj, ko je bil junaški — I. ba- gosp. dopisnik kar naravnost, da je ondi mnogo tacih pokojnik še polkovnik — če se prav spominjam — zadev, ki se morajo nemudoma rešiti, če se hoče narod nalskega graničarskega polka, ki je imel svoj stan (štab) rešiti popolnega propada. Se ve, da vsega dopisa tu ob- v Glini. Vsled neke praske z Bosnijaki na kordonu (ob noviti ne morem, kar tudi ni moj namen; a želeti je, meji) zaslovela je bila njegova hrabrost in veljava; po- da bi merodajni ondotni krogi vsaj poznali potrebe in zneje postal je ban, in ko je 1. 1848. jelo na Ogerskem kulturne bolesti dežele tako, kakor jih pozna „Slovenčev" vreti vstaja namreč, oborožila se gosp. dopisnik, in kar je pa še dokaj več: da po- pod njegovim vodstvom jaderno tedanja vojaška granica, ter postavila se njegovem po segli za deželo po pomoč ondi, kjer bi bila tudi najti, puntarskim Madjarom hrabro v bran. Kako daleč pa je še to, raz vidimo n. pr. iz „Slovenca" znejšem delovanji in slavočinih govoriti bilo bi pač pre- št. 287 z dne 16. dec. 1891, ko je že omenjeni gosp. obširno, in to tudi ni moj namen. Le to naj še omenim. dopisnik navajal autonomni proračun za Hrvatsko in Sla- da od 1. 1859., ko je ta slavni junaški vojskovodja umrl, t vonijo za tekoče 1892. leto v znesku 7,311.100 gld., od o njegovem smrtnem dnevu priroma marsikaki njegovi katere ogromne svote pa je namenjeno za povzdigo gospo- bojni tovariš ali pa častitelj v Novedvore, da njegovim darstva le bora mrvica 3 o/^, t. j 217.957 gld. Kam in telesnim ostankom skaže svojo čast. Tudi 1891. po vendar le še to, da onega pešpolka, ki se ima po ukazu Njeg. ces. kralj. kako se ima obrniti ves drugi prihodek, lahko bi navedel skončanih orožnih vajah, ki so se vršile jesenski čas tudi s številkami, kaj naj vendar opustim. Omenim naj okoli Samobora, prišlo je bilo tja vskupno častništvo pa, — ker sem ravno pri reči —, se je res čudom čuditi, kako da imajo merodajni krogi apostol, veličanstva presvitlega vladarja in cesarja Frana ravno v deželah ogerske krone, ki so od nekdaj veljale Jožefa I. za vse prihodnje čase klicati po njegovem imenu, za žitnico našega cesarstva, naše dni za kulturni raz- da je počastilo pokojnikovo gomilo, in položilo venec na njo Nastal je bil sicer zarad tega po vsej Madjarskej ogenj vitek tako malo skrbi in brige. Celi svet pozna oholost madjarsko, ter ve, kako se šopirijo kot nekaka evropejska silen hrup; časopisje njihovo bruhalo je žveplo velevlast; ni pa še dolgo od tega (gl. „Slov." št. 104 zaradi te pietete; to da zvezda Jelačičeve slave ne bode t. 1.), da poljedelski minister grof Bethlen v nekem svojem zatonila, dokler bo stal svet. Bog obudi Avstriji le mnogo govoru ni naslikal najveselejše podobe o kmetijstvu na tacih hrabrih in pogumnih junakov-vojskovodij, kakor Ogerskem. Trdil je po eni strani, da napreduje, (krilata je bil pokojni ban Jelačič! beseda, ki se dandanes pač pogostno in marsikje čuje, (Dalje nasi.) je pa do malega in „švindel"), po drugi strani z redkimi izjemami sami goli pa kazal, koliko bo še treba ^ .............. 4 š wm^m Novice. storiti, ker preti nevarna konkurenca od Srbije, Rumu-nije in Bolgarije, ki v kmetijstvu hitro napredujejo. (Tako male državice v primeri z mogočno Ogersko!!!) selem dogodku iz presvitle cesarske hiše: Nadvojvodioja Mar Tožil je, da je za kmetijstvo določena premajhna svota. gareta Sofija, najstareja hči nadvojvode Karola Ludovika, brata Zaroka v cesarski hiši. Poročati nam je o ve- Jedva en milijon se v ta namen dovoljuje!! Vernimo se zdaj k našemu daljnemu potovanju proti Zagrebu. Na daljni vožnji od „Marhofa tt viditi so bili levi zapored kmalu ena za drugo: romantično ležeča graj ščina Januševac, dalje Laduč, še naprej pa Lužnica, m našega presvitlega cesarja, zaročila se je z vojvodo Albrehtom Würtemberskim, presumptivnim prestolonaslednikom. Mej mnogimi avstrijskimi narodi pozdravljamo i mi Slovenci to vest naj simpatične] e. Osobne vesti. Gr. Avgust Salomon sedaj polkovnik pri pešpolku št. 25, poprej pa dlje časa službujoč pri domačem pešpolkii Sekunda št v 17 ^re v pokoj tukajšnji bolni in cr se nastani v Li ubij d je začasnim okrozninn zdravnikom v St Endolf Repič imenov laško 125 Vidu Dne 5. t. m bila pr doktorjema pi sta na graškeni vseučilišči Bogomil Krek Zatičini promov^ nemški in laški. 426 učenk sposobnih za višji posobnih, 12 jih je ostalo neizprašanih. Notra je imela tudi azredov in 258 učenk. Mej temi z red, šola govori samo slovenski 61, samo nemški 22, slovenski in nemški 14 sin in slovenskega učenjaka g< pristav gosp. Ant. Briimen d liškega profesorja nem slovenski in češki 2, nemški, slovenski Greg. Kreka in bi v sodni 10 nemški italijanski 15, nemški fesorj je v od Ljublj Starosta višjegimnazijskih pro- je bilo sposobnih za višji razred poljski 1. 243 ki ik 1857 g. profesor in častni kanonik Josip Marn, ostala neizprašana 14 nesposobnih. Jedna poučeval na gimnazij Karol (jimnazijski učitelj gosp. Mesta na višjo gimnazijo v Ljublj gre v pokoj ospodinski z dvema letniki je Sega premeščen je iz Nov v Trstu in plent Gosp dr sta pravima učitelj — Družbi g. Martin Petelin v Ljubljani, imenovana Pammer bilo 1 liške bilo 15 učenk je sicer v drugem letniku je jedna. 14 je bila Slovenk, 1 Nemka. Odlikovanih je bilo 5, drugih 10 je do- ed učenci in učenke imeno\ šol so kato vere. za gimnazij v Novem Mestu Cirila Metoda so v dveh dneh Slovensko pevsko društvo v Ptuji že pripravlja vspored „velikega koncerta", naslednja Ciril-Metodijska darila poslali g. Filip Gorup, pravnik 14. avgusta t. 1. se ima vršiti v Soštanji dne nase na Dunaji, 107 gld. pokrovit peneče dunajske akademične mladine pod lepo po se vzorih hre- V Pokojni sodnik dr. Skofic imenov požrtvovalnih rodoljubkinj v Gorici 100 gld bljanski Sokol 100 gld. pokroviteljine po soglasno sprejetem itajoca oporoki glav Lju dedičem svojega premoženja „družbo le v svoji sv. Cirila predlogu ključavničarskega mojstra J. Eebeka in Metoda v Ljublj štvo do 1400 dd. Po odbitih gatih dobi dru • v _ g. Avgusta Drukar, notarski kandidat v Kranji, 18 gld. kot Ciril-Metodij dar prijateljev pred nedavnim umrlega g. Metodija Pire sto dr nakrstnega venca, g. vseučiliščeni profe 10 gld.; g. žiip. Anton Berce 10 gld.; g. Ivan Černe v Barkovljah 8 gld Anton Rebek, 1 g. Ivan Skalar) Celestin župnik (5 gld. je daroval g. poš Ijatelj. 2. g. izlet v močkov tudi in div v - Češki učitelji napravijo meseca Zao'reb. da si ( usta skupeD gledajo ondotno razstavo učnih pripo-svojem povratkii preko Trsta osledajo si izletniki naso Bled obno postojinsko jamo, obi belo Ljublj Kaufanaru v Istri, 6 gld Ivan Cotelj (3 gld župnik v Zavrneni izselj Mesec maj t odpotovalo 2 g, Josip Knavs, kurat v Topolovci 1 in g. pravnik Anton Svigelj v Borov daroval g. pošiljatelj . Vaclav Folta) — nabranih 5 gld. 16 kr N 4. julij resu je v Ameriko iz log imeli potrebnih prav se takoj zopet vrniti škega oki pet kmetov Ker pa nisa P» bi so jih zavrnili in morali sa bi sv. brata Ciril in Metod blagoslavljala vse veled Klub slovenskih biciklistov «Ljubljana priredi m darovatelje in pa našo družbo Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 7. avgusta t. in Ljubljano svojo III. društv na cestni progi mej Št. Vidom dirko — Družbi sv. Cirila in Metoda Metodijski dar: Prva ljubljanska podružn na dan žicah. so poslali Ciril Toča Iz St Vida nad Vip se poroča da je 93 gld nabranih ^^^ ^^^ ^ padala ondi jako debela toča in napravila veliko blagovestnikov ; g. Josip Stanič, not. konc. v Bre- škode. Isto se poroča s Studenca pri Kiškem. — V ponedeljek 16 gld O kr. (4 gld župniku v Arličih 1 gld je zložila č. družba pri vrlem potolkla je toča v Sti in v Tunjicah. Tudi v prežo* o an j ski 50 kr pa so dar breški okolici v litijskem okraji pokončala te dni toča skoro vse rodoljubi); posojilnica v Sioči Vesi na Koroškem 10 o-ld . a Fran Silvester v veseli družbi v Vipavi nabrane 4 g poljske pridelke g. Aloj Sorč c kr. poštar v Bovci m O kr njegova soproga Vojaško. Poi se, da bodo pi vajah v Postoj zbrani od 14 t Miroslava 2 gld. in g. A. Svigelj, pravnik v Borovnici, 1 gld št. iz G št do iz Celovca in št. 5 iz Ljublj septembra tudi brambovski polki kot dodatni osebno udeležiti kr( donesek tamošnjega posestnika se ni mos: na čast sv. Cirila in Metod povrni vsem blagim darovateljem Bog tako slave imendan naših blagovestnikov ! Vodstvo družbe sv. Cirila in xMetoda Višja gimnazija ljubljanska končala je svoje šolsko leto v soboto dne 9 t. m je lilo koncem leta na gimnazij Iz letnega poročila povzamemo da — Pri nadomestitni volitvi načelništva okrajnega cestnega odbora ljubljanske okolice voljen je g Jakob an, posestnik v Gorenji Šiški načelnikom, podnačelnikom pa g. Lavrencij Kavčič, posestnik in poštar v Medvodah — Strela. Pri Sv. Križu na Vipavskem udarila je dne 56 učencev, katei 13. t. m. strela v dimnik ondotnega kapucinskega samostana, učevalo 27 profesorjev. Šolnine so učenci vplačali 8250 gld je po- ter je ubila v kuhinji stoječega kapucinskega brata S. Rutarja. Hlapcu, je bil tudi v kuhinji. se ni nič zgodilo. L. 1734 vsprejemnine m prispevkov za učila pa 954 gH. Ustanove dne 10. avgusta bil je ondi ednak slučaj. Strela udarila je v dobivalo je 98 dijakov v skupnem znesku 8655 gld 2 samostan Po m narodnosti štela Nem( Italij gimnazi) 430 S 125 ubila ednega izmej dveh skupaj stoječih patrov. 2 Ceha in 1 Poljaka Drugemu patru se ni zgodilo nič žales^a V Kotu v Podjunski dolini na Koroškem ubila je strela nekega Filipa Travna Mož Konec šolskega leta na ljudskih šolah v Ljub- ^^ l^pi P^'^'d odprtimi hišnimi vrati in opazoval nasta- Ijani je bil v sredo. Kakor vidno sta II. mestna deška doposlanih letnih poročil joco nevihto. Strela udari in ga ubije. Vidi se, da je ob hudi Na prv je bilo z gospodom veroučiteljem vred 10 učitelj eli po pet razredov, nevarno stati med odprtimi vrati. na drugi pa 11. L Iz Kovorja se nam piše: V nedeljo t. j. 10. julija 6 431 samo slovenski, 12 slovenski je prva imela 444, mej temi zvečer po uri je nastal v Kovorji silni nemški venski in laški, nesposobni. 2 sta ostala neizprašana. Na drugi deški šoli Za višji razred je sposobnih 339 1 slo- oblaki so se na nebu prikazali, - obetaje hudo piš-vihar, temni uro. V strahu v 103 pa pa bilo 514 smo bili. Groma in bliska ni bilo skoraj nič. Cez nekaj časa nekoliko deževati; potem se vsuje huda toča med močnint začne 1 samo nemški, 16 slovenski sposobnih 374, nesposobnih 129 Nunska vnanja šola mej temi jih govori 497 samo slovenski, dežjem. V četrt ure je toča veliko kvara-nesieče napravila na nemški. Za višji razred je polju strnenemu žitu, zelju, fižolu i. t. d. Tako je toča tudi zprašanih ostalo 11. bila in škodovala pri sv. Križu pri Tržiču. je imela 8 razredov 563 učenk temi jih govori 447 samo slovenski, 24 samo nemški Mej 86 slovenski in nemški, 1 slovenski in češki slovenski m — V tukajšnji podkovski šoli so se vršile dne 27, in 28. junija izkušnje pred izpraševalno komisijo, kateri je predsedoval vodja šole, dr vitez Bleiweis'; izpraševala pa sta C. kr. okrajni živinozdravuik Folakovski in učitelj Siegel. Ogla- v Ljublj silo se je k izkušnji dne 27. junija 11 kovačev, ki niso ob- Odgo na to vabilo so v obče za katol ugodni in prijazni. Nadejati se je torej obilne udeležbe glavni osaovalni odbor tukaj objavi pogoje za shod Zato udeležbo na I iskavali podkovske šole 9 je bilo Kranjcev, dva pa štajarska Slovenca. Vsi kovači so bili dovolj praktično izvežbani, zatorej slov. katol. shodu: 1.) Kdor se hoče udeleževati I. slov. kat 60 se jim izročila spričevala, da imajo kovati konje. Učencev shoda, moi imeti t o p n i C o , glas se na njegovo ime podkovske šole je bilo osem, vsi so delali izkušnje iz podkov- to stopnico ima prost vstop k vsem odsekovim sejam in «tva in mesogledstva. Izkušnjo so vsi prestali povoljno, in sicei slavnostnim shodom. Vsakdo se pri vhodu v dvorano reditelj učenca Brunet Martin iz Ljubnega v okraji celjskem in Jerala skaže stopnico. Za dame se bodo izdajale posebne vstopnice Alojzij iz Podrečja v okraji kranjskem s prav dobrim vspehom, za slovesne 2.) Kdor se misli vdeležiti L) slov. katoli učenci Lazar Jakob iz Krope, Meden Anton iz Lozic, Merkač škega shoda, naj se ogla Valentin iz Stražišča na Koroškem, Trost Ivan iz Poddrage in gusta t. 1., in sicer nepo z a vstop redno pri glav ) d o 1 5. a v- osnovalnem od- 2^užek Janez z Razdrtega z dobrim vspehom. Po narodnosti so boru v Ljublj ali pa posredno pri lokalnih odborih in čč bili vsi Slovenci, in sicer je bilo 6 Kranjcev, 1 Korošec in gg. župnikih, kater blagovole vsaj do 15. avgusta t 1 Štajarec. Podpore so imeli vsi Kranjci, ostale dva učenca doposlati sta se šolala ob svojih stroških. glavnemu osnovalnemu odboru v Ljublj fare imenik Pisarna Zahvala. Blagorodna gospa Amalija Ramm je po- oglašenih vdeležencev iz svojega kraja, oziroma glavnega osnovalnega odbora je v Ljubljani v stolnem župniscu • v v vodom smrti svojega soproga, blagorodnega gospoda Alberta Semeniške hišnega in zemljiškega R a m m a , lekarnarja, Ljubljani, podarila p et de s e t gold i na r j e v za mestne uboge, za osebo 2, IL nadstropje. 3.) Z ozirom na prostovolj gospodarja v darove se je cena za vstopnico znižala ter velja eden goldinar tem se poravnajo veliki stroški za I. slov. kat. Ta blagotvorni Čin objavlja z izrazom najtoplejše zahvale magistrat deželnega' stolnega mesta Ljubljane dne 12. julija 1892. v Zupan: Grasselli. shod. katol 4.) Kdor želi prejeti tisk P o I slov. shodu naj prilož v ta namen za jedno še 50 kr poročilo se mu svojedobno pošlje na dom. 5 ) Kdor da Nesreča. Na Krškem, kjer imajo topničarji vaje, mu osredni pripravljalni odbor v Ljubljani preskrbi p v • v v pripetila se je pretečeni teden velika nesreča. Top je počil naj to razločno pri oglasi naznani. Račun za stanovanj namesto pri sprednji luknji, pri zadnji in je topovo zatvornico po ravna odtrgal. dovalo. Enega moža je ubilo, šest konj pa je močno poško- vsakdo sam. 6.) Kdor se želi vdeležiti skupne večerje (banketa) v sredo večer, naj tudi to pravočasno naznani in Obsodba. Pravnik Milan Poch, o katerem smo ob naj vplača za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijace Ako se oglasi zadostno število vdeležencev, napravi se v četrtek dne svojem času poročali, da je ustr^L syoj^^^ „Pyji^ ^rma- 1. septembra poseben vlak na Bled 8.) Vstopnice bode od cevta Beniča obsojen je bil pretečeni teden v Zagrebu na 15 reTležke^ječe. 15 avgusta počenši pošiljil glavni alni odbor v Ljub stroj, Nov izum. V Zagrehu izumila sta dva g ospoda tistem potu, kako se je kdo oglasil. Dd se ohrani pri razpo vstopnic pravi red neobhodno potrebno, da s katerim se zabranijo nesreče, ako se splaše konji, vsakdo naznani razločno svoje ime, priimek in stan ter Stroj prirejen je tako, da adnj moči konje v eni sekundi v • Rnrpp.i m preci pošto Tudi po vrsti zapiše razločno kaj želi pr. vstop da voz ostane na mestu, če. tudi konji dalje drve. Poskušnje s tem strojem obnesle so se prav povoljno. poročilo, stanovanje, banket itd.) ter naj temu pismu na «Slovensko društvo» priredi v nedeljo dne 1 odbor priloži dotičae Na prepozna oglasila se bode odbor i toliko časa oziral, dokler ne bo dopolnj določeno štev t. m. v Kranji na vrtu g. Petra Majerja svoj društveni shod. vdeležencev. Prosimo vse rojake, zlasti pa slavne lokalne od- gg. duhovnike, da nas podpirajo pri tem težavnem t. — Društvo «Slavec» napravi v nedeljo dne 17. julija svoj polletni izlet na Bled. bore in čč poslu ter deluj na to. da se slov. katol shod izvrši Ponarejeni petdesetak, V Trstu prijeli so te dni vspešno in častno za našo domov trgovca Chiaruttinia iz Strasolda na Goriškem, ker je izdelal in izdal več ponarejenih petdesetakov. Tudi njegovega poma-gača voznika Fornasierja so prijeli. Nova tovarna. Dr. Schlesinger, ki je pred nedavnim V Ljublj julij 1892 časom kupil pri Novem mestu večje posestvo, namerava na Ljubljanskem močvirji ustanoviti tovarno za izdelovanje šotine mlivke, katera se rabi za različne stvari. Anarhista Ravachola, ki je bil kakor znano zaradi umoro/ obsojen na smrt, usmrtili so 11. t. m. ob 4. uri zjutraj na jetniškem trgu v Montbrisonu. Pred smrtjo zaklical je: Živela anarhija". na Studenci pri Krškem — Ošpice so se prikazale tako zelo, da so morali šolo zapreti. — Tovarna za slador. Na Mirni v trebenjskem okraju nameravajo nekateri češki podjetniki zgraditi tovarno za slador. ta namen mudil se je minole dni ondi veščak v tej stroki in je pregledaval svet in polje, če bi vspevala sladorna pesa. — Nevihta. Pretečeno sredo dopoludne proti 10.. uri bila je v Postojni strašna nevihta. Bliskalo in treskalo je ne- Kolera razširja se zmir-om bolj. Nekatera poročila pravijo, da se je pojavila že celo v sredini Rusije. Tudi ob razširja se kolera. Oblastva postopajo kolikor mo- reki Volgi v • goče strogo, le da bi zabranile nadaljno razširjenje. Ustnica vredništva. T* enehoma. Dvakrat treščilo je v telegrafski aparat ondotnega poštnega urada, potem v grajski zastavni drog in v neko hišo v Cast, gosp K. v K Votla d na} se v Hrašah, Strela udarila je najprej v vola, ki je stal hišo, ga je ubila, potem pa pred še-le udarila v hišo, in jo užgala. m počasi Ljubljanski gimnaziji. Za prihodnje šolsko leto oglasilo se je v L razred velike gimnazije 83 učencev, v razred nižje gimnazije pa 135 učencev. zamažejo z drevesnim voskom ali katranom in potem obvežej Na ta način se prepreči daljno trohljenje dreve se rana zaraste. Dreves, pri katerih je bolezen škodovala, rešiti pogina seveda ni več moč, vendar ravnanjem lahko jako dolgo ohranijo. — Še bolj pr po-takim pa "V ce se pokani robovi luknje obrežejo, potem pa luknja zadela s Glavni osnovalni odbor za I. slov. katoliški pepelom in kravjekom, potem pa čez pribije kaka deska da shod v Ljubljani je objavil naslednje pogoje za udeležbo na voda ne more v luknjo, čez nekaj, let se dr^evo popolnonia L slov. katoliškem shodu. Eazposlali smo vabilo na vse ka- zaraste, če ima že tudi veliko luknjo. Nekoliko-pa že pomaga, toličane po slovenskih deželah na L slovenski katoliški shod če se samo desko pribije, da se tako zabrani dostop odi (T Varstvo proti živinski kugi, pšenu prašičev, muham mrčesom vsake vrste, g^njilobi in oštorjenju hišni in zidni g^livi, mokrim zidovom daje priznano najboljši Barthel-ov izvirni hkratu najcenejši in najboljši orehovorujavi za lesene J predmete, katere potem 3—4krat dlje trpe. M(j. po pošti (jUl. 1'SO^ 100 M(/. gld. Ki. na IJmiajH. Troški majhni korist tisučerna. Prospekti in vsa druga pojasnila zastonj in franko MIHA BARTHEL in drug. ' iUstanovljeno 1781.) O. • / Nadalje prodaja strešni klej la, strešni lak, patentovani kotran, karbolno kislino, karbolno apno, kolomaz, železni lak itd. po najnižji ceni. Dopisuje se slovenski. i M ♦ ♦ ♦ r ♦ ce 0> (H m O Pi ce M o •d r k r L ♦ k ■ a v k ti >o o H 9 A V k r L ♦ r k. ♦ k. H H M M M ii H M H M H M ii Vse po najnižji ceni ii M ii M i i M \i Pozor! 99 pri stoku" Ljubljani, Kravja dolina št. 20 Priporoča svojo novo, veliko zalogo finega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga, kakor tudi moko iz . fine banaške pšenice, dobro sveže maslo, fino namizno olje vsake vrste mila i. t. d. Prodaja tudi nekatere poljske pridelke. 7 Vse po najnižji ceni. Točna in dohra postrežba. Pozor! i H i M A ♦ ♦ A ♦ H o T 0< ti P ♦ ♦ ts pi o C »Ö O r k. ♦ r L. ♦