0 državnein proračunu. Dne 5. novembra so odprli na Dunaji na novo državno hišo ter poklicali va-njo gg. državne poslance na delo, v korist naše države. Ali pa bode to v resnici na korist države? Na to vprašanje ne zna pač nihče odgovora, kajti v sedanji dobi, nejasni bolj, kakor kedaj poprej, stoji vse »na vagu, ker nima nobena stranka toliko moči, da izpelje, kar sodi ona za koristno državi, po svoji volji. To vedo vse stranke in tako nima nobena toliko srca, da predlaga stvarij, o katerih sodi^ da bi bile na korist državi, saj ne zna, ali stopijo druge stranke za-nje in če tega ne storijo, pade vsak nje predlog pod klop; vse nje delo je bilo zastonj, ali državi celo na škodo, ker stane denarja! Lica državni zbor ni izpremenil v celih treh dolgih mesecih, kar so bili gg. poslanci doma, samo minister Pražak je v tem dobil slovo, nemškim liberalcem na Ijubo in posl. dr. pl. Demel je umrl, vstopila pa sta na novo v državno bišo dr. Kronawetter na mesto dr. Herbsta in dr. Tuček na mesto barona Pražaka. Drugi pa so prišli brž vsi, tudi s6ri predsednik, dr. Smolka. Mož šteje že 82 let, pa je še črstev, kar se tiče zdravja, samo to je pri njera, da malo »debelo čuje« in vsled tega presliši rad »debele«, ki pridejo od levičarjev. Vse eno pa je tem na poti, posebno še prvemu namestniku svojemu, nemškemu liberalcu baronu Chlumeckv. Le-ta bi sila rad postal predsednik, toda za to krat še mu ne služi sreča ter še dr. Smolka ostane slej ko prej na svojem mestu. Ne brez sreče, kajti prva seja se je izvršila prav gladko, da-si so važne reči bile na vrsti. Najprej je državni proračun za leto 1893 v predlogu jflinistra za drž. fmance, dr. Steinbacha na vrsti. Ministru so tekle v tem besede prav gladko in da-si je imel na jeziku samo velike številke, ni sc mu jezik pri njih nobeno krat izpodrknil in so mu gg. poslanci še celo pritrjevali glasno in na večib krajili. Iz govora g- ministra povzamemo to-le: Stroškov računi se za našo državo 608,684.794 gl. in prihodkov bode 609,572.085 gld. ter se kaže torej prebitka za 887.291 gld. V proračunu za letošnje leto je bilo prebitka za 231.983 gld. in ga je tedaj za prihodnje leto do 655.308 gld. več. Ker se je lani plačalo le za dva milijona gold. dolga, letos pa se plača že tri milijone, zato preseže svota prihodkov v prihodnjem letu stroške že za 1,655.300 gld. Po takem stoje državne kase prihodnje leto že bolje, kakor doslej. Letos je bilo računjenih stroškov za 586,308.613 gld. in za prihodnje loto nadeja se jih g minister za 608,684.794 goldinarjev, tedaj več za celih 22,376.181 gld. Se ve, da se računi tudi na ioliko višje prihodke tako, da še ostarie zmerom nekaj več, kakor 1'/, miljona v drž. kasa*h. Množijo pa se stroški najbolj pri vojaštvu in g. minister pravi, da še s tem, kakor je sedaj, ne bode pri kraji ler še nekam tolaži sebe in nas s tem, da je tudi po drugih državah tako. Zal, da je" resnica. Če še opomenimo, da potrebuje iudi notra,nje niiruslerslvo pribodnje leto več denarja, kakor do. slej, misttmo, da mu je tega treba, ker se vedno množi potreba. redarjev in žendarjev. •s* "'Soltddkov bode prihodnje leto neki več pri neposredniH^3avkih za 1,867.100 gld., pri posrednih pa za 3,641.100 gld. in za 1,431.060 gld. pri carini. Da se zmanjšuje prihodek od loterije za 750.000 gld., ne obžaljuje pač nihče in sodimo, da še celo g. minister za drž. finance nima veliko zoper to, da-si mu dela skrbij, odkod naj dobi denar, ki mu izostane pri loteriji. Manj prihaja tudi od mitnic in pri žganih pijačah, pri prvih se računi manj za 748.000 11., pri zadnjih pa za 50.500 fl. Nadalje Se obeta minister, da hoče vravnati neposredne davke od zemljiSč, hiš itd. in tudi sol za živino bode neki po nižji ceni, ako se ogerska vlada ne ustavi ter prevzame vlada vee železnic v svojo skrb. Minister zagotavlja na zadnje, da nam je treba biti varč" nim vselej, posebej pa še v državi, katera požre vsako leto gromno denarja. Radi, neradi mu v tem pritegnemo vsi, kar nas nosi žulje naše v c. kr. davkarijo.