| Edini slovenski dnevnik 1 ^^ I A H^T J^k Bf ^ A	^ The only SIovel,ian S
k •: v Zedinjenih državah. :• £ ■ ■ /% ^Š&t I^^J fl Bi H ZlL	M in lhe r'nited States ^ il
Velja za vse leto... $3.00 ^ -A. ^ A. JL. JoL W \/ JiflL-^ -A. JfetL	-jj Issued every day except W
Ima 10.000naročnikov:- m j ,	ftl -: Sundays and Holidays1X1
_ Llst slovenskih delavcev v Ameriki.	L^^B^geJ
TELEFON PISARNE: 4CS7 CORTLANDT._Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT
NO 140 — fc-TEV. 140._NEW YORK. TUESDAY, JUNE IS, 1914. _ TOREK, 15. JUNIJA. 1914.	VOLUME XXH — LETNIK XXII.
Položaj glede Mehike še vedno nespremenjen.
Največje preglavice dela vpem oseba bodočega provizoričnega preda ednika.
ZMAGE FEDERALCEV.
-—o—
Kot že norocano so pri Zacatecas pognali ustase v beg ter zajeli mnogo nasprotnikov.
—o-
Niagara Falls, <>ut., 1."». junija.
Dan-s je do*j <-| dolgo j.i i»-ako-
vani odgovor t'arranzc na jjosIu-Jiico posredovalcev, V njem se ■ Klasi, tin je imenoval tri delegate, ki *e bodo vdeležili podajanj. Posredovalci mi nato takoj odgovor Ji, <i i - t arranzovih delegatov ii.- prij usti, dokler ne sklene premirja. Vslcd tega j.- vsakemu; jasno, 11 a vztrajajo posredovalci i pri svoji prvotni zahtevi ter da niso prav ni«"- popustili.
Položaj gh-d • posredovanj se i ni še ni.- izpreint-nil, Ani iški de- j legati VMtrajajo še vedno pri za-i htevi, <la se imenuje konstituei-jonalista prov izoričuim predse«! ' nikoiu, dor ni so M hikauei ih|-ločno proti temu.
Washington, D. C., 1.1. junija J Iz zanesljivega viru s,, poroča, da I •se je ameriškim zastopnikom v Niagara halls naročilo, naj pri i/.hm provi/oririiej/a predsedni-ka pazijo, da bo izvoljena oseba tudi koiisfitucijoualistom. i
Predsednik Wilson in tajnik Bryan sta bila skoro v neprestano zvez z ameriškimi od| oslanei.
Mexico City, Mehika, 1.",. ju-1 uija. — 1 u Krtu došla brzojavna ! poročila pravijo, da se reni izgube ustasev pil Zaeateeas na 3<NK)| mo/ I stas.- se je pognalo nazaj po osem 11 u i trajajočem boju ter je padlo /inagalcem v roke večjo lite vilo strojnih pušk* mnopi! kiuij ter precej ntllU'eije.
Torreon, M bika, 1.*». junija. I Zavzetje Zaeateeas »e smatra tu-j kaj za zelo težavno podjetje in ohkoljenje mesta po generalu Na-j teras j, hilo vs.* prej kot popolno. V rokah tVderahev se še vedno nahaja 1!» milj od mesta hžc-«"•1 kraj i 'alera ter se j.- .storilo' v*.-, da s. v /dr/, i dolgotrajno obleganje. .Mesto je bajt« tudi dobro preskrbljeno / živili.
Aretirana tatova.
\ eeraj popoldan .so aretirali detektivi v neki ncu vorški aparl ment hi.Ši dva tatova, ki sta zadnji nn-see na kratila za kakih *-<MM> različnih stvari. Posluže-vala sta se posebne metode. IVvi .!•■ stal na straži, drugi je pa pozvonil na vse zvonce in se tako-prepričal, kje ljudje doma in
kje ne. X H t O je pa slopii V VZpe-nja'*o in -e peljal do onega nadstropja. kj-r j - mislil, da bo varen. Tatova se pišeta Felix. Ba-drijan in Adolf Nikoli.-.
Bomba v italjanskem konzulatu.
Ilisnik je misel \ stranišču itn- j ljanskeija konzulata v New Yor-kll pr.-eej Veliko bombo. Nesel jo je na polieijsko stra/nieo, kjer so strokovnjaki dognali, da je bomba čisto posebne vrste. Kdo
jo je položil tja. še ni dojrnano. -—
Preiskava.
Danes >e bo začela \ (^uebeeil, Canada, preiskava, kaj je prav-lirav povzročilo katastrofo par-nika "Kmj>re*s ot' Ireland". Kot znano, se je pri tej priliki potopilo preko KMX) oseb.
i
Komisar zahteva zadoščenje od duhovnika.
Komisar John A. Kintrshurv je pozval pastorja William* H. Far-1 rella, predaednika Williamsburg-bulnišniee v New Yorku. <la naj takoj prekliče vse. kar je govoril | čezenj in da naj ga prosi javno I odpiiHČanja. Farrell se se ni od-* z val pozivu.
Albanski ustaši
navalili na Drac.
-o-
Ko je padel poveljnik žandarme-nje Thomson, je prevzel sam knez Viljem vrhovno poveljstvo.
—o—
PREJŠNJE 2ZGUBE.
—o—
Italjanska eskadra bo odplula izpred Ancone v albansko vodovje. Ustasev je kakih 27.000.
—o—
Drac, Albanija, lu. junija. —
Danes zjutraj so napadli moha-iii danski ustaši glavno albanske mesto Drar. j o hudem boju so jih pa \ ladne čete ]>od ] ovelj-| stvoin kne/a \"iljema vrgle nazaj. Takoj v začetku boja je padel poveljnik holandske žandar-uif^j'. polkovnik Thomson, nakar je prevzel knez Viljem vrhovno poveljstvo. Boj je trajal skoraj pet ur; ustaši so se sled-nir umaknili nazaj.
Izgube so na obeh straneh znatne. Dva oddelka ustave v sta '•siida v bližini mesta. Iv r se kne/. Viljem boji ponovnega napada je pozval i/. Aie>sia rezervi'.
Kakorh»tro so padli prvi streli, so se izkrcali mornarji medna-rodn.-^a brodovja iti zastražili poslaništva. l'st;f,Ši so napadli m. sto od treh si rani. Knez Vi-Ijem ma devet tisoč izvežbaiuh vojakov; usta.sev je kakih 27,000, ki so popolnoma brez vsake discipline. Mesto Drar je /,.- po Daritvi dobro utrjeno m se lahko ustavlja s par modernimi topovi vsakemu sovražnemu napadu.
Rim, Italija, 15. junija. — Vladne kroge je zelo vznemirila \e-t navalu ustaš-v na Drac. Skorajtrotovo bo v najkrajšem času odplula izpred Ancone proti Draeu eskadra, kiit.-ri poveljuje admiral 1'mberto Cagni. ——_
Trgovec s kokainom.
Sodnik Dike je obsodil včeraj mi svstletno jeeo .losepha Ifosso, k«-r so mu dokazali, da je trgrfva! s kokainom in drugimi omamlju-joeimi sr.-dstvi. Zaradi istega i restopka je /e presedel svoj čas Šestmesečno ječo.
Revolucija na Haiti.
Kingston, Jamaica, ]f>. junijii.
S m je jirišlo poročtto, da so revolucionarji popolnoma potolkli ; ri Quaniminthe čete ]>redsedni-kii Zamoril.
Boj v vlaku.
Ellwood City, l'a„ M. junija. I V Mu t b-r, Pa., sta oropala Peter Brown in Clarence Davis nekega možkega. Nato sta sedla v vlak in se nameravala odpeljati ] roti Pittsburgh«!. Ko ju je hotel neki stražnik, ki jima je eel čas sledil, aretirati, sta začela streljati nanj. Po dolgotrajnem prizadevanju so tatova zvezali.
Eksplozija v tovarni
Chicago, III.. 15. junija. — V tovarni National Art Novelty Company j ' nastala silna eksplozija, pri kateri je izgubilo šest mož življenje. Pok je bil tako silen, da ga je bilo čuti v okrožju ene milji-. Med delavci je nastala grozna panika. Eksplozijo j.- baje zakrivil ptvddelavec.
V ječi se je obesil.
V okrajnem zaporu mesta Mi-neola se je vč.-raj obesil Gustav Seeth, ki je bil zaprt zaradi vloma.— Vrv si je bil napravil iz i odeje.
Obsojeni paznik.
Sodišče je spoznalo krivim Williama Clifforda, prejšnjega paznika v Mineola jetnišniei krivim, ker se je udeleževal orgij, ki so se vršile v omenjenem zavodu. Sedeti bo moral od enegii | do dveh let v Sing Singu.
PARNIK "NEW YORK'1 V NEWY0RSKEM PRISTANIŠČU P0 KOLISIJI S PARNIKOM "PRETORIA". ,	SOME OF THE. NEW VORK^ PASSENQERS	______
CAPTAIN W.U.
ROBERT5
Pred zveznim sodiščem
—o—
V	Pueblo se je pričela obravnava proti šestim premogarjem, obtoženim noži/>a.
—o—
Pueblo, Cob... 1T>. jjiiijii. — V tukajšuem zveznem sodiš-u je J ričela danes oiu-iiviu.va proti šestim stavkujočim piv-mogarjem. j ki so obloženi razdejiinjit /veznega imetja. Ohtož -ni, IMv. iird Pilfi s. Jack I lartshaw, .Max M;ir-tinez, David J ! I Vrv, < assano (Jernelli in Doininieo Fugitre, se
dfd/i, da so se vdeh-žil i požiga
poštnega poslojija v lligy'ns. ki I je jiogorelo v pr-lekli jeseni in ' sierr skupno z uapravituii South-, western M itn-.
Trinidad, Colo., 1."». junija. Velika porota, za Las A nimaš County, k. se sestane danes, bo preiskala vzroke bojev pri Lud-lowu in Forbes I -r razdejanja številnih naprav v Aguilar distrik-[ tu. C-la preiskava ima očividu namen, dii se dvigne obiožb;. j roti stiivkitJ-jetn, potem ko s.- j,. vojaškem sodm-m postojianju o-prosiilo miličiirje.
I
Deto- in samomor.
Liverpocl Falls, Me.. 1.1. junija.
V	sosednem kraju Jay je včeraj zvečer kletna M rs. \V. Brown obesila svojega (»letnega sinčk;i ter si nato poginila krogljo v glavo. Zenskii je bila b;ije olnžna. ; od kar so ji preteklo leto umrli stariši.
Požar.
V Freej ort, L. L. je začelo \ če-raj goreti Ilaward liandall poslopje. Ogenj je napravil za .s tisoč dolarjev škode. Vlaki so im■■-li precejšnje zamuile, k.-r so ino-!, rali čakati, da so ognjegasci iz-kopiili pod jitogo jarek, v katerega so položili vodne c-vi. Pri; gašenju s - ni nikdo i>om-srečil. j
Državljanstvo v Švici.
Bern, Švica, 1."). junija. — Po- i litični oddelek zveznega sveta je izdal spomenico, v kateri pravi, da bi morali postati vsi v Šviei rojeni inozemci švicarski državljani. Ce bi ne hoteli tega |>ro-stovoljno storiti, bi se jih prisililo v to.
THE TORK I3QW OF THE NE.W YORK SHOWINQ	GUY HOPPE,
THE. PRETORIA'S ANCHOR..
Banke v zadregi.
—o —
Danes se bo izdale peročilo glede stanja La Salle Street banke v Chicagu.	i
—o—
Chicago, HI., 1.',. junija. — Državni bančni revizorji so nadaljevali danes preiskave glede premoženjskih razmer La Salle St. banke tei* se bo najbrž se jutri izdalo ; poročijo o leni zavodu, davni revizor llarkin ni mogel potrditi iz-, *
i povedi jtodjiredsednika ('. B. Monday, da	1"» doplačalo
>0.000,000 za reorganizacijo tega zavoda.
<'. V. Novak, predsednik State Biink of Cahiinct. ki je zaprla v soboto svoja vrata, je danes i/javil, da bodo dobili vlagatelji tega zavoda na vsak način denar tia/aj. ne glede na lo, ali ho mogla banka realizirali .+60.000. katere im,-i naložene pri La Sulh st. banki.
St. Louis, Mo.. ir>. junija. — Po naročilu direktorija se je Ziiprlo danes Stale Bank of Marine, lil., in sieer /a toliko časa čas;i, dokler ne bo končana preiskava po 'državnem avditorju. ^S'loge v banki znašajo le .+-J20.000.
Svojega druga ustrelil.
Havana, 15. junija. — Chas. Aguiero, prejšnji poslanik v Bra-| ziliji, je ustrelil danes svojega j trgovskega druga (Jenerosa C<i-nala. Naj]>rej sta s.- nekaj sprla, ko inu je pa (.'anal rekel, da bo poslal k njemu svoje sekundam*-, je potegnil Aguiero r volver in dvakrat ustrelil nanj. Morilec je že od 2S. februarja 1011 policijski Šef v llavani.
Mount Lassen.
Ognjenik Mcunt Lassen je pričel bljuvati iz dveh žrel. Opazovalci i	v nevarnosti.
—o—
Red Bluff, < 'al., lo. junija. Mount Lassen, ki je oddaljen !>0 milj južno od meje ( hvgona i:i istotiiko zaj»;uluo od Nevaib*. je j najnovejši aktivni ognjenik na svetu. Danes ziutraj j.- pričel ponovno bljuvati ter je bilo zvečer kakih sto milj daleč v Sacramento dolini opaziti ognjeni steber. w. 11. Storms, bivši državni mi j neralogist. ki je dospel včeraj I sem kaj, je izjavil, da bo delovanje Mount Liissena Zii vzelo najbrž lake dimenzije kot eno ognjenika Krakatoa na otoku Java 1 lss:{. ko je v s led enkratne erupcije podrla gora.
Poplavljeni bombažni nasadi.
Galexico, CaL l-">. junija. Vodovje, ki j ■ /.<■ pet dni preplavljalo nasipe Lake L.-vee, 200 milj od tu, je doseglo včeraj Abbotts Ižaneh ter ]»replavilo H00 jakrov bombažnih nasadov. Voda \j • napravila dosedaj kakih 50 tisoč dolarjev škode, vendar pa je , ž.- pričela vidno padati kot jav-
I Ijii opazovalnica v Vama. j -
I
Samomor.
York, Pa.. 15. junija. — Soproga newyorskega pravdni ku W. P. Si 11 le ra se je včeraj zvečer zastrupila s plinom. Vzrok samomora so baje slabe družinske razmere. Zapustila je troje otrok.
Strašno neurje v Parizu.
i
—o-
V Parizu je divjala, grozna nevihta. Vse ceste so bile preplavljene in ves promet ustavljen.
Pariz, Francija, 15. junija. — Dain-s zvečer j.- divjala v mestu strašna le-vdor :n tri ur- >o se nepr sti.no \ii\ab- velikanske! množ m- \.m| . ki so preplavile ceste ter tiovzročile ogromno ško-! do. 1'udi veliko ljudi je izgubilo življenje. V sivdini mesta se je : ud rlo Vt r -st in jI- (»seli se ji> 1
I |:-ogr. ciilo v podmin riina tla. j Na j v.-č ia ka' a>t rofii se j - do- I jgodii:i na trgo Saint Philip du ! Jloule. Ko j 11. i-o! j divjal vi-| bar. se je naenkrat razpočil tlak lin 5oo ,sTirijiiškili črevljev ceste ; .-e j.- dvignilo in zopet padlo na | tla. Pri tem je ponesrečilo par jos-b, ki so bile poiskale zavetja | v nek i iil /nji kavarni.
Voda po ulicah in cestah je d-Lseght višino Ireh črevljev ter je odie-sla s s 'boj vse, kar ,ji je prišlo na pot.
Plinov«- cevi so pričele pokati in nastale eksplozije so ranile mnogo ljudi. Celega obsega katastrofe se se ne da preceniti.
Iz policijske službe.
Novi newyorški policijski komisar Woods je začel z radikalnimi izpr 'lnenihami v policijski službi. Število detektivskih pisarn. katerih je sedaj 17. se bo znatno zmanjšalo. Kapitan John L Cray, dosedanji poveljnik "Traffic Squad C" prevzame poveljstvo nad 1. okrajem, ki se-, ga od 14. ceste do Battery.
Nemiri na Laškem. Podivjana množica.
V	Senigalliji je vkradla drulial veliko množino petroleja, polila žnjim cerkvena vrata in zažgala.
DVE CERKVI ZGORELI.
Žrtev generalne stavke. General je izročil štrajkarjem sabljo. — Redek slučaj. —o—
Rim, Italija, 15. juh ja. —.
V	pristaniškem mestu Senigallia . se vršijo veliki nemiri. Neznanci so z ukradenim petrolejem polili vrata treh cerkva in jih zažgali. Ognjegasci in vojaki so rešili samo katedralo, dočim sta ustali dve cerkvi zgoreli. Po mestu pa-
; trulira vojaštvo. V Bail ji so za-; žgali zadnji čas 14 cerkva, več kot 50 so jih pa oplenili. V Ra-venni. Forli, Česani, Jtimini-ju, Lugu, Fit n z' in Parmi so se štraj-karji vrnili zopet na delo.
Čeravno je bil včeraj v Aneo-ni izdan poziv za generalno stavko. so začeli danes skoraj vsi delavci delati. Vojaštvo je zasedlo vse važne točke v mestu iti okolici. Na železniški progi med ,\b-deno in Mantuo so razdejali štrajkarji v dolžini sto jnrdov železniški tir; razentega so na več mestih tudi prerezali brzojavno zvezo.
Kralj Viktor Kmanu 1 je odredil, .hi se mora takoj vpokojiti generala Agliardia, ker je brez ]>reniisleka izročil štrajkarjem svojo siililjo, ko se je nahajal v njihove m jetništvu.
Dunaj, Avstrija. 15. unija. —-Iz Aiehol/a na Tirolskem poročajo, «l;t je odmsel nekega štiriletnega otroka, ki se je igral po-ieg hiše, orel.
Qucd licet Jovi non licet bovi...
'Kar sme Jupiter, ne sme vol.* Kesničnost tega rimskega pregovora se je i/kiizala včeraj v policijskem sodišču na New Jersey Ave. v Brooklynu. kjer deli z veliko žlico pravico sodnik Nash in ločuje kozle od ovac. Kot grešnika sta stala pred kadijem tir. W. M. Law in šofer dames A. Bowie, in sieer radi prehit *e vožnje z avtomobilom. Zdravnik je i/javil, .dii se je nahajal takrat, ko se je zagrešil proti postavi, na vožnji k neki umirajoči ženski. lvakor hitro je slišal to sodnik, ga je takoj odpustil. Drugačna pa je bila ,stvar s šoferjem. Ta je vozil s po-nmoženo hitrostjo parček, ki je želel kakor hitro mogoče priti k pastorju, da se zveže za življenje. Vzrok za naglo vožnjo ni prav nič imponira! sodniku in naložil
je šoferju $25 kazni.
--
Produkcija trdega premoga v Združenih državah.
Washington, D. C., 15. junija.
j Glasom statistike geologičnega urada se je v Združenih državah leta 1!) 13 p reduciralo 81,718,680 ton trdega premoga, k?ir pomeni za $1,000.000 več kot v kateremkoli prejšnjem letu. Vrednost produkcije v tem letu znaša $195,1*1.127. Povprečni delavni j čas za premoga rje tekom leta 1913 je znašal 257 dni proti 24t> leta 1011. Število zaposlenih pri trdem premogu je bilo 175,743 j ter se jih je od teli smrtno ponesrečilo 618.
Ncv pohod sufragetk v Washing, ton.
Washington, D. C., 15. junija. Pod vodstvom Mrs. Harvey \V. Wiley bo dne 30. junija deputa-eija žensk naprosila predsednika Wilson a za avdijenco. Skušalo se ga bo pregovoriti, da se zavzame z a žensko volilno pravico. Predsednik je že ob zadnji priliki izjavil. da ne more dati v javnost svojega osebnega naziranja, ker ni v Baltimore-platformi ničesar omenjenega o ženski volilni pravici.
"GLAS NARODA"
(Sioveiiic Daily.
Owned and pubusaed by tbe
Slorenic Publishing Co.
■w	(» corporation.)	1
FRANK SAKSER President	| JANKO FLESKO, Secrt-tarv.
LOUIS DEXED1K. Treasurer.	,
Plaoa of Butitwss of the corporation and I
addressee of above officers : K Cdrtlandt Street, Borough of Mao-battan. New York City, N. Y. I
2« celo leto Telja ust in Ameriko in
C an ado........................$3.00 >
" pol leta...................... 1.50
" M>tosamesto New York ........ 4.00
" pol leta sa mesto New York .. 2.00
" Evropo Zh vs»e l«-t> . ......4.Tj0
" . " p.»I leta............. 2.5f> .
" _	trt Ida............ 1.T0 (
' JU S NARODA" izhaja v^ak dan j ntni. in pra?. n i k o v.
"GLAS NARODA"
( 'Voice of the People") tarnati every day except Sunday« an J
Holidays. Suhnenption yearly f'S.OO
A4«*<tU«inent on Asreement,
Dok'm bret (><«!;) in o.-s<»bnoi*ti «»« re
prioWujejo. Denar	blaj/ >?» podiljatj po --
Money Order. Pri ipfcm^mbi k raj a nnrifnikov pnv
ei-rvi, in f-e nam tudi prejšnje
raznani, da hitreje , ^^^^^ Dajiiemo r.,t luvnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta
"HSLAS NARODA'
»2 Orti%rujt Si	Ntw i »rk City.
TV*fop 4f »TCertlapdt. ^^^
Povpraševanje po delavskih močeh.
—o—
i/, daljnega Za padu. prihaja po-! ročdo, tla k«* iš«e tam na tisoče de-1 lavc«v, katere bi se zaposlilo prii opravljanju (»oljskih pridelkov. Država Kaunas potr-buje 40,000 j "rok" — kot s. «jliisi strokovni' izraz —, AL>souri pu ,10.000. V J obeli Dakotali, Nebraski, Montauil in drugih državah ji* jMivpraševa-j nje po delavskih silah enako ve-' liko.
V mestu Ni-vv York jo veliko j ljudi, ki ne morejo najti dela in valed tefa je bilo takoj čuti gla-l sove: "Zakaj pa in gredo ti brez-J poaelui delavci ua tležeio, kjer bi našli dosti dela in jelu?'*
I o vprašanje je m-iilm-stno. ker! hr hc tlj '1»! i \ I 1''i I " 'I ' .1/d.i M, kil pridejo pri tem v poitev. Ali naj ti brezposelni Newyorvani pi*š od -1 idejo v Kansas ali Missouri.' Nitij enega ni, ki bi imel toliko sredstev na razpolago, da bi si mogel kupiti vozni listek. In ka j naj teh j 40,000 ljudi počne, kadar bo čas žet w pri kraju.' Ali naj porabijo; težko prislnžene novee za to, da! se vnn-jo \ New Vn;-k. kjer bodo potem ua istem stališču kot popi'1 j?
Upoštevati je treba nadalje, da je ve. iiia n--\\ .Di skih brezposelnih, ki so krojači, izdelovale! »in od k itd., telesno nespodobni za težka dela na farmah.
Ako bi mctarnierji na Zapadli (iijati ! i . i j p< • i i! i gotovega zashi/k.i. bi j i 111 111= dar ne man j-ka!o \ ol |ii , i i, p i i kla. |n ih dela v-sk ill II1 oei.
Majhna pomota v računanju.
—o-
Novi dohodninski davek je prinesel m,i! i	k'i: poluvieo s vote, katero he je »prva pričakovalo. Izvedenci v zvezni zakladnici so izračuna!: da bo prinesel davek r>5 milijo i im dolarjev. V resnici pa je do.do le :n milijonov.
Poroča se. da je cela vrstu ljudi, i . ■ rii. -v je domnevalo, da bodo plačali nuj višje »zneske, plačal a veliko imiii; kot se je priea-ko\ a ln.
Kaj pa j'' kouee.no za to. ako dobimo, k i1, h 'J'» milijonov dolarjev manj .' Si ne Satu je vendar bogat. Republiki <'olornbiji hoče podariti (mmi.imhi, "m sicer v zahvalo za t o, ker je skušala ta republika na vse na'itie preprečiti' gradnjo panamskega prekopa. j
Ako že pogine dežela, naj pogine na "nobH" način.
__ . .. 1
j
Vlom.	1
Na Morning-ide Ave., New York, so vlomili neznanci v stanovanje dr. Nicholasa Murray Butlera in o<Wsli za $5000 dra-goccoosti. liolicija nikakor ne S9ore dognati, kako so prišli lo-' 2>ovi v liišo.	I
Dopisi.
Bradley-fimithfield, O. — Sam
ne vem. da so iz tukajšnje nasel-,bine tako redki dopisi. Slovencev .ni sicer dosti tukaj, pač pa za-jstopnikov drugih narodnosti. Z delom se ne morem nič kaj pohvaliti, ker že stavkamo od meseca aprila. Vsa pogajanja, med delavci in delodajalci so ostala do da-; nes brezuspešna. Država Ohio je j.sprejela zakon, ki zahteva, da se mora premog prej iztehtati, pred-no se ga preseje na mrežah. Pa tudi delodajalci so skovali nekako skrajno Lzkoriščevalno posta-j vo, ki določa, da bi vsak delavec, tki vrže v voziček s premogom I vred kaj kamenja, vprvič bi! kaznovan z globo 50e, vdrugič $1. v tretjič pa od do $4. Razen te-^ra bo pa mora! plačati vse stroške [ti'eil mirovnim sodiščem. De-lavcem se bo toliko časa slabo godilo. dokler bodo pri volitvah glasovali za demokrate ali pa za republikance. Ti dve stranki sta služabnici kapitalistov. Meseca avgusta bo zborovanje najstarejše podporne slovenske Jednote v 'Ameriki, zato pa hočem kot član 'pojasniti svoje mnenje. Danes živimo v dvajsetem stoletju, vsak človek si želi nekoliko svobode in zato je želeti, da bi se tudi pri tej Jednoti nekoliko spremenilo. Cenjena društva K. S. K. J. opozarjam, da naj pošljejo najboljše svoje može kot delegate na konvencijo. Izberite si namesto A. S. kak drug list za svoje glasilo, ('lani smo po veliki večini sami delavci. A. S. pa o delavskih razmerah presneto malo piše. V pravilih naj se na strani III., odstavek 1) črta in naj se dostavi: i*'vsakemu prostovoljno". Nikakor nočem napadati vere, odločno pa protestiram, da bi se koga sililo v kako stvar. — Clan K. S. | K. Jednote.
Milwaukee, Wis. — Delavske ! razmere so sila slabe. V nekaterih tovarnah delajo samo po osem ur na dan. v nekaterih pa po tri j dni na teden. Ce se bo kaj spre-, menilo, bom že sporočil. — Dne junija priredi slovensko pod-ipomo društvo "Lilija'' svoj letini piknik. Igrala bode slovenska j godba. Vsa društva, kakor tudi j posamezni rojaki se prosijo, da I prav zagotovo obiščejo to priro-ditev. Prieetek ob 2. uri popoldan , na Jolmson in Grove St. ter 51. J Ave., West Allis, AVis. Pozdrav! | A. Krese.
Denver, Colo. — Nekateri iz-' med cenjenih eitateljev si gotovo mislijo, da uživam medene tedne iu mesece ob strani kake lepe mu-bitinje pod palmami bajnega j New Orleansa, ker od tam sem j vam bil naznanil, da si iščem ("devico (new-)orleansko", junakinjo novega veka. ne za boj proti Angležem, ampak za boj proti puščobi samotarskega, peelarske-ga življenja. Želel sem si najti junakinjo. ne kot je bila Jeana d' Are. ki je sipala krvave rane in smrt na sovražnika, ampak tako, ki sipi je življenje, kipeče živ-Ijen e. In tla vam rečem, v resnici so Upe te hčerke juga, iz njih oči sije božanska Vesna, one, francoske krvi (in tistih je največ), nikakor ne delajo sramote živahnim svojim pariškim sestram, mula tinje in kreolke pa človeka spominjajo prelestnih Egipčank: nobena kača iznad Nila ni mogla biti bolj zapeljiva in nevarna kot so te! Ali kaj bi ohegavil na dolgo in široko, ko se pove lahko ob kratkem: louisianski komarji imajo izredno dolge nosove, ali moj nos je "bital" vsakega, ko sem odhajal iz dežele magnolij, lepih mulatinj in — krokodilov! — V Črni Alabami sem našel le dve slovenski naselbini, in sicer Piper in Bloctou. Iz tega vzroka s"in se mudil tam le malo časa: zadržati me niso mogli niti prijazni nasmeški črnih alabanskih angeljev (katerih je tam vse "črno"). niti blagodišeči parfum d resi ranili alabamskih kozlov. Od tam sem se podal v Arkansas nabirat regrat in motovileč, nato na par eaš "čotke" (doma varjenega piva) v Oklahomo. potem pa v moj dragi in nepozabni Kansas, i V okolici Pittsburga. kjer biva ! največ Slovencev te države, sem j se mudil več kot en mesec. Da mi je ugajalo, to se razume samo ob I sebi, ker sicer bil bi jo odkuril !prei. Ljudstvo v tej okolici je v splošnem odločuo naprednega mišljenja, prostodušno, vljudno, prijazno in postrežljivo, tako da je res veselje bivati med njimi, rdeležil seiu se tam (seveda samo kot nekak postranski privesek) par slovenskih "ohceti" in na proslavi prvega maja v Fron-'tenac-u sem imel srečo slišati
"Mother Jones", sivolaso, neustrašeno boriteljieo za delavske pravice. — Premogorovi v Kan-sasu (kakor tudi po drugih državah) obratujejo letos večinoma zelo slabo, ali poljski pridelki, posebno pšenica, pa tudi sadje prav lepo kaže. In smejal se je zlati maj, ko sem se jaz mudil tamkaj, cvetele so katalpe in duhteče rože po vrtovih. — pa še neke vrste cvetke, ki so slajše od lilij in dišečih vrtnic, katerih imena vam pa nalašč ne povem! Nastopil je gorki junij in jaz sem odšel, a te ! rože cvetijo čimdalje krasnejše. ker trgati jih ni dovoljeno — vsaj meni je bilo prepovedano! Rdečeobrobljenih oči sem se po-jslovil od Slovencev y pittsburški ! okolici in odpotoval v Kansas j City. Mislil sem, da se izognem ; vročini, ali prišel sem iz dežja ! pod kap, kajti ako je bil Pitts-iburg podoben "monkey stove" jinontanskih pečlarjev. bil je Kansas ("itv kot razbeljena peč kralja Nabuhodonozorja, kjer so se pekli makabejski bratje. Edino dobro pri tem je, da so gospodje lAnheuser Busch, Hlatz, lludwei-ser & Co. postavili tam več rešilnih postaj, kjer se v sled pekočih solnčnili žarkov veneča duša zopet priveže k telesu, vsaj za daljavo enega bloka, kjer zopet prodajajo hladilne marijaceljsk" kapljice iz Michiganskega jezera. Slovencev biva v Kansas City več stotin, ki so večinoma vposleni po klavnicah. Delavske razmere niso kaj prida, ker dela se le po" pet dni v tednu in še takrat s skrajšanim delavnim časom. Poleg Slovencev je tamkaj naseljenih I tudi mnogo Hrvatov in se medsebojno prav dobro razumejo. ; Kot sem zvedel, zdinžilo se je ! šest hrvatskih in eno slovensko I društvo v svrho, da postavijo raz-j meram in potrebam odgovarjajoč I Hrvatsko-Slovenski Dom, ki bo stal sredi hrvatsko-slovenske naselbine na vogalu Elizabeth St. iu 5. Ave. Stroški so preračunjeni na $15,000 in stavbišče je že plačano. Dom bo središče družabnega in kulturnega življenja ter ponos tamkajšnjih Jugoslovanov. V slogi je moč, bratje, ne strašite se ovir, ampak pogumno stopajte do cilja po začrtani poti, spominja-joči se sokolske himne, ki pravi:
"Krepak je duh in čila desna,
A v žil/ih iiam slovanska kri: Zaman sovraga sila besna Nad nami skuša si moči!"
Radi neznosne vročine sem se nameraval v mestu muditf le par ur. ali ko sem obiskal nekaj svojih starih znancev in prijateljev, o-glasil sem se seveda tudi pri družini Bižal, kjer so mi tako prijazno prigovarjali, da sem odložil odhod za en dan. Pa -»ii mi žal. Pogovorili smo se marsikaj, kako je bilo "svoje dni" in kako je zdaj od umazane Chicage pa do solnčne Cy^ifornije, pogovor pa smo M^Tadili s pristno californij-sko kapljico. No in veste, če se gospa Bjžalova malo zasuče po kuhinji, pa tudi ni brez vsega — naprej pa ne bom razkladal, ker bi si oblizovali prste. — Staro ustno izročilo pravi, da je v Kansas Citv tudi lepo število zalih slovenskih deklic, ali o resničnosti tega ustnega izročila pa se. žal. nisem mogel prepričati, ker mi je vslj-d neznanske vročine pot zalival oči. da nisem skoro nič vi-del. — Sedaj sem končno, kot vidite. v Denverju. Tukajšnjih delavskih razmer ne bom opisoval, ker je to storil že drug pred menoj in temeljitejše kot bi storil jaz. Omenim naj le, da niso bri-ljantne. I)a je malokje najti tako lepili in zdravih krajev, kot so ravno v Coloradi, to pričajo tisoči letoviščarjev, ki pridejo semkaj vsako leto. No in Denver je naravno središče teh krajev, "biser Zapada". postavljen ob vznožju Skalnatega pogorja (Rocky Mountains). Toda za enkrat vam ne bom opisoval lepote Den ver j a, niti snežnih vrhuncev veličastnega Pike's Peaka, ki se vzdiguje nad 14,000 čevljev visoko v zrak, — ker vam imam povedati nekaj bolj važnega, namreč, ka j se mi je sanjalo prvo noč, ko sem prispel v Denver. Veste, zdelo se mi je, da jo maham od Cnion Depot gori (»o 17. cesti z mojo "bakso" seveda. Iz vseh o-ken in streli so vihrale zastave, ulice so bile posute z rožnim evet-j jem, v daljavi pa so se slišali odmevi godbe. Ravno ko sem pre-! mišljeval, kaj naj vse to pomeni,I pride mi nasproti odlična deputa-' cija z globevillskim županom naj čelu. Vsi so imeli "cilindre v dva štuka" in črne frake z dolgimi škriei, za njimi pa so vozili tri &a-| mokolnice, polne duhtečega cvetja, in sicer so bile ponajvee snež-nobele columbine, natrgane v
vznožju sivih coloradskih skal. izpod katerih izvirajo hladni srebrni vrelci. Godba je zasvirula "One little girl in the world for me", župan pa je stopil naprej in globoko se priklonivši. začel: Brezžična brzojavka, vjeta na Daniels & Fischer stolpu, nam je naznani!;«, da se vrn.'ie v domovinski m o V: o in pripeljete s sebrj svojo milostljivo, in evo, prišli smo se ji poklonit \:i obsnt jo z dražestnim cvetjem eolumbiu — prosim, kje pa je vaša milostlji-va! — Ekscelenea, mu odgovorim. jaz poznam mnogo milost 1 ji-vih in nemilosti iivib, ampak žal vsem bogovom in vragovom, da nobena ni moja, razun če morda mislite mojo gospodično Bakso. ta stoji poleg mene! — O, kako čudno me je pogledal, samo s ta belim, nato pa zarentačil jezno: Torej potegnil nas je nekdo — bataljon kehr't eueh! — muzi-kanti pa ta najbolj žalostno, ki jo znate! — Deputacija se je zasukala brhko, da so zafrfrali škriei po zraku, kapelnik pa je dal znamenje in turobno se je oglasila pretresljiva žalostinka: "O, du mein lieber August in, alles ist bin. .. !" ki mi je šumela po ušesih še dolgo potem, ko sem se zbudil. — A. J. Terbovce.
Udovica.
' —o-
— Povest iz 18. stoletja. —
Napisal I. E. Tomič. —o— (Nadaljevanje.)
G it a se je iskreno rado vala ba-roničnega prihoda, pa jej že od-daleč mahala z robcem, kličoč jej: "Dobrodošla! Dobrodošla!"
Baronica je šla nekaj korakov nasproti mladi prijateljici, ki je po svoji navadi poljubila baronici .roko, nakar sta se poljubili.
"Ave. Margarita!" je spregovorila sedaj baronica, držeč vdovo za rame in jej ostro zroč v oči. "Ljubo mi je, da pri prvem mojimi srečanju nisi zajokala... jok ne pomaga nič... Fiat voluntas tua!... To mi ugaja, da se Ijit-beznjivo smeješ. . . vidim, da se veseliš prihoda..."
"Moja dobra, milostiva prijateljica!" jo je prekinila Gita.
"Sigurno!" je potrdila baronica. " Bila sem ravno na Dunaju pri sinu Adamu (bil je kanonik iti referendar pri ogrski dvorni kancliji), ko sem dobila vest o smrti tvojega moža. Kaj hočemo, imel je sušieo; tn ni bilo pomoči. Boljše je preje nego kasneje, da odhajamo ad pat res conscript os... Sicer sem ti hotela pisati z Dunaja "condolentionales". a ti veš, da nisem prijateljica teh ceremonij — in k temu še zelo nerada pišem. . . "
Medtem sta pritekli Jelena in Magdalena, kličoča na ves glas: "Gospa baronica! Gospa baronica!" In kakor prilizljiva mačka sta se obesili baronici na rame in j e j poljubovali roke in obraz.
"Mir, vedve, male veverice... sedaj imam dovolj tega lizanja!" ji* pokarala baronica dekletei napol v šali. napol v resnici. "Laskati se in poljubujeti me, kakor bi vedeli, da nisem prišla praznih rok." Nato je segla baronica v žep in privlekla ukusno škatuljo. "Tu sem prinesla vama mal dar z Dunaja", je govorila baronica in odpirala škatuljo. "Ni bogve kaj. a bosta vendar videli, da sem tudi na vaju mislila... Tu je zlata ovratnica zate, Jelena. Pravo betiečansko delo... Vzemi... A tebi, mala, sem prinesla zapestnico iz pravih koral j... Sedaj pa idita... tu vaju ne potrebujevi!"
Deklici, vzradoščeni nad darom, sta hoteli zopet poljubiti baronico. a ona jima ni pustila do sebe. Sestri sta se prijeli za roko in stekli k mlatičein.
"Jelena!" je zaklicala mati za deklicama, ki sta se ustavili.
"Zapoveduješ, mamica?" je vprašala Jelena, vračajoč se k go-spema.
"Moraš preskrbeti kaj jedila", je rekla Gita. "Povej kuharju, naj napravi poliana piščeta... Kaj ne, baronica?"
"Ne maram; čutim, da b: jih ne mogla tečno jesti."
"Vem za nekaj, kaj baronica zelo rada je", se je oglasila Jelena z zvitim smehom na obrazu.
"Povej, če uganeš?"
"Svež sir s smetano", je rekla Jelena potihoma.
"In z rženim kruhom!" je pristavila mala Magdalena, ki je tudi vedela, kaj baronica rada jč.
"Resnica je", se je nasmejala baronica. "To se mi boljše prile-že v tej vročini, nego piščeta sama."
________________________________
"In na to še čašo dobrega, sta-] rega alodijalca. Kaj ne, gospa baronica?" je pristavila pri odhodu Jelena, smejoč se lokavo čimdalje bolj.
"Da. da, dete moje! Dobro staro vino, to je lek za stare gospe... vinum senibus medicina", je odgovorila baronica, ki je pila vino kakor vsak inožki.
Domačinka je odvedla baronico v vrt, ki je komaj čakala, da sede v hladu na klop.
"Ah, kako mi je vroče!" je rekla baronica. "Prosim te. Gita, odpni mi obleko! Ta prokleti steznik!"
Gita je hitela odpenjati baronici obleko na rami in nato še pod obleko steznik, ki so ga tedaj že pričele nositi gospe visokega rodu.
"Ali. sedaj mi je mnogo lažje! Gratias, gratias!" se je zahvaljevala baronica.
"Kako si potna, draga baronica!" je rekla Gita ter j^j brisala znoj z močnih ram.
"Vsa sem v vodi!" je odgovorila baronica. "Hitro sem jahala.1 zelo hitro, a nič zato... Sedaj mi je dobro!... No, kako pa ti živiš?" je vprašala baronica" in si brisala mastni podbradek z robcem.
(iita je skoniiznila z rameni.
"Vsekakor", je povzela takoj nato zgovorna baronica; — "življenje mlade vdove ni najprijet-nejše. Sedaj si zopet tam, kjer si bila (»red petnajstimi ali šestnajstimi leti. Stojiš j) red novo ženit-vijo.. . . Za vraga, skoro bi morala znoreti... "
Gita ni rekla ničesar, a baroni-ca jo je pogledala samo enkrat s svojimi velikimi, izrazovitimi očmi.
"Kaj, Gita, ti molčiš?"
"Kaj naj pa rečem?... Komaj sta minula dva meseca..." je začela odgovarjati Gita pretrgoma. ne vedoča sama prav, kaj naj odgovori.
"No, no!" je vpadla v besedo baronica. "To se ve, da se ne boš takoj jutri omožila. Toda pride to preje ali kasneje. Ti da, a jaz ne za ves svet. Moj mož je umrl. ko 11111 je bilo 56 let. in če bi bila postala tudi preje vdova, ne bi se bila- drugokrat omožila... Zame je zakon najhujša stvar na svetu!"
Domačinka je gledala samo v tla, misleč pri tem: niso vse ženske take, kakoršna si ti! Te nazore o zakonu je že slišala Gita od nje več nego stokrat, zato pa je tudi vse drugače sodila. — tako. kakor sodi večina ženskih glav.
"Koliko let ti je sedaj, Gita?" je vprašala naenkrat baronica. "Dvajset in..."
"Dvaintrideset!" je rekla Gita hitro.
"Premlada si Še. da bi ostala vdova, in vedno si lepa, zelo lepa in zelo bogata... Imela boš dovolj snubačev. Takrat bos morala odpreti oči..." ji je svetovala baronica.
"Zbirala bom moža po srcu", je odgovorila Gita.
"Ali pametno!... Ne sme se poslušati samo srca."
"Zakon brez ljubezni ne more biti srečen", je menila Gita. " I-mela sem dobrega moža in nisem bila srečna v zakonu, ker ga nisem ljubila."
"Stara pesem!" se je protivila baronica. "Co si željna ljubezni, zbiraj po srcu! Videli bomo, če pogodiš dobro... Skoda", je nadaljevala baronica zevajoč, da so se komaj razločile besede, "da bi bil grof Cikuliu živ, bi se gotovo ženil s teboj."
(iita je zardela preko ušes.
"Cemu si tako jardela, kakor dekle v dvanajstem letu?... Saj vendar ni nobena tajnost, da j" bil tvoj oboževatelj in da je mala Magdalena živa njegova slika..."
"Ali, baronica..." je rekla Gita v največji zmedenosti.
"Same sve!" reče baronica nemarno. "Kaj se sramuješ pred menoj ? Factuin-in-fectum fieri lie-quit... Bila. pa bilo... Cuj me, Gita, ne bi-li bilo lepše, da tu kaj( použijemo?" je pričela baronica i in je nalašč dala razgovoru drugo smer. videč, da je zadela domačinko. ko jo je spomnila njenega odnošaja z grofom Cikuli-nom. A vendar je imela baronica prav, dasi ni nobena tajnost, ker ves svet je vedel za to in govoril, a Gita je še mislila vseeno, da je to tajno.
"Takoj zapovem. da tukaj pogrnejo", je pohitela domačinka z odgovorom, srečna, da je baronica prenehala govoriti o grofu.
"Jelena, Jelena!" je zaklicala Gita svoji starejši hčeri, ki se je takoj nato prikazala v vrtu, vsa
> J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. ^J
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Frank Sakser. S2 Cortland St. New York. N T. Podpredsednik: Paul Schneller, CaUimet. Mich. Tajnik: Frank Kerže. 2711 S. Millard Ave., Chicago, m Blagajnik: Geo. L.. BroaN-h, Ely, illnn.
DIREKTORIJ:
Dlrektorij obstoji lz Jednepra zastopnika od vseh Slovenskih podpornih organizacij, od vseh Slovenskih listov ln od VBeli samostojnih druStev.
Za znamke, knjižice in vse drugo se obrnite na tajnika: Frank Keri«, 2711 S. Millard Ave.. Chicago, ill. Tudi vse denarne poSIljatve pošiljajte na t*
Narod ki ne skrbi za svoje rev«, r.lma postora med elvillzovanlrnl narodi. Človek ki ne podpira narodnih zavodov, t,i vreden sin svojega naroda
Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskem Znvetlfci**
Velika zaloga vina in žganja.
^ggl^p*^	MARIJA GRIILL
^jP*^ 5308 St. Clair Ave.^ N. E., Cleveland, Ohio
nrntmaKKamKaammmmK^mmm^mmmmmmmmmmmm^^^mi^Kmi^mammamms^^m^mm^mmmm/t^mm^mmmmm^^mmmmma^mmmm^m
I	Kadar potujete v stari kraj	SI
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v	ffl
HOTEL, SALON in RESTAVRANT I
145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St, ft
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejen« aobe B za spavanje.
Obed (tri jedila) 25 cenlor.	Spavanje 25 centov.	jB
Z velespoštovanjem	JANKO TUŠKAN, lastnik.
^ c^Jb	^	o^db rypfiL*
" §
|	Po znižani ceni!	^
* Amerika in Amerikam i
Splaal Rev. J. M. Trunk	&
" je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- ' ^ zana v platno in za spomin jako prilična. 4
«	Založnik jo imel veliko stroškov in se mu nikakor n
^ izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri-" jejo veliki stroški.	¥
Dobiti je pri:	^
g Slovenic Publishing Company,
? 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. $
£ i
I Cena vožnja S
z« krasni in brzl pe*rnik Avstro-Aoicican proge
KAISER FRANZ JOSEF I.|
adpisje v soboto, 4nc 4. julija
►ohišja Uf/ !rsu t&vno (3 da	|
do Tr®ift ali Reke	$29 UV i
vuznih li*ikuv cio Ljubij^a-	$30.18 ^
do Zagrnbm
$30 08 >
jjuh^o^ ninas ; -.idasitsi mai iL. la ki i «sre<l<><n i'.rqc -o;iac ^ A ii0 it.iXi r.fc Oiirn«le, »a at.rike i^olcvic« r« I l^lek	1
•a 11 nam jco^au«	k
'liiat.i I* 1»Hltt pf!	')>rtioa!t Hi	C
' ;:'r";:.i;;;! e v kul,i,,ji-k0 j JDenarje v staro domovino
"liaroiiieu želi. da tukaj j>ou/.i-|	pošiljamo:
jemo... Moraš pogrniti inizo!"| K.	J	K.	$
je zaklicala mati deklici.	! r>---- l-io t 13H— 20.«5
..... , I 10---- 2.15	140.... 2S.70
Jako) I k) vse trotovo! je od- 15.... a. 15	ir»o.... 30.75
govorila Jelena isi steklu v kuhi-f	4.20 ' lfiO.... rrj.HO
I -	25---- r,.'iO	170____ 34. H.-,
JO*	! ao____ 6.25 ' ISO ... 36.90
Kmalu nato j,- prišla Magda-	7 ^	1!».... 38.95
1 ,	,	,	- , , ,- i 40---- 8.30	200____ 41.00
lena /. dvema kmečkima deklica- ____ <,	^ho 51 c>5
ma. ki sta pomagali v kuhinji, ter j 50____ 10.35 1 300____ ci!r>o
pričela pogrinjati mizo. Priprav-	j^J	71.75
Ijeuo je bilo samo za dve osebi. Co.... 13.40	45o!.'.! '.»^.'20
za baronico in vdovo, a otroci Ijo- — 14.45	500— ]"2.r>o
11	• n- ,	,	75.,.. 15.45 1 6O0.... 12;i.oO
do Kasneje jedli, kar ostane.	so _ 16 rj0	700.... 143.00
Tri jedi ic imela baronica izre- ---- 17.50 ; suo---- 164.00
, . , . .	. , ..	90____ 1M.50	9«KJ____ 184.(M)
den tek 111 m mogla dovolj na- 10l)< _ 20.50	1000.... 204 00
hvaliti teeiie jedi.	110.... 22.55	2<K)o____ fs.oo
. - --- + Ti f - 120____ 24.60	50o0____1018.00
Kaj niso piseeta dobro friga-	'
na T" jo je vpraševala Jelena, mo- Poštarina je všteta pri teh svo-leč ji vedno dobre kose u velike tah- Doma se nakazane svote pokosit rene sklede.	I polnoma izplačajo brez vinarja
" T/.vrstno!... ti boš dobra ku-i od,,itka' hariea, ako boš znala tudi druge! Naže denarne pošiljatve razpo-1 stvari tako dobro pripraviti". je!šllJa na zatlnJ°	c- k- Poitui
govorila baronica, mašeč si v usta j hranilnični urad na Dunaju v naj-
zeleno salato. od katere sta cur- kra-^em easu-
Ijala kis in olje.	^Denarje nam poslati je najpri-
. . v v ličneje do $50.00 v gotovini v pri-(Pride se.) .	v . . .	1 . __'_ poročenem ali registriranem pis-
mu, večje zneske pa po Postal
HARMONIKE Statali pa po Xew York
bodisi kakoršnekoli vrste Izdelujem in
popravljam po najnlžj.h cenah, a delo	FRANK SAKSER,
trpežni in zanesljivo. V popravo znne-	or> r' i. oi xt »r . ., _
sljivo vsakdo imSlje, ker sem že nad 16	<~Ortlan(lt bt. .New l Ork, N. Y.
let tukaj v tem poslu in sedaj v svo-	8104 St. Clair AveUUC N E
Jem lastnem Jomu. V popravek vzamem	» * •
kranjske kakor vse druge harmonike	Vjleveland. O.	\
ter računam po delu kakoršno kdo za----—-—__
meva brez	ZA VSEBINO OGLASOV NI
JUMN	ODGOVORNO NE UPHAVN'
' 1017 E. Bind St., Cl«v«l*nd, C. ŠTVO NE UREDNIŠTVO
_;_____________________■__________ . ' '/
Vojak Peter.
Iz ruske književnosti. — Za Glas
Naroda priredil J. T. —o—
Pravi užitek je bilo sedeti pp-1> g Borisa in ga poslušati, ko-'je pripovedoval o svojem begu iz zapora. Aretirali so ga bili, ko je hotel obiskati n;ušo skrivno tiskarno. Ker jo bil večkrat kazim-" van zaradi političnih prestopkov, bi moral loti dolgo Časa v preiskavi. slednjič bi ga pa morda poslal: še celo v Sibirijo. Nekega dne se je pa pojavil med nami, ne da bi imel kdo le malo
ujma, kako je pobegnil. Kako je pobegnil, je razvidno iz sledečih vrstic:
Junak te povesti je Peter, ki je bil prideljeu X. int'anterijske-iiiii polku. Bil je otrok km -čkih stari* v, doma nekje iz Južne Rusije. Službe, v kateri*" je slikal dannadan zabavljanje čez Ži de in revolueijonarje, se je že nasitil. (V je pa prišel z Judi ali r» \ olueijonarji v dotiko in spo znal, da so ravno tako ljudji kakor on. se je kar tresel od so čutja. Boja. ki je t^ivjal okoli njega, ni občutil in se ni menil zanj.
Nekeka dne je šel Peter s svo jim oddelkom proti zaporu. Na poti je vstavil narednik mlade ga mn/a. — Gotovo hoče biti oil likovan — je pomislil. Ničesar ni bolj sovražil kot lov za ljudmi po eestali. Po njegovem mnenju ni>o im* ii vojaki s tem nič opraviti. To je bila vendar naloga
l'<>da prizor, ki se je odigral ni bil podoben vsakdanjim. Mla di mo/ se ni tresel ampak se j» dal eisto mirno pr iskati. Ko j« s-gn l narednik po zavoju, kate rega je nosil pod paz/uho, ga j« »pustil na tla, da je nekaj kovin sko /a/v. nelo. Papir se je raztrgal in Več >to svinčenih koščko\ se j ra sulo po zemlji. Nared ! nik j ■ fckoeil v stran, mladi mož **' J ' P« /auičljivo smejal.
Kaj je notri,' — je zakričal narednik.
—	Poglejte.
—	Kje si dobil?
—	- To te čisto nič ne briga.
—	Ali me hočeš ti uči;i?
^ veda, če me tako neumne
—	Le čakaj, prokleti Žid! — Potegnil ga je v sredo vojako\ in jim zapovedal, da naj ga zve
Petru je sila imponiral pono> aretiranega. Še nikdar ni videl da bi se kdo tako vedel pred mo goenim ruskim narednikom. Na v s« zadnje je pa imel mladi mo> ' ist.* prav. Kaj je brigal nared nika zavoj ? Neprestano j«* pre misije val, kaj mu pravzaprav hočejo ti ljudje. Vsak dan jih več aretirajo, trpinčijo, pretepa jo, j ošdjajo v Sibirijo in tegr« d. la ni ne kunca ti«- kraja. Zaka. vs.- to? Narednik ,je l.il rek.d pri "'dii priliki: — Norci nameravajo v« n denar razdeliti med ljudi, tako da bi ne bilo nikomur več treba delati. — Mislil je in mislil, pa ni prišel do konca. Premišljevanje ni bila za Petra lahka stvar.
Ko so prišli do zapora, j«* na rednik za 'petal par besed vojakom in stoj.il \ pisarno. Vojaki so začeli s puškinimi kopiti pretepati antiranca, ki jih je pri ganjal: — Le dobro tolčite, hudiči neumni!
Petru je stopila kri v glavo.
—	Zakaj ga tolčeš — je vpra *>al tovariša.
—	Ali ti mogoče ni prav? Le j ga zlodja dolgega! Saj ne bijemo tebe.
—	Ker ni storil ničesar, ga ni treba t-psti.
Gotovo bi se bili sprli, če bi lie priše ravnatelj in zapovedal odpeljati aretirane« v malo ee-li'-o. In aretiranec je bil naš junaški tovariš Bori«.
Po preteku nekaj dni se je zopet sestal s Petrom.
—	Dober dan, rojak, — ga je pozdravil skozi lino.
—	Zakaj me pozdravljaš, ko vendar nisem tvoj znanec? — mu je od vrnil Peter. — Z jetniki govoriti je strogo prepovedano.
—	Nikar vendar ne bodi tak. Za soeutje sem se ti hotel zahvaliti. Kdo ima nocoj stražo?
Peter je nekaj časa premišljeval, nazadnje pa vendarle odvrnil :
—	Knooki.
—	Knooki t Tisti zaspanec? Gotovo Že Spi v svojem Stolu. Tukaj je dolgočasno. Kaj je novega zunaj ?
—	Nič. Vse ponavadi.
Ko ae je Peter prepričal, da
čuvaj res spi, je stopil v celico] rekoč:
—	Ali te kaj boli, ker so tu1 tolkli?
—	Nič več me ne boli. Skoraj bi bil že pozabil, kaj se zgodilo.
—	Tolčejo človeka in ne pomislijo, da bi ga lahko ubili. Posebno oni mali s poševnimi očmi.
—	Kaj ii", da sera se ti smilil?
—	Zakaj se puntate?
—	Ker ljudstvo lakote umira.
Peter je vstal in šel parkrat
seraterja po sobi.
—	Ali je res, da nameravate med vse ljudi razdeliti denar, da bi ne bilo treba nikomur stra-lati ?
—	Neumnost! Kdo ti je to na-tvezel ?
—	Narednik.
—	Vaš narednik ni samo hudoben ampak tudi neumen človek.
—	Toraj ni res? Kaj pa hočete pravzaprav?
—	Napraviti hočemo konec vsa-:emu izkoriščevanju.
—	Tega ne razumem.
—	Ne? Toraj poslušaj. Sedaj ima eden veliko polja, drugi pa ličesar, pa je vseeno oni, ki ni-nima ničesar, lahko stokrat boljši človek od onega, ki ima kaj.
i e v e ž mora zategadelj delati pri bogatinu za nizko plačo, dočim živi on kar tako tja vend an in nia vs -ga dovolj. Ali bi ne bilo boljše, če bi imela vso zemljo občina in bi vsi delali?
—	Toda zemljo imajo vseeno
»oedinei.
—	Ni res. Vsak človek pride nig na svet.
Peter je zopet začel hoditi sem-tertja po sobi.
—	Ti si Zid, kaj ne?
—	I)a.
—	Zakaj ste pa umorili Kri-tusa ? On je bil vendar OdrdSe-
uik.
Čakaj, ti bom nekaj povedal. Kristus je hotel odrešiti reveže, ker so pred Bogom vsi ljudje •naki. Saj je vendar rekel: 4'Prej pride kamela skozi šivankino u-io. kakor bogatin v nebesa." Pega s« veda niso mogli bogatini dišati in storili so kot se jim je 'uij bol j prav zdelo. Toda umo rili so ga rimski vojaki, ki se takrat služili v Jeruzalemu.
Malo je manjkalo, da ni Peter omahnil nazaj. Al so bile resnične njegove besede? Ali mu je »ripovedovala mati v mladosti iajke, da bi začel sovražite Žile? Boris mora biti vendar po-tenjak, ker tako odkritosrčno gleda.
Jetnik ga je nenadoma vpra->al:
—	Ali imaš stariše?
—	Da. Očeta in mater.
—	Ali ju imaš rad?
—	Seveda.
—	Gotovo bi bila žalostna, čc bi se ti kaj pripetilo? Kaj ne, da bi bila vesela, če bi jima kdo kaj
poročil o tebi?
—	I/ .srca bi mu bila hvaležni. Zakaj pa vendar sprašuješ
lake stvari?
—	Prepričati sem se hotel, če e pri vseh ljudeh enako.
Peter je kakor okamenel ob-i
stal, ker je bilo strogo prrpove-lano napraviti jetnikom kako u-slugo. Pomislil je na stariše. Do-rn o t ožje se ga je polastilo in ljubezen do Borisa.
—	Ali stanujejo tvoji stariši I a leč odtukaj?
—	Ne, v mestu.
—	Ce bo priložnost, boni pa stopil tja.--—
In že naslednji dan je šel Peer k Bosisovitn starišem in jim vse povedal. Vojak se je Čudil -cer mu niti na um ni prišlo, da je Boris tako bogat. Pogostili so ga z raskošnim obedom in 11111 razkazali vso liišo. Borisova najmlajša sestra je bila vedno pri njem. jemala mu je kapo z glave in se na vse mogoče načine zabavala žnjim.
—	Včeraj ste govorili z Borisom V ječi ?
—	Da, imel sem službo.
—	Ali vas je prosil, da pridete k nam ?
—	Ne, kar tako sem šel.
—	Kako dober človek ste!
—	O čem sta se pa pogovarjala?
—	O vseli mogočih stvareh. Mladi gospod je zelo učen. Govori kot kak učitelj.
Ko se je Peter proti večeru vračal v vojašnico, bi najrajše od veselja zavriskal. Taki ljudje vendar ne morejo biti slabi. Ni mogoče. Čimbolj je premišljeval, tembolj je raslo v njegovem srcu sovraštvo proti onim, ki so ga toliko let slepili. Na postelji
je zajokal kakor otrok.
• •
Borisu je z vsakim dnem hujša predla. Mislil je, da so se črke, ko so padle na tla čisto raz-
tresle, toda kmalo je spoznal, da 1 se ni zgodilo tako. Nekaj stavkov je ostalo še celih in iz njih i se je pri preiskavi dognalo, da je član socialistične stranke. Pa to še ni bilo vse. Preiskovalni sodnik je skušal zvedeti iz njega vse, kar mu še ni bilo znano.
Na vsak način ga je lrotel napraviti za izdajalca. Sprva se je Borisu vse skupaj smešno zdelo, ko je pa izvedel, da so policiji znana imena nekaterih njegovih tovarišev, se je prestrašil. Vsak hip, vsako uro jih lahko aretirajo. Po zaslišanju so ga zopet prepeljali v njegovo celico. Takrat je vprvič občutil, da je res jetnik. Nekdo jih je moral izdati, in skoraj bi lahko rekel, kdo jih je izdal. Kaj mu pomaga, če ne more posvariti svojih tovarišev? Premišljeval je, kako bi jih obvestil, pa mu ni nič pametnega šinil o v glavo. Slednjič je prišel do zaključka: — Pobegniti moram ! — Takoj s:' je začel pripravljati na beg. Volnato odejo je raztrgal na dolge, vrvem podobne kose, in natančno preiska! celo celico. Jetni.šnica je bila dvonadstropno poslopje, katero je uprava vzela samo v najem. Priložnosti za beg je bilo seveda dovolj, posebno če ni straža dobro pazila na vsako malenkost. Ce bi enkrat prišel na tla, bi splezal na streho, ki se je dotikala strehe velike tovarne. V tovarni bi ga ne našla več živa duša.
Samo kako stražnika spraviti vstran? Na vsak način je hotel poskušati. V slučaju, da se mu posreči, je dobro, če ne. je izgubljen. Potrkal je na vrata. Paznik ga je vprašal kaj želi.
—	Ven bi rad šel.
Politični jetniki niso smeli nikamor brez vojaškega spremstva. Stražo je pa imel .tisti dan ravno Peter. Boris ni mislil na nič drugega kakor na beg. Šla sta po hodniku do stopnic. Boris je začel iti navzgor, Peter paves preplašen za njim. Ko se je dotaknil skoraj z glavo okna na strehi, ga je prijel Peter za roko.
—	Gospod, kaj delate?
—	Odpreti moram. Nikar me ne moti. če si res moj prijatelj.
—	Gospod, tega ne smete. Kaj takega ne smem dovoliti.
—	Moram. Saj sem ti rekel, la moram r -siti svoje tovariše. Policija pošilja ogleduhe med nas. Včeraj sem zvedel. Moram jih posvariti.
—	Gospod, ne sinete. Streljati moram.
Boris je vedel, da mu ni mogoče ujiti. Bogve kaj bi se zgodilo, pred no bi prišel na streho. Toliko 4la ni obupal.
—	Le streljaj! Streljaj! — je vzkliknil — če ne, bo prepozno! — Po teh besedah se je dvignil in pogledal na streho.
Peter je prijel za puško, ustreliti si pa ni upal.
—	Mati... nebeška... pomagaj mi... Ne moreni več... <Jo-spod, vi ste dober človek. Goto vo bi vam lie bilo prav, če bi me poslali h kazenski stolni ji. Prosim vas, vrnite se.
Boris je stopil na tla.
—	Prav imaš, brat. Tako se mi godi, ker nisem bil prav premi-mislil. Nikdar za to ceno. Premlad sem še.
Peter ga je žalostno pogledal in odvrnil:
—	Žal mi je, da vas lic sinem pustiti. Vrjeinite, da mi je zelo težko, ker ste zaprti. Kaj če bi si izbrali kako drugo pot, ki ni tako nevarna?... 'Ali... povejte mi, kako bi se branil, kakšen izgovor bi navedel, če bi pobegnili?
Tedaj se je pa Borisu nekaj posvetilo v glavi. Iz žepa je vzel vrv. napravljeno iz odeje, in privezal Petra k držaju poleg stopnic.
—	Takoj ko bom na strehi, lahko začneš kričati na pomoč. Ne boj se, ii" bodo me dobili. Reci, da sem te udaril po glavi in da si za hip izgubil pamet. Cisto omamljen si bil! Iiazumeš? Ce boš kedaj kaj potreboval, se obrni name.
Ko so prišli stražniki, so našli Petra zvezanega in vsega bledega. V očeh so se mu lesketale velike solze.
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda"
SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneli na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti.
Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
Avstrijska najnovejša kolonijalna politika.
—o-
"Sava" piše:
Ker v Avstriji nimamo še dovolj notranjih skrbi, je prišlo našemu zunanjemu ministru grofu j Berehtoblu na um, da si poišče ! novih lovorik odsb-j v Mali Aziji. Njegov duševni otrok — samostojna Albanija — je po last-I ni izpovedi v delegacijah, po na-stoju princa Wieda zadobil kompaktno formo iu niti vrag sam ji ne more škodovati. Tako je grof Berehtold mislil in govoril še pred kratkim. Zadnji dogodki v Albaniji so ga pač drugače poučili. Toda o tem na drugem mestu. Tu hočemo danes spregovoriti le o najnovejši eksnanzivno-sti avstrijske zunanje politike.
Dolgo je iskal grof Berehtold po svetu, kje bi avstrijskemu kapitalu pridobil novih virov. Naposled se mu je to posrečilo v 'Mali Aziji — v Kilikiji. Kilikija je rodovitna in vsled pridelovanja bombaža bogata pokrajina i ob južni obali Male Azije, ki se razprostira do onega kot;', kate rega tvorita maloazijska in sirij-ska obal. Grabežljivost evropskir vejesil je zahtevala že tudi v Ki likiji svoj delež. Na vzhodu črpa nemški, na zapadu italijanski ka pital iz rodovitne pokrajine. Med tema dvema državama išče sedaj Avstrija svojo ' • interesno sfero." Vlada se trudi, da bi tam kaj dosegla za avstrijski kapital "koncesijo v svrho izkoriščevanju naravnih zakladov."
Avstrija je v tem ozira sledila evropskim velesilam, ki so si vse zagotovile v Mali Aziji svoje "in-t "resne sfere*. Vsaka država je zasigurala svojim podjetnikom v azijski Turčiji koncesije bodisi za zgradbo železnic ali pristanov, bodisi za izkoriščanje rudokopov. Večinoma so to le gospodarska podjetja, ki pa vzlic temu prav lahko zadobe politično lice. Zna no je napriiner. da .i • svoječasno sovraštvo med Angleško in Nemčijo nastalo ravno \sled grad be bagdadske železnice. To sovraštvo je bilo takorekoč prvi po-I vod pomnožit vi armad in mornaric cele K v rope. V takih go-<podar-dcih podjetjih tiči ponavadi politična misel in navadno je gospodarska osvojitev kakega dela dežele le nekak pr lttdij h konečni okupaciji. . Ako imajo
dandanes v turški Aziji Nemci, Francozi, Angleži Rusi in v zad-! njem času tudi Italijani svoje i interesne sfere", pomen ja to. da so si že časa življenja zasigurali dedščino po trohneli turški dr- i žavi.
Za Avstrijo bi bila Kikilija posebno pripravna, ker divjajo tamkaj narodnostni boji! Vs-m narodom tako pravična Avstrija bi našla gotovo tudi v Kikiliji sredstva in pota, da, kakor doma tako tudi tamkaj, narodnostne spore — ne morda/poravna — nego še bolj razdraži. Pa to bi naposled še ne bilo najhujše. Še važnejše vprašanje se nam vsiljuje: Kje bomo dobili denar za "izkoriščanje. naravnih zakladov?"
Ako bogate države iščejo pota, kako bi svoj denar čini plo-donosnejše naložile v inozemskih pokrajinah, je to naposled um-ljivo. A o Avstriji vendar živ krst lie more trditi, da jo bogata! Brez francoskega kapitala se sploh lie more ganiti in pred dvema letoma je šla celo k ameriškim jiugoni po 7 iu pol odstotni denar. Ce hoče graditi v Bosni železnice, ji mora posoditi Nemčija sredstva, k j" vraga ga hoče potem dobiti za lu-krativna podjettja v Mali Aziji?
In kakor vse kaže. se ideja res ni porodila v glavah avstr. industrijalcev. Skuhali so to mešanico v zunanjem uradu iu nekako v tolažbo naj bo, da so na Balkanu tako slabo opravili.
Politično pa je ta eksperiment še dosti bolj nevaren. Ce pogledamo krog sebe, vidimo, da nas obdajajo sami sovražniki. Ali se naj sedaj začnemo prek-ljati radi Male Azije še z ostalim svetom, ki ne meji na našo državo. Prekrižali bi pota vseh evropskih velesil, najbolj pa .še ona Nemčije, ki ima največ interesov v Mali Aziji. Stvar bi za Avstrijo lahko postala šmentano draga!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim našim naročnikom in j ostalim rojakom v državah Mon-, tana in Wyoming naznanjamo, i da jih bode v kratkem obiskal ! naš posebni .zastopnik
g. ROBERT ROBLEK, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za naš list in knjige, ka kor tudi za vsa druga v našo stro ko spadajoča dela, vsled cesar ga rojakom v omenjenih državah ' kar najtopleje priporočamo.
Frank Petkovšek i
A Javni Notar (Notary Public) I TL3-7 20 MARKET STREET |
Hj	WAUKEGAN, ILL.
f PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
__ PRODAJA vožne listke vseh prekomor-
„________skih črt.
PHONE 246
r/ ,	POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo
Zastopnik	in pošteno
"GLAS NARODA"	P
S2 Cortlandt Street, UPRAVLJA vse v notarski posel spada-New York, N. Y. '	joča dela.
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
1	je najstarejše in od
lil	zdravnikov priznano
p^i	kot najboljše sredstvo
mhiL	P^oti notranjim boleznim.
^FiJ^I "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan
^_iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se
prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, R^^tJfTT^ varujte se ponaredb in zahtevajte pravi
in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", zn-an nac* let" lekarnar
ali gostilničar nima v^zalogi. se obrnite BP^^S jj/giN II	V zalogi imamo tudi cisti domači
■[K il TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
™^tagJSš^	kuhana v naši lastni distillery.
----Postna naročila se točno izvršujejo.
Prva Slovenska veletrgovina
SSSi The Ohio Brandy Distilling Co.
*EI_JLjP 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
, Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve* strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Fakse 1604 St. Clair Ave., N. E.
$19.00 zastonj.
Ako kupite uro naravnost iz tvornl-
jJjf&^A	is!" uro I,aj,n:" J 1-5 tO doilm je naša
j&^jl i	p«=«t>na tvorni.-ka v .-na za isto uro le
• g Tj Ji xj'sl^i
i ■>>■;.u- vam takoj* p..šij«.mil ur,, v krasni
nas >-1! ". prav n;i - - ir n,- riskira, k<*r WraSBHplTx	V tvi. M da si -!a uro ter se sam
^■MrT^S	pr«; a. da je i:ra v nsnUi vredna $23,
i i LVlfllll'iJ*^^	torn, ga ra n t im i ia od tvonire dvajset
^»KSl; C^S&SS^if^Ej^	1 • ■ t. s svetovno znanim kolesjem. Xuto
pla- tte agentu Jtj.i.iO in i>ar centov za Ml popravljamo naše ure popolnoma zastonj skozi dvajset let ali jih pa iz-
menjamo za druge.
OPOMBA. N"a zahtevo vam dopoSlje mo naš veliki, ilustrirani cenik zastonj
NATIONAL C0MERCIAL CO., 505 E. 5th St., New York, N. Y., Dept. Ill
Pozor rojaka!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirale in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih van* vsakovrstne stvari obljubujejo, kaker stalno delo, brezplačno stavljanjc poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze, katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spelniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen nenis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo- slovenske farmarske naselbine v Wausaukee^ I Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. TrJ svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijavnem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informacije in mano tamošnje slovenske farmerske naselbine nredno greste kajn drugam svet gledatt, ter čas in denar po brezipotrebnem, tratiti, v.
; FRANKSAKSER
^	Glavni urad:	p	Podružnica:
f	82 Cortlandt St., New Yorle, N. Y. | 6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, 0.
I	Pošilja-	g	Prodaja
j	denarje v staro I parobrodne 1 domovino 1 listke
"	potom c. kr. poštne hranilnice na 8 za vse prekmorske parobrodne družbe j Dunaju; hitro in ceno.	g	po izvirnih cenah.
n
^	Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ^ milllU ne more tožiti o kaki izgubi. EtBtBtl
**	v
I	a
1 Jflgsslovanski ^^^ Ksts^ jednata
i i J
TLoAcrpcriran« 24. januarja 1901 v državi M'cxnoeotft« i
t EL Y, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Pred* Jnik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar
berton, O.
Ct lavni tajn.k: GEO. L. BR '/.H K, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn." Zau; :ak: LOLIS KASTELIC, Bux 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IV LC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI:
MIKE ZT'XTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. i'JTI H I'LHAL. 422 N. 4?h St., Kan.as City, Kan«, fbll s' VOcRfi'H, 444—Gth St., La Salle, 111. JOHN AI'SI* , €413 M rta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽISMK, B x li3, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN' JI - 'IN'. 1708 E. 28th St., Lorain, O.
J1 I I'll }'	tlrh St., Rock Springs, Wjo.
Mil ■/'»!{ l'l Ii: i. \TA Box 701, Black Diamond, "Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOČ! P M!:i;n:L el društa -štv. 1., Ely, Minn.
■ 1. 1 1 i-'va št v. 2., Ely, Minn, i : . iva htv. 114., Ely, Minn.
n-:. : . h zri ; v kakor tudi denarne poii-•'•'«. * .t jnika Jednote, vse pritožbe
»a na predsednika porotnega odbora.
t *3 gtrani članov se nebode
•zir&Io.
Dništverjo glr-silo: "GLAS NARODA".
Delavni problemi in organizacije.
▼»od in \ I no !«■ po zakonih
I-Imvške eksi-it. uee. Kar j. pri
ho in čet rt vina na dan, to nred-1 turv-ucga kruha poleg koščka'
kij"', ne južneje v stari Srbiji, A	r-« ta asi . ni -i. •
lež e iu na kovVk kruha s stu-i
Kakor ji ta zasln/na lorma naravne enostavnosti in brez kom-
delodajalea. tako nevredne veljave je t h zaslužek za delavea-eloveka. Nat ura Ini sasluz, k je Haj'»olj tlačeče ikori&čcvanje dela v ca in v svojeta lastm-m interesu j«' bil današnji družabni red prisiljen, da je povavno j repo-veilal ta zaslužni sistem.
Akoravno izginja naturalni laninž-k vedno bolj s pozoriiea. Vendar j»- še daite« deloma zelo v veljavi. Odplačevanje dt-la v Baturalijnh je še v navadi pri j o-jtadeKk*'iu delavstvu, deloma tudi v različnih obrtih, kjer prej«, itajo u^»jiei in potno-niki stanovanje in hrano nam»-»to polne jlaee. V Velikem delu delavstva evete torej Še vedno napram vsem prepovedim naturalni za-|io/.i-k. Riuii tega j<- umeMuo, da udi to zaslužilo formo po ujt-neiu >i*!vu razmotrimo.
Prvo vprašanj«, katero zahte-Ira odgovoru je, ali naturalni za-
sj»loli odgovarja vredno-j ■-'iižnega efekta gotovega . Nikakor ne! Naturalni za-c -am na sebi predstavlja
■	i ■ j i: 11 i t: i um eksistenčnih po-'■■ !i. katere neobhodno po-
i; ■ -lov« ško telo za ohrani-
• ■ 111 ■ sposobnosti do dela. bij ji- naturalni zaslužek ; codnkeij.sko sredstvo, i/raUjeno delavno ener-■ o 1,1 /'op«-t pretvarja v po-. d ■■ 1 a sposobno enerži-1 i deloma. Kajti tudi člo-■ avna >ila je podvržena /iikomi trajne izra-• iKjn/e je VCS Zllesek i/J sile pretvoriti zopet v 'sv.»j poeetni stadij.
zaslužk ohranjuje
■	a v ni s t roj in ne vstvar-; n. katere bi nudile ena-
in.i nadomestilo oziroma
■	' /.i i/vi š.-no delo. Kdo ima i.'akein glavni interes, da
' ' ii a': i i zaslužek n - pade pod vre inost, da delavčeva
■	i .,a vs. biijt\ zadostno množino
,1o\ sposobnih za pretvor-•	jene en ivije v potenci-
I b lili o delodajalec. Presla-' i u. ir-iije delavni stroj. -> .i . izrablja investirano
I ' '-'a ste.li, da mora delav-\ ■> >iio odklanjati to za-oriuo, kat ra je edino n ki intei-es in katera po-
■	>• .! lavstvo na stopnjo ži-
■! v ne sile. Naturalni odgovarja vrednosti -	ra .•!' kta izvršenega do-
i vstvarja dobrin, katere
■	o^oejlc delavstvu zaslužiti
■	' z -služiti izvršenemu de-i '»n .!o\arja joči zaslužek.
\ . pa moramo tudi nail J'ko j.- naturalni zaslužek \ iir■ sii delodajalstva in oab ! i je. ako odgovarja na t ural-^ /ek ljudskemu razvoju. Ba\'iio nasprotno. Naturalni za-
■	i. 1 r / a i j e razvoj proleta-ri.ja t a. torej >ivljeiisko sredstvo podj. ' niši va ali pa sploh do go-.spodai-ske neproduktivnosti go-
'"— • Ijndstva, gotove države.
\ današnjem družabnem redu i- kapitalizem, je država stop-nji.see, po katerem hodi gospodarski razvoj do svojega konč-i! e ja. Tudi soeijalizem ne mor šiloma prestriči to življcn-sko "it. temveč mora podpirati naravni razvoj, kateri hodi po svoji volji in po svojem naravno zakonskem potu. V interesu kapitalizma, v interesu države je torej tla vstvarja delavstvo no-ve delasposobne moči, da nevredni /as!n/rk ne zadržuje eksistenci naraščaja tlelavskega pro-I letarijata.
Naturalni zaslužek pa zahteva ravno nas; rotuo, bodi za ciljem, kateri vodi narodno gospodarstvo do oslablj. nja. kateri ravno dobrin" ustvarjajoče elemente : ujr« na bi ja.
l'op<dnoma nepravilno in ne-naiavno je mnenje, da naj revež^ kateri komaj sebi- preživlja, ne vstvarja otrok, ker s tem le po-
.	I
Več nje bedo in pomnožuje pro-
letarijat, katerega vedno večja množina krati njemu samemu zaslužek. Z množenjem proletari-jata raste delavna eneržija gospodarske države, raste njen gospodarski kapital, kateri mora po naravn m zakonu vstvarja ti j priložnosti za preživljanje in odplačevanje novih delavnih moči.
Delavec v naturalnem zaslužku pa tudi bede ne more vstvar-jati. Poglejmo le n. pr. kako trpi in kako živi mlado kmetsko dekle, katero je uslužbeno pri poljedelcu ali kateremkoli podjetniku. Pravico ima do dela, a hotenje ima tudi do življenja. Čisto naravno je, ako tudi ona začuti v sebi človeka ko njen de-lodajal e, in ako najde nji sočutnega človeka, katerega resnično ljubi, ali magari tudi ne. Ce pa to prijateljstv o rodi posledi-1 ce, če dekle postane noseče, ne da bi se hotelo ali moglo poročiti, kaj ji ost. ne druzega, kakor da postane zločinka, da u-mori sebe ali otroka ali pa ga naprti občini, državi ali pa someščanom. Naturalni zasluž -k ne zadostuje za dva bilja, akoravno zasluži njeno delo .še večjega priznanja.
Ako bi ta naturalni zaslužek zadostoval vsem človeškim potrebam, odgovarjal vsem zahtevam J človeške prostosti, gotovo bi ne bilo potrebno poedineniu kakor splošnosti nasprotovati tej zaslužni formi, ne bilo bi v nesoglasju z razvojem delavstva iti gosj odarskega boja.
A tega naturalni zaslužek ravno ne vsebuje, radi tega je tak«-škodljiv interesom delavstva, nevreden njegove gospodarske ve-| ljave in škodljiv gospodarskemu razvoju države. Naturalni zaslu-I ž k je najbolj nazadnjaško zadr-žavanje procvita narodnega go-spodarstva, je odpor proti zdravemu ljudskemu razvoju.
Enako slaba forma natural nega zaslužka je ona, na podlagi katere dobiva delavec gotovo malo plačilo izvršenega delavnega efekta v novcih, a drugi del v naturalijah. Ta forma je prehod od naturalnega do denarnega zaslužka, ker ima v sebi vse nedostatke tega zaslužka a ne vse one prostosti, kat -re nudi čisti denarni zaslužek.
Bodisi hlapec, dekla, pomočnik ali višje kvalificiran delavce, kateri prejema d i svojega zaslužka v naturalijah je v vseh svojih meščanskih pravicah o-krajšau popolnoma nesvoboden in zato nepolnovreden član človeške družbe.
Delavec, katri prejema del zaslužka v obliki hrane in stanovanja. ne more popolnoma razpolagati s svojim prostim časom in je v dosti večji meri prepuščen samovolji delodajalea, ko oni delavec, ki prejema le denarni zaslužek. Z večjim delom njegovega zaslužnega iznosa razpolaga delodajalec ne pa on sam. reguliranje zaslužne mezde je o-težkočeno, ker delavce oni del svoj ■ plače, ki je investiran v hrani in stanovanju težko kontrolira. Ravnotako je tudi otež-kočena regulacija delavnega časa. ker se jedilne pavze in odpo-čitki popoVioma po volji delodajalca ravnajo. V vseh ozirili je tak d "lave«* navezan na svojevoljne odloki* delodajalca in v popolnoma suženjskem odnošaju napram temu.
Pa tudi iz zdravstvenih ozirov je ta zaslužna forma delavstvu škodljiva, da se je čuditi, da ta razred človeške družb • tako potrpežljivo prenaša to kruto krivico. 1'r-d očmi mi je slika, katera je v svoji krutosti zelo nedolžna v primeri z drugimi ši /alostnejšjini slučaji. Neko prevozniško podjetje je imelo štiri hlapce in d klo. Poleti so spali hlapci, kjer se jim je pač zljubi-lo. v podstrešju, na mrvi. pod kozi deem ali v jasnih nočeh na prostem. Pozimi seveda so iskali gor-kote. Spali so vsi .štirje v hlevu poleg osmih konj in štirih krav v prostoru 56 kvadratnih ra *trov. Dekla je imela svojo spalnico v shrambi žita in drugih poljskih pridelkov. A' tej zaduhli atmos; feri je to delavstvo "počivalo" in zbiralo novih moči za prihodnji dan. Ali ni to-neumljiva kri-viea katero nosi edino prokh*t-stvo naturalnega zaslužka na svojem kontu?
Kje najdete več tuberkuloznih ljudij, kakor med čevljarskimi, stolarskimi, mizarskimi pomočniki kateri so pri nas še večinoma v naturalnem zaslužku? Kje najdete več alkoholnih zločinov in detomorov, kakor med hlapci in deklami, kateri nosijo te težke j verige naturalnega zaslužka '''Blagor jim, njih je nebeško
'kraljestvo" je nauk edino zve-] ličave vere — a kaj je njih življenje? Trpljenje in beda, suženjstvo, telesno in duševno prepa-■' dan je.
Vsi interesi delavstva torej , protivijo se tako čistemu natu-ralnemu zaslužku kakor tudi <lel-neniu denarnemu, ki je spojen s hrano in stanovanjem. Ta zaslužna forma naravnost omejuje prosto gibanje delavca, zabranjuje uspešen napredek njegovega življen-skega blagostanja in skoro onemogočile vsako razredno organizacijo za izboljšanje položaja.
Vsa ta dejstva odločujejo popolnoma jasno in brcbzpogojno. da ima delavstvo in vsaka strokovna organizacija naturalni zaslužek, bodisi v katerikoli formi, zavreči. Strokovne organizacij-* izvršujejo velevredno delo, če sistematično in z železno ener-žijo nastopajo proti tej formi za. slu žica.
Naturalni zaslužek torej ne odgovarja zaslužnim interesom delavstva in ne predstavlja kompenzacijske dobrine delavnega efekta. Zato moramo to formo zaslužka izklopiti iz vrste zaslužnih sistemov, moramo vsak kompromis na tej podlagi apriori-stično zavreči. Naturalni zaslužek je v vsaki formi nenaraven, nepravičen. Delavno silo, delo v splošnem ne moremo po tem ključu odplačevati; naturalni zaslužek ni nikak enakovreden ekvivalent za blago: delavno moč.
"NaŠi Zapiski".
Vsakdanje laži.
—o-
"Nikdar ne bom ljubil druge ženske!"
"Škoda, da me niste dobili doma !"'
"Oh, gospa, kako krasni ste danes!"
"Ce boste nosili čevlje par dni. Vas ne bodo več tiščali."
"Moj gospodar ne more brez mene ničesar opraviti."
m
"Razen tebe me ni še noben možki poljubil."
"Naš otrok nikdar po noči ne joka."
•
"Samo učitelj je vzrok, da imam tako slabo spričevalo. Iz-praševal nas je stvari, o katerih se nismo nikdar nič učili.'
"Posodite mi t olikoin t oliko denarja. prihodnji teden ga vam prav zagotovo vrnem."
"Z ozirom na koristi svojih someščanov in iz ljubezni do domovine sprejmem kandidaturo."
•
"Niti v sanjah mi ni padlo v glavo, da bi dvomil o pristnosti Vaših las."
"Gospa tašča je žal včeraj odpotovala. ''
•
4"Že deset let sva poročena, pa
se nisva niti besedice sporekla."
•
"Svoje ulogc niti pogledal ni-sem, pa sem vseeno igral na o-dru."
"Samo »Štiri dni vas nisem videl. pa se mi je zdelo, da je cela večnost."
•
"Grozno sem žalosten, ker gre moja žena na deželo, jaz moram pa sam ostati t mestu."
"Z velespoštovanjem najuda-nejši.. . "
*
"('isto vseeno mi je, če dobim, ali ne, ker igrani le iz dolgega
časa."
•
"Povsod priljubljeni in splošno znani gospod X."
"Vse je pozabljeno in odpuščeno."
•
"Bog ve, kje je dobil časopis moje sliko, da jo je priobčil o
priliki moje desetletnice."
•
"Le pridite k meni služit, tako se boste počutili kakor doma."
"Iluerta bo v najkrajšem času resigniral."
ROJAKI NAROČAJTE SE NA I "GLAS NARODA", NAJVEČJI i SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Amerika in Amerikanci.
Spisal REV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Tranka:
AMERIKA IN AMERIKANUl.
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvi*stno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem ' in posameznikov* na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo' zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe. ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi- j tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Poseb-! no primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost, j Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo j na katerikoli naslov v stari do- i movini.
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St., New York, N.Y.! „
1 Domača naravna ohijska vina
m	kakor:
9	CATAWBA, IWES, IN CONCORD
i	prodaja
] JOSIP SVETE,
|	17SO-S2 E. 28th St., Lorain, Ohio
I	Conkord, rudečo vir.o po____60c. galona,
|	Catawba, belo vino po......80c. galona.
I	Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček.
J Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-J jati denar ali Money Order.
I Vina so popolnoma naravna, ka** jamčim.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. v EČ.7I IN NAJCENEJŠI DNEVNIK
Pustite si doposlati K
z 12 spevi za 30 dni | Z | ^^^^^^^^^^^oskašnjo. ^ l il
—^/š Povsem vseeno je. kje kupite.
_ morete si boljše izbrati stroja pn-.ii ,» ne preti tate natančno le^a kutai
JL	ri^^jfcjM	Pišite ]•<> t:i cenik, ki je zastonj,
^^gš^THE GRAMOFON GQ,
74 CortJfincJt Street	Ntsw York <Jity
KAJ JE miOTOR"?
Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih beced. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
Pulmotor je pomembna beseda
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
: Citajte razlago te besede v :
Premier Dictionary
pulmotor (pul-mo-ter) je avto-, matičen aparat za vzbujanje,	^^siSSS-
katerega se rabi v slučajih za-	^____ g
udarcih, oslabi jen ja v narkozi,	H^ll,
pr^k ni^^^u ^(li ^n^^ ^Vf^ ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^ ^ ^^^^^^^^^^
^	'GREAT^ R^JCEL "517-^ fr^
Poglejte kupon na 5. strani. — Le 6 jih je treba.
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI
"GLAS NARODA"
GLAS NAHODA, IG. JUNIJA, 1014.
Inovice iz stare domovine.
I	KRANJSKO.
Umrl j.- v li. tnjah vrli Slove-v Jakob Zupan, posestnik in
i miit'ii i bolezni v Kranjski gori »kur Andolš« k, ubsolvirani a v n i k, edini sin dvornega svet-kit Andolška.
Strašna »mrt. maja popol-
>»• »krog tnt? ure	peljala
apea 17letni Anton Jančar iu •letni Andrej Bolte, ki sta uslu-»eua pri posest niti Mariji Šker-ne v Ju ršati, voz s steljo i i Uo-iie	grabna. Tam. kjer pe-
j;j«1 in zdrwiiit v vodo. Voz se je ••vrnil in padel na lioltetft tako -ireeno, da je bil fant z glavo v »toku iu da m* j** v njem zailu-' . 1'ivpeljttH »so ga na doni po-«t nice.
Ne sreča. Dveletni sin dninarice uk<»# Komati i/- Škofje Loke je ,d«'l .s postelj«* tako nesreeno, da je /lomil nogo. Prepeljati so gu »tali v deželno bolnišnico. Zakonska ljubezen. Iz Ljubne-^a poroeajo: Kdor lioee dobiti v, '.akou ljube/njivo /< no, naj jo gre: likati tja, kj<-r jo jr tlobil Frane Solar, kovae i/. Ljiilmega, ki mora v zaporu ri»"-et j'-st. ki mu ga je njegova ljube/njiva žena pre-j
Poštne zadeve. I/. Novega mesta poroeajo; Posta v Novem mestu obsega občino Novo mesto in IVeeiio, izv/emši vasi, ki spadajo pod Stražo, ter podgrajsko župnijo. Po^ta v Kandiji pa obsegal Ai-ejidel župnije Sinihel in stopi-ško župnijo. Za vasi občine Prečna, I »eršlin, Cegonea, Prečna, Za-log, ('ešeavas je pri novomeškem l>ostnem uradu si-lski pismonoša. ki nosi trikrat na teden poštne pošiljatve. Za vasi Ločna, liučna-vas„ oboje Kamenee, Dalnivrh. Horšt, Hudo, Potočna vas. Muha-ber pa je poštna uabiralnica v Heišlinu. kjer pisma ostanejo \ i rkr.it po eele tetine, predno pridejo strankam v roke. IV je že za <*n ilel občine Prerna pismonoša, zaka j bi ne bil tudi za drugi del. posebno ker tri tiui sploh nima pismonoša nobenega nujnega službenega opravila. Zahteva pravičnosti j«-, da tudi drugi del ob-eiue Pre«*na dobi iselskega pismo-noš ». Znpljani v Podgradu ho im« Ii tlozdaj poštno zvezo po po->'i Novo mesto.Metlika vsaj dvakrat tia teden. Z otvoritvijo belokranjske železnice pa vožnja če/ (iurjanei- preneha in župnija Pod-> grad zgubi sedanjo ugodno poštno zvezo. I mestno bi bilo župnijo Podjrnid prideliti zdaj postnemu uradu v Kandiji, tako <la bi selški pismonoša šel dvakrat na teden tudi v Podgrad. Morda bi bilo tudi umestno, da se za župnijo Stopiee in Podgrail ustanovi nov, pošini ur ad v Stopičah. Poštne I pošil «at ve v te kraje so zato obilne. ker j- \eliko možkih otl tam v Ameriki.
Za pcgorclce v Podhosti je d. -1 želna blagajna nakazala •"><)."><) K.
Izpred sedeča v Novem inestu. Kako p (M* en i pride do kolesa. Ključavničarska pomočnika Ka-i rol Krajcar in Leopold Uostoharl sta v Krškem nek večer 1!>1'J v jeseni ukradla iz gostilne Ivana) »Jermana kolo, katero je bilo za-i prto z verižico s takozvano "žabo"'. iz gostilniški1 veže. Kolo sta potem pretnenila in lakirala, da se ni dalo spoznati tako hitro. Nazadnje je prodal Karol Krajcar kolo za •"><) K mojstru Andreju IV-bularju. Polngoma se je pa le zve-delo, kam je kolo prišlo. in so oba nadebudna uzmoviča prijeli ter izročili e. kr. okrožni sodniji. Te dni sta bila obsojena vsak na mesece težke j«'če s poostrili in na povračilo škotle za kolo v znesku o<> K. Andrej (Vbular. kateri je sumljiv«) kol«) kupil, se bode pa še posebej zagovarjal. — Cigana okradel. Alojzij Golob, šele 2U let star i' St. Petra, služil je pri nekem štaeuniirju v (Jori<"i vasi pri Ribnici. Hišni gospodar lie hranil je v podstrešni sobi svoje kolo. katfro j<* tudi Alojziju Golobu zelo ugajalo. Kaj si i/mLsli zvita glava? Po/i mi. ko nihče kolesa ne ribi. pren« s«* kolo na šup<» in ga poriMj'* tako. da se u.t nt nič vi-ilrlo. Ko pa ita-Topi toplo vreme. 1<*«)»j p« hajdi na kol«. Kavno na isti premeten i ume m *i preskrbi kolenar*ko obleko, nov«* (čevlje na ime go.jMi liirja iu ga maš. ; |e Športno Čepieo si jf >air kupil Ko ji* iiorl /«• is« pripravljeno, takrat jc gospodar pogrešil kolo: uj^i «o kolo zelo skrbmi sprav-■^nb. Sum se je obrnil na Aloj-
■a (ioloba ; ker se je ved 110 bolj Hsnilo. da je le (Joloh tak tiavdu-B^.kobsar. Si> ga naposled orož Ay>ra«ali, ali ima za ta šport
'tudi potrebno licenco od gospodarja kolesa. Te seveda ni mogel i dokiizati iu zato so ga povabili s i seboj. V preiskavi se je vse to do-i kazalo in tudi dognalo, da je na-i debudni Lojze nekoč v Ilčevem hlevu prenočeval s ciganom, ki mu je velel, naj vrata le dobro ■j zapre, da ga ktlo ne okrade, ker i ima denar. Cigan se pač ni nad-i jal, da bode I/ojze celo njega ukani!; Lojze j«* ponoči ukradel ciganu 10 K. zlorabi vsi eiganovo zaupnost. Okrožno sodišče je znalo primerno oceniti Lojzetov o navi-liaiiost ter ga je nagradilo s 6me-sečno težko ječo, posti in trdimi ! ležišči.
Iz Bele Krajine. V Slamnivasi j namerava deželni odbor zgraditi I llapajališče, ki bi stalo 5000 K. [Nekaj bi dala dežela. A0r'c bi se .dobilo od države, ostalo naj bi dodala soseska. Ljudje so pripravljeni storiti kar moč, toda denarnih prispevkov od njih ne br> dohiti, ker jih ni odkod vzeti. Bila bi pa taka naprava neizmer-
!ne koristi, posebno še ob požaru. Pa nič manj potrebna tudi na bližnji Radoviei, kjer je ob poletnem času prav občutno pomanjkanje vode in kjer je nevarni ost še večja, ker je vsled odprte lege skoraj v enomer bolj ali manj vetrovno. Pri lanskem po-[žaru sredi vasi je bila sreča v nesreči. dii je zgorela le dotična hiša, ker je bilo slučajno mirno vreme, d oči m je dan prej in po-/nej razsajal prav hud veter. — l)ne IS, maja je bila tretja oblet-niea. kar je na Hadovici toča vse pri čistem pobila. Letos trta nenavadno lepo obeta. Hladno vreme pa rast zadržuje, da dozdaj še polovico ni tako odgnala, kakor pred treiui leti ob tej dobi.
Dolenjski avtomobil. Kakor vsaka nova reč. ima tudi dolenjski avtomobil svoje nedostatke. Park rat se je že pripetilo, da je na tem ali onem kolesu manjkalo i polovico gumijevega obroča, a kljub temu je avtomobil moral voziti. <la je pravočasno prišel na namenjeni kraj. V tem položaju je vožnja veliko bolj neprijetna kot sicer, ker potnike vedno na eno stran zametuje. Tudi ropot je veliko večji in se vsled tegii konji veliko bolj strašijo. Ne glede na to se pa tudi človeku kar težko zdi, tla .s«- avtomobil vsled j tega silno rujnira in vrhu tega nudi nevarnost. <la s«' ob priliki ob hitrejši vožnji ne bi <>s zlomila. Podjetje hi moralo imeti vsaj v Nvi-iu mestu, Kostanjevici in Krškem oziroma Brežicah vedno primerno zalogo rezervnih koles, da se lahko vsak čas odpomore.
STAJERSK0,
Sv. Peter pri Mariboru. PljuČ-niea in vročinska bolezen je začela pri n:is divjat. Jako hudo je zbolelii izletnikom in daleč okrog znana ter priljubljena gospa 1 Muršečeva in gospa hčerka Pepea Sandejeva. — Umrla je pa na tej bolezni mlada žena Marija Marko v < Vlestrini. Ko je sa«lila fižol, jo i je presenetil dež. Ni se pa zme-nila z;i to in še delala naprej, da se je obleka posušila na njej. Pri jtein pa s«1 je močno prehladila. I Vnela so jej je pljuča. Dne 24. 'maja je poti legi a grozni vročnici, I stara komaj HI let. Zapušča moža in 4 majhne. Ijubeznjive otročiče, ki se niti še ne zavedajo, kakšna nesreča jih je doletela. Pazite, da se ne prehladite! Hu«la nevihta poilerc tudi najmočnejši hrast. — Dne '21. maja je bil poročen Ivan • viki i/ Viničke gore z Antonijo Damiš iz (4ruSove.
Sv. Jakob v Slov. gnr. Umrla je [dne 2o. maja Alojzija Rošker j»o I dolgotrajni in mučni bolezni.
Petok Bistrica v marenberškem «»kraju se botle na stroške države, dežele in interesentov reguliral. S tem se vendar enkrat ust reže nujni potrebi občin Sv. Primož in I Pernice, ki trpita mnogo škode /pri vsakem neurju.
Celje. "/.a ravnatelja meščanske šole v Celju je s 1. avgustom t. 1. imenovan meščanski učitelj Holzl.
Brežice. Te dni je onstran Save v Skopicah strela na polju ubila dve os.-bi. doeiin je tretja n«- zmi-;-<»rn un-tl življt-nj«-ia in smrtjo. <J.»spIMiar. ki je / dvema delavka-na na 'ijivi delal, j.- med neurj«-m razpel dežnik, pod katerega so »; stopili v^i trije; a žefezna koiiiea d< /n lvKVe palice je ]M>1egni'a st 11 1 o nase. Ne le visoka drevesa.
mpak tudi «ležuik, zlasti z železno palico, je na prostem polju ob i bliskanju nevaren!
Kapele prj Brežicah. Dne 25. ma;a ob H. uri zjutraj ji* nenado ima nastal ogenj pri posestniku
jjanezu (Jermovski ua Potlvincih. Kljub hitremu gašenju je zgorel hlev z !> prase i in hiša z mnogimi živili. Proti koncu je prihitela požarna hramba iz Velikega Obreza ter prav spretno in marljivo gasila ter reževala. kar je rešiti bilo še mogoče. — Gasilno orodje je Kapeičanom krvavo potrebno.
PRIMORSKO.
Umrla j«- v Vrtojbi 141etna hčerka Ivana Mrmolje, predsednika Gospodarske zadruge.
Samomor. Dne 27. maja je skočil 1/. petega nadstropja neke hiše v ulici Manzoni v Trstu trnki Jurij Moser, ministerialni uradnik i/. Budimpešte, na dvorišče in so pri tej priči ubil.
Z nožem zabodel. 28. maja zvečer je v deželni bolnišnici v Trstu umrl 1 tiletni Just Uhulanz, ki ga je pred desetimi dnevi ranil z 110-žem na pljučih neki Marij Luelie-sieh. \'zrok prepira je bilo igranji' s kartami. ' Telesna peškodba. Iiadi telesne
poškodbe so ovadili v Pnlju nek««J Jakobino Sejietič in njeno hčerko Domeniko. ker .sta pretepali neko Katarino Castro.
Avtcmcbilna nesreča. Med Dolom in Poljanami je zadel avtomobil v konja, vpreženega v voz s senom, tako močno, da mu je zlomil sprednji del života. Voznik Josip Lavrenčič iz Doberdoba se je izognil pravilno, ali avtomobil je tako drvel, da se ni mogel u-staviti. Voznika Lavrcučiča j«' vrglo dva metra v stran; k sreči ni nevarno ranjen.
Aretirali so na Grahovem Ano Ljubeč, ekspeditorico iz Suhorja na Dolenjskem. Na Grahovem je službovala pred dvema letoma. Baje gre za pouevcrjcnje 12,000 kron.
Tatvina. K nekemu gostilničarju v starem mestu v Trstu je prišel neki 41 letni mornar Karol Freibauvr ter izročil v imenu nekega Alojzija Rusa gostilničarju v varstvo kolo v vrednosti 240 K. Vsled ovadbe Arturja Martelanea i se je dognalo, da je kolo njegova last in da sta ga Freibauer in Rus, ukradla. Oba zrela tička so areti-) ndi in oddali sodišču. — Tržaški policiji je naznanil neki Kosič, da mu j«' odnesla bivša dekla lTletna Ida Saksida. ko je šla iz službe, za okroglo *>0 K perila, zlat prstan, vreden nad 50 K. ter še več drugih stvari. Tatinsko družbo so prijeli in oddali sodišču.
Redarja je razžalil in svojega brata je hotel iztrgati iz njegovih rok 251ctni Josip Štolfa iz Tržiča. Pred sodni j o v Gorici je tlobil za to H tedne ječe z enim postom.
KOROŠKO.
Pcvodnji. — Pet oseb utonilo.
Vsled neprestanega dežja zadnjih dni so narasle po Koroškem vse reke in njihovi pritoki. Pri Beljaku je narasla Drava za U metre 10 centimetrov nad normalo. Vsled naraslih voda j«' poškodovanih mnogo mostov tako, da je promt t na mnogih krajih oviran ali pa celo popolnoma ustavljen. I/. Špitala ob Dravi poročajo, da je tamkaj 27. maja popoldne ob
uri bilo vodno stanje Drave 4 metre nad normalo. Naraščanje ostalih r«'k rapidno narašča in se j«* pripetilo že več nesreč vsled polomljenih brvi in poškodovanih mostov. — V Dolah v dravski dolini je narasel potok Drasniee tako. dii je stopil čez bregove ter na nekaterih krajih poplavil travnike tako, da so slični jezerom. Tamkaj je utonilo vsled se-sedenja zemlje 5 mož. Nesreča se je dogodila tako: 8 mož, ki so gledali v bližini celuloidne tovarne naraščanje vod«?, je z zemljo vred ki se je sesedla. padlo v potok. Trije so se zamogli še rešiti, medtem ko j«' ostalih pet utonilo. Njihova trupla še niso dobili. — Nad Dolami je tudi državna cesta na nekaterih krajih za promet nerabna. — Iz Zgornjega Dravograda poročajo, da je tamkaj stopila Drava čez bregove. "Ker pa je gladina Drave tamkaj zelo vi->oka. se ne more vsebina kanalov odtekati v Dravo in teče po trgu. Posestniki, ki imajo polja in travnike. so obupali, ker jim je ta poplava vse uničila. Prizadete se sliši tarnati in prositi, da bi se v najkrajšem času precenilo škodo, da bi dobiti vsaj deloma pokritji' ogromne škode, ki jo je napravila voda.
SkrivncEtna smrt delavca. Pod
tem naslovom smo prinesli pred daljšim časom vest, da je nenadoma umrl pri d<du železniški delavec Jožef Sevetič. Takrat so prijeli njegovega zeta Alojzija Monfaja, češ. da je ta svojega tasta zastrupil s tem, da mu je dal jesti zastrupljeno svinjsko ineso. Zdravniška komisija pa je sedaj
dognala, da je Sevetič umrl na-j ravnb smrti in da je Monfaj na smrti svojega tasta popolnoma! nedolžen. Državno pravdništvo je izpustilo Monfaja na prosto.
Prijet defravdant. V Pont a bi ju so prijeli te dni 261etnega Kudol-j ta Dumbiicka. ki bi se bil moral vsled odredbe policijskega ravnateljstva v Trstu vrniti v svojo domovino, a je hotel po prepovedani poti pobegniti. Dognalo se je na-i to. tla Dumbocka išče tudi držav-! no pravdništvo, ker je leta 1H12i defravdiral kot železniški aspi- j rant pri neki češki železnici svoto ti50 K. Dumbocka so aretirali in' oddali pristojnemu sodišču.
KRETANJE PABNiKOV
KEOAJ ODPLUJEJO IZ NEW YOfiKA
FASHIZ ; ODPIXJB |	v
Pred. iirant.... junij	Iti Hamburg
Cedrir..................,,	is Liverpool
New York.. ...	,,	11» Southampton
Olympic (novi)	„	2n Soathampien
Xochambcsa________,,	"Jo Havre
Lapland ............,,	•>> 1 Antwerpea
K. Wilh. d. Gr.	,,	'2a Bremtn
Ryn<iam....... ,,	Rotterdam
LusiUnia......; M Liverpool
France................2-1 j Havre
Phibiladelphia.j „ 20{8outhampt >& Imperator........j ,, ^TjHambnrf
Glede cene za parobrodne lutke in vsa druga pojasnila obrnite Be na:
Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City.1
NAZNANILO.
Vsem cenjenim odjemalcem vi-, na iz Gasconade Co., Missouri, se naznanja, da so vsa vina drugih vrst razprodana, edino belo KI-' vira in rudeče Claret je še v zalogi, katero se ponudi ccnj. rojakom po sledečih cenah: Claret 50 centov galon, Elvira G5 centov galon. Sodi po 50 gal. brezplačno, za maujega se računa $1. Za pristno kapljico sc jamči, o tem je o-svedočenih nebroj rojakov.
Naročila:
H. Johns & Bro.,
Hermann, Mo.
Iz prijaznosti: F. Gram,
Naylor, Mo f20-5—20-7 v 2 d)
SLOVENKA
želi dobiti službo v slovenski hiši. Stara je M5 let in razume dobro gospodinjstvo voditi.
Ivana Jenko, G036 E. 61. St., Cleveland, O.
NA PRODAJ POSESTVO.
80 akrov velika farma z novo hišo. hlevom, šupo in vsn poljedelsko opravo je na prodaj. Zemlja je dobra: 15 akrov je obseja-nili in zasajenih s sadnim drevjem. Hiša ima štiri sobe, spodaj lepo klet ter stoji prav tik cerkvi* in pošte. Hlev je za 25 glav živine. Vse v najboljšem redu. Vse podrobnosti pove lastnik. Cena je 4 do 5 tisoč, četrtino takoj in ostalo na obroke. Katerega veseli farma, se niti nudi sedaj najlepša prilika.
Frank Visel.
(ireaney, Minn.
NA PRODAJ
dobro vpeljana trgovina v središču hrvatske in slovenske naselbine v v Milwaukee. Wis. Za podrobnosti pišite na lastnika:
Anton Iliahan, 1!>2 Reed St., Milwaukee. Wis.
(16-17—0)
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 'AO let, srednje jK>stave, se želi seznaniti s poštenim slovenskim dekletom, dobro izvežbanim v gospodinjstvu. Ona. ki zna nemški jezik, ima prednost. Resne ponudbe naj sc pošiljajo na:
• Ženin Ca!., care «d' Glas Naroda, S2 Cortlandt St., New York City.
GOLOBI prina.'ajo Holar.ie kjer prinaša kuretina le cente: le tnalo kapitala po-trebno; tnalo prostora: vselej ojrrajeno; trjfi takoi pri roki: pišite po majsko štev. M M našejfa lista: naLani'n* T'Ojat>nila t'UTikaj; ^^^a cena lOc. RtlUUe Squab JwBaI.Venaillei.10*
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici; tako vplačani denar dobimo tni tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem ca su.
Tudi za dobavo dedščine ali dote naj sc rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postrežem.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
;Na prodaj. I
Jaz imam na prodaj veliko! že obdelane in tudi še nekaj neobdelane
zemlje
v Willard in Greenwood, Wis.
Zi nadaljna pojasnila obrnite S3 na:
I GREGOR SELIŠKAR,
j R. 5. Greenwood, Wis.
Kje je moj svak JOHN GOR-ŠL\.' Prt-d petimi leti sva bila skupaj v Fayette County, Pa. Imam mu poročati nekaj jako važnega. Ako kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim. da mi ga naznani, ali naj s«- pa sam /jzlasi. — August Kobe. 171!» 1 tlake St.. Denver. Colo.	(13-1G—6)
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee. Wis., in okolici naznanjamo, da je
^^s^BcH&t t-*- JI^HsBSJPShm HB^Br«P	A9mB55BSI^HB
————	1
Mr. FRANK MEH
naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "(ilas Niiroda*' in i/.il;ij;»ti pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
UpravniŠtvo Glasa Naroda.
HOVERSON HEIGHTS,
V bližini mesta Follassbee, West Va.
se bo prodajalo
nr MAJHNA A
Zemljišča
od 2 do 13 akrov, ko jih vsaki meji na glavno cesto. Mesto Follansbee je bilo inkor-porirano 1. 1907 ter je danes prvo majhno industrijalno mesto v ve-; liki Ohio-dolini.
1 4000 prebivalcev, kojih število hitro narašča. 3 velike javne ljudske šole, ' 6 krasnih cerkva in I 2 banki.
Popolni kanalizacijski sistem, . tlakovane ceste, električna luč, medmestna cestna železnica, telefon in brzojav ter najboljša vodna naprava v okraju. Velike tvorni-; ške naprave so znane po celem svetu. 1390 mož, žensk in otrok zanoslenih, ki zaslužijo vsak mesec 100,095.00 dolarjev na plačah.
Nikdar preje se ni nudilo publiki farmskih zemljišč v neposredni okolici tako velikega indu-strijalnega rresta.
Ta zemljišča so posebno prikladna za poletna stanovanja, za gojitev vrtnarstva in perutninar-stva.
•	Cena primerna. Pogoji sprejemljivi.
Za na-laljne informacije pišite na:
' Pan-Handie Abstract Co.
. Room 7. City Hall, Well.burg, W. V».
Ali pa pri rojaku FRANK ZIHERL. Ass'nt
-	Cashier, c o Citizens Bank, Follan&bccl. W. V».
i M ' T— " 1.— T——"
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočan
. «voj»
NARAVNA VINA
1 ls najboljšega grozdja.
3 Lansko rudeče vino po 40< gal., staro rudeče vino po 45# gal ona
-	lansko belo vino po 454 gal. in najboljše staro belo vino po 604
i, gal. 100 proof močan tropinjever
-	galone $12. 30 galon pa $25 Vino poiilj&m po 28 in M sal
-	V in* ma in distill erija bliso po s staje.
Pošljite vsa pisma na t
Stephen J&ckse,
•	J Box 1C1.	St. Helena. Cal.
Kadar je kiko .iraStva mmenjeno kupit' ban.lero, -/Hstavo, regalije godbens inštrum = nt», kai e it 1.. ali pa ktular pc trebtijetc uro, verižico, privede*, prstan iti , na kupiti prej nikjer, d.i tudi mtMie sacen« vprašate. Upraisejd Vas stane le 2c. pa bodete pr hrmiili iiolarje.
Cenike, vor vr<t pošiljam 1 >r**.'.plačno. 1'išit«* ponj.
IVAN PA.JK, Conemaugh, Pa. Box 328.
Qlaha prebava
in neči-sta kri
sta vzrok mnogih hudih bolezni iti izvirata od slabega želodca. — Noben poskus, temveč danes že dokazana resnica je, da
kri in želodec čisteči tableti slab želodec zopet popravijo in kri sčistijo.
Vzemite dva komada predno greste k počitku in težava želodca, gorečica želodčni krči, slab tek do jedi, gori vzdigava
nje in bluvanje je preprečeno in Vi bodete
kri in želodec čisteče tablete cenili in blagoslavljali kakor tisoče in tisoče drugih.
Dobijo se v škatuljah po $1.00 v
The PARTOS Pharmacy
160-2nd Ave., New York, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ I
T POZOR, SLOVENSKI FARMERJ! i j
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
[	PRAVIH DOMAČIH
j EKRANJSKIH KOS®
j V zalogi j;h imamo dolge po G5, 70 in 75 cm. Kose so iz- I lil delane iz najboljšega jekla v znani tovaini na Šlajer-
5Af :-: skem. Iste se pritrdijo na kositče z rinkcami.	«
(J t^^ Cena 1 kose je 1.10. ^^ m
J Kdor naroči S kos, jih dobi po $1.00. T
=	V zalogi irnamo tudi	i
; B □ klepalno orodje iz finega jekia; E □ I	cena garnituri je $1.00.	i
Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
j	Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c.
Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
n 82 Cortlandt St-, : - : New York, N. Y. J
Hfeai--=E5eeee^B iE®£=Er-
KUPON	"
— za —
Premier Dictionary
16. junija 1914.
Ime.......................................................................
Mesto ..................................................................:
Država..................................................;...............
Opomba. Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej py dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna posebej, ker je knjiga obširna.
Za poštnino je priložiti: Za 1. in 2. pas 6c; za 3. pas 10c; za 4. fa; 15c; za f. pat 20o; za G. pas 25c; za 7. pas 31 r: za osmi pas rtfie. — Za pas svojega kraja izvo
vsakdo na p>5ti.
1 Skrivnosti Pariza. [
■LIKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA.	I
Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. H. I
(Nadaljevanje.)
" Pn/iuriu naj t»- slik«-!!" kriktit' Jakob Ferrand silno ra/burj n. "Nikoli, nikdar! Ničesar si- ne bojim bolj, kakor t jra, <Ia mi »u onem<>r< duh. - Toda. sto hudičev! Ne odreče mi še tako hilro. ' i nt v- krut mi prikazuje Ta /. hteea slika, tem bolj mi do/da rt ^niena. Kakor hitro se mi poleže za trenotek bolečina, kakor l itro inorem razvrstiti dve misli »lrugo za drugo, mi j'tiuii/ i'f'ilija. Zlobni duh moje nesreče, dull, ki ga ljubim in preklinjam obenem — *
"'l a netikrotlj \ a ra/palj -nost! PlaM me!''
i> - /'liij. cle notar s hresiVeim glasom in svoje oči naravna n.i neku t.-aino točko \ kotu svoje spalniee "Zdaj jo vidim tam le kakor nejasna bela postava se mi bliža."
In poka/al j- s poraženim in ko^č iiini prstom na tisto messto.
■ — Molči, nesrečnež! "
'' Tamle tamle je ona.''	'
■— "Jakob, to je Kinrt.
"<> \iilnn jo natanko, pristavi Ferrand tej- zaškrta z zobmi, m tla o-lgovoril Polidoriju. "Tamle! Oh, kako je l"pa. <li\na ! kako ji «<iplj-jo črni la».j.- po ramah! In potem njeni drobni zobje, ki bi« -k« ajo :zza napol odprtih ustnic, izza iMt-n. tako rdi ill n v'a/aili! Kakšni biseri! Oh, in njene velike oči žare in I,mite! J'eeilija! <',eilija! Obožavam Te!*' "Jakob! Poslušaj me, poslušaj!"
"O vt mu prokletst \ o! Tako jo j.rle<lati na veke!" "Jakob, i č Polidori / veliko bojaznijo. "Ne draži svojih oči s takhiiiuii slepljiviini slikami!"
-	"To ni slepilo!"
"Pa/i v! Pravkar >e Ti je zdelo, da euješ njeno zapeljivo j»et,i ■ •. In namaii si začutil v ušesih neizmerne bolečine. — Pazi »e in čuvaj. Ti rečem."
"i'lt-' i;. ' zavpije notar razkačen. "Pusti me! Poč emu se i na pot n u- , . ■-, n,, j j i e posluša / njimi, in zakaj drugega oči kakor za gledanje?"
"lil bolečine, k slede potem, lioree??"
' /,i tako prika/« n prenesem rati milijon bolečin iu kljubuj« ni smrti za resničnost. Kajti prikazen je zame resničnost. Oh. ''•eilija, b pa m! Dobro \eš. omamljaš izlahka! Počemu jiotem se to iu imilo, ki ni ra/buurja živee in pali dušo? <>h. prokleta 1'u-rija. ali naj mu rem.' Nehaj, nehaj — ali pa Te zadavim!"* kriči notar blazno.
"Sam s. umoriš." prj omni Polidori ter močno strese
notarja.
Zaman! Jakob l-Vrraiid nadaljuje z novo razvnetostjo:
"<>. 1 ; i bi jena kraljiea moj-ga siva! Ti hudič pohotne na-tilade ! Nikoli nisem —
Stavka pa ne more skončati. Kajti re/ek in bolesten krik se mu je '/vije i/ pt-s, iu mož omahne vznak !
" Kaj Ti je .' ^a vpraša Polidori presenečen.
"Vpihni I i'*, njen blesk je premočan. Ne moreni ga prenašati, boli me."
"Kako. ' vpraša vpet Polidori holjinholj z.Ačuden. "Saj j« nalilo ena luč lil s senčilom, in s- ta sveti le napol. '
" Povem Ti, da j«- blesk čimdalje svetlejši, tu — vidiš? — Še vedno \ eilno. t >. to j«- prrveč, to j«« neznosno." vzklikne !•'( rran«l t -r zaj re orj z usmevom brezmejnih bolečin.
" T« i'i s«- m ' Soba je skoraj čisto temna, in luč sem pri-vil št bolj. Odpri samo oči in prepričal s bos."
"Odpreti oči! Plapajoča 11 '- v sobi bi me oslepila! Tu — tam
pov>od -ami ognjeni z.ai'ki - tisoči blestečill isker! — Oslepljen s.m. i.ui prodira skozi zaprt" trepalnice — peče me in rile zl ada v očesnih kotanjah! Oh. zdaj me varjejo n koliko moje roke. Ali ugasni svetilko, njen velik plamen je neznosen!"
"Hr /dvou:no, si misli Polidori, "bolestna občutljivost se j«- preselila i/ us. s \ oči. Izgubljen je. Novo puščanje bi bilo v tem njegovvin stanju smrtonosno. — Izgubljen je."
In spet se j- ra/ieknil rezek, strašen krik po sobi.
"Krvnik! \'pihni luč! Njen blesk prodira tudi že skozi rok' do o i Kitke postajajo prozorne. V njih vidim pretakanje krvi jo /ilah. < etndi stiskam na vso moč trepalnice, mi vendarle [»rodna -.vi tlobn.i lava v oči. < >l\ kake muke! Tako mi je. kakor bi mi fivali gori ei ogorki v očeh. kakor bi mi kdo vrtal in ril 7. razbe|je!i:ni zelezolu po njih. Pomoč! Moj l»og! Pomoč!" kriči Kerraiel ter se prevrača iu vali v groznih bolečinah po postelji.
Polidori vpihne prestrašen luč.
oba sta bila V najgloblji temi.
V tist<'iu h | i priilrdru voz t r obstane ]>red hišnimi vrati.
IV. Prikazni.
Popolna tema je blagodejno vplivala na notarjeve živce. Kajti polagoma je odleglo Jakobu Ferrandu.
"Zakaj si se toliko časa obotavljal ugasniti svetilko?" vpraša notar Polidorija. "Si li pasel svoje veselje ob mojih pe? klenskih mukah? Oh, kaj sem pretrpel!"
—	"Zdaj trpiš manj?
-	"Se vedno trpim silno. Ali to se ne da primerjati z bolečinami, ki sem jih občutil pravkar."
"Ze stokrat sem Ti rekel. Kakor hitro se porode spomini tla ono žensko \ Tvoji duši, s" Ti pojavijo one grozne prikazni, ki kljubujejo vedi, in jih verniki imajo za božjo kazen."
"Nikar n ne govori o Bogu." mu s že zverski človek v besedo škrtaje z zoluni.
-	"Om.jiJ sem L'a. da Te spomnim nanj. Ker se pa z vso silo oklepaš zivljt uja. četudi je tako grozno, pomisli, da ga izgubiš, če Te še enkrat zgrabi takšen-napad."
"Oklepam se življenja. — ker so spomini na Cecilijo moje življenje."
"Ali ti spomini Ti* uničujejo.* Te more in slednjič usmrti*." "Noč. r»i in m- morem se jih odkrižati. Oni človek mi je vzel eelo premoženje, ali neminljive draži tftne slike te čarovnice mi ni mogel iztrgati :z srea. Ta slika je moja. Vsako sekundo stoji pred mano kakor sužnja. — reče mi, kar hočem jaz, — zre name. kakor je všeč meni. — in ljubi me, kakor je moja želja," vpije notar kakor obseden.
"Jakob, ne razburjaj se! »Spominjaj se zadnjega napada!"!'
Notar ni poslušal svojega sokrivca.
"Meni tla bi kdo iztrgal Ocilijo!" prične spet Jakob Ferrand z mr/ličnim smehom. "Ali ne veste, da s«* nekaj nemogočega doseže le tedaj, če se osredotoči vse moči svoje zmožnosti na eno točko? Tako pojdein — iu sicer takoj — v Ceeilijino sobo, kamor si nisem upal, odkar je pobegnila. Oh. videti njeno obleko in se je dotakniti, nadalje zrcalo, pred katerim se je oblačila — to je prav tako, kakor bi videl njo samo! Da. če vprem svoj.? oči v to zrcalo, potem ugledam v njeni Cecilijo. Da, to ne ho »lepljivi slika. Tam najdem Cecilijo in jo ugledam, kakor vzre umetnik svojo sliko, svoj »ideal v mramornati skali."
Za smeh in kratek čas.
OBA TEKMECA.
Cost zase : '"I),! bi ie vedel, koga izmed naju ima Veronika najrajša .' .Men- je pravkar poljubila naskrivaj — ali Lojzku prinese vedno naj! pšo iu največjo poreijo telečje pečenke."
Tako je!
—- Kako je neki to, da dajejo r-veži vedno večje napitnine, kakor bogataši.
— Zato. ker rev« ž.i nečejo po-I kazati, da so revni, bogataši pa I nečejo pokazati, da so 1 ogati.
i
V menažeriji.
Žena možu, ko stojita pred b*v-njakom: "Kaj bi ti rekel, če bi me lev popadel.'''
Mož: "Dober tek!"
Ogorčenost.
Edi IVpčku: "Sedaj se ves o-1'kan svet bori proti mazaški literaturi. Ti pa eel dan 11 uliš v " (j ro tic o I »eračieo .
Dcber svet.
—	Oh, prijatelj, li n- veš. kako si1 mi slabo godi. Vse smo že znesli \ zastavljalnico. Kes že ne veni, kako naj svoji rodbini pomagam na noge. Samo postelji
n stole i mamo še.
—	Veš kaj. s te zastavi, pa bo tvoja rodbina na nogah.
Leno poplačilo!
"Vanček. si li že poravnal dolg , ri krojaču?"
"Poravnal? — Kaj še!"
"Toda možakar čaka vendar na to, da mu pišeš vsaj par grobih besed".
Predestiniran.
*"' 'lovek. zakaj si postal samo letalec po zraku ?" ' "Ta poklie čutim že od lnla* dostnih dni v sebi. Najprej s m /.letel iz šole. iu potem i/, devetih služb. Nato sem si mislil: 'Človek, Ti si rojen za b talca'. In zdaj le-jtim vsak dan."
t
{	V zakonu.
Nevesta: o, ljubljeni ženin, ! kadar bova poročena, bo tvoja j radost moja radost, tvoja slast bo j moja slast, tvoja žalost bo moja |žalost...
Ženin : Da. ljubljena nevesta, in tvoj denar bo moj denar, in tvoje prijateljice bodo moje prijateljice...
Zapleteno.
■atr	—
"Ti. Avreljja, ali se še domisliš. na kaj Te naj /.mislim, da ne poza hiš i -ga .'
Nepremišljen.
Pri neki železniški nesreči je bilo v-č oseb ubitih in ranjenih. Nekemu gospodu je bila samo roka nekoliko poškodovana, a kri-čal je za deset drugih. Naposled se je na lice mesta prihiteli orož-niški stražmojster naveličal tega strašn -ga in neopravičenega kričanja.
Oospod. nehajte že vendar upiti. je dejal stražmojster. Saj ste h* malo poškodovani na roki.
—	Ali mislite, da zaradi tega nimam pravice kričati...
—	Ne, se je razhudi! stražmojster. Tu b-ži sedem mrtvih in če ti ne kriče. tudi vi ne boste kričali.
NA POROČNEM URADU.
Pisar: "Vi se hočete oženiti s Sidonijo Pečjo?" Priča ("prestrašeno planivsi pokonci): "Ne. Oni-le drugi gospod . .. Jaz sem lo za pričo!"
Pisar (grobo): "Počemu ste pa potem sedli poleg neveste in
se držite tako neumno?!"	frMh
*
441 pa/Dlk	i 41? 710 to*
Bambvrg-Amcrika črta
N»m?ja ptroh *«♦»» ciciii hi itiIi, ki TsdriuJ« 74 /»I'iCaih irt
••VATBRtAND",
950 CreTljev dolg, 68,000 to«,
"IMPERATOR", B19 čctIJct dolg, 52,000 torn. Direktna trua med
N£W TORKOM b HAMBURGOM, PH1LADELPH10 n HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM, BALTIM0REM in HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM.
Najnižje cene n r stari kraj in nazaj.
Ptwbai pazjniil potnikom ilomtkc narodnosti
Najrečje udobnosti v MEDKROVJU in TRETJEM RAZREDU ki vBebuje ka-bine po 4 ln e postelj, obednice, kopalnice, pralnice itd Za nadaljne podrobnosti obrnite ae na:
Hamburg-American Line,
45 Broadway, New York
ali na krajevn® agenta.
Edina zaloga
Družinskih in Blaznikovih
PRATI K
za leto 1914.
1 iztis stane • . • 10c. Cene Blaznikove pratike so Iste.
V zalogi i UPRAVNlSTVA "GLAS NARODA",
82 Cortlandt Sty New Tork
»II pat
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0
Koledarjev
imamo t s&logi la fte sekaj sto b
kdor rojakov ga i« nima, naj s» podviza zanj. Letošaji Koledar j« zanimiv in bolj obsežen kot drug^ letniki. Cena mm i« s poitnim
vred 25 centov.
Blovenie Publishing Co., S2 Cortlandt St.. New Fork Cit?
i^fi ^^^^^^^^^^ lin t iare ^ in
iraste možem v testih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postalo sive. O teku R 4ni popolnoma oidravim revmaii?,»ra, kostibol, tr-(tanje po rokah, ni>vah in hrbti-nici. Tiane, opekline, bule, ture, kraste in kurja očesa, bradaTice. potenje nor. zebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washinetonu,' znamenje, da no čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! 1'oSljem kra zastonj.
JAKOB WAHCIC,
1092 E. 64tb St. Cleveland, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500.
RED STAR LINE
Plovitba med New Yorkom m Antwerpom.
Rsdca tedenska zveza potom poštnih pamikov l brzoparniki na dva vijaka.
ZEILLAND	KROONLAND ,
11,304 tona	12'76° ^
FINLAND	VADERLAND
12,760 ton.	12,017 ton.
L.APLAND 18,694 ton.
Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovet s to, Hrvat ako in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna di rektna železniška zveza.
Posebno se Se skrbi ia udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoj' od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljce informacije, cene in vošne listke obrniti se je na i
RED STAR LrIIVE3
No. 9 "Broadway	No. 14 No. Dearborn St.	233 Main St.
New York.	Chicago. 111.	Winnipeg. Man.
94 State Street	1306 "F" St., N. W.	319 Gearv St.
Boston. Maas.	Washington, D. C.	San Francitko. Cat.
1319] Walnut St.	210 St. Charles St.	121 So. 3rd St.
Philadelphia. Pa.	New Orleans. Ln.	Mineapolis, Minn.
619 Second Ave.	11 & Locust St.	21 Hospital St.
Seattle. Waah.	St. Louis. Mo.	Montreal. Canada.
com pagn1e generale transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.) Direktna črta
do EAVX3, FAKIZ1, ftVICZ, INOICOSTA la L*TJBLJA3f&
Poštni psxniki so:
*LA P ROVENCE"	'."l A SAVOIE"	"LA LORRAINE"	"LA FRANCE"
m d t« vijaka	io« dti vijaka	t a dr» vijaka	na itiri vijaka
Expreini parniki so: "Chicago", "La Touraine", "Rocharabeaa', "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
comer Pearl St., Cfaeaebrough Building
Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah ix pristanišča številka
67 N. S.
*LA PROVENCE 17. junija 1014 *LA LORAINE 8. julija 1'914 tFRANCE 24. junija 1014. t FRANCE	1",. julija 1014.
*LA SAVO IE 4. julija 1014 *LA PROVENCE 22. julija 1014
Expresni parnilci odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
•ROCHAMBEAU 20. junija 191L ( 11ICA(JO 1. avgusta 1014 •NIAGARA 11. julipa 1014.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
4 v s t p o - A m e r i k a m » k a e r t a
< preje bratje Coaulichj
Najpripratniisa io oajGiMjša parobredea žsts it Slavanca |a Hrvati.
—	y	---
Wtrl paraik ma in tU tka "Habvba WAiMiaavo*"-Regularna vožnja med New orisom* rratomjjin Reko
* %SSLl — Cena vožnih listkov iz New Yorka za III. razred so do:
V«! spodaj navedeni novi M	TR.STA ................... ...................... $25.00
brodi ns dva vijaka imajo	LJUBLJANE ....................................* $26 18
brezžični brzojav	REKE ..................................$25^00
ALICE,	LAUMA,	ZAGREBA .......................................... $26.08
MABTA WASHINGTOK,	KARLOVCA ...................................... $26.25
^ J ARGENTINA.	OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I ia
OCEANIA,	Martha Washington znaša .$4.00 več.
KAISER FRANZ JOSBF* g,	II. razred od ^larthe Washington in Kaiser Franz Joseph I
od $65.00 do $70,00.
Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00.	^
Phelps Bros.& Co., Gen. Agents, s Wuiumtoa str^t, new tork]