ZvončeK 1934 " (Peterčkovc novoletne san/e) PETERČEK (je sam doma): »Vsi so od- meni je neprijetno. Saj pridete vsi na vr- šli na praznovanje Silvestrovega večera, sto! Stopite lepo semkaj, postavite se v sam sem doma. Kaj naj počnem? Mar naj vrsto in vsak naj pove, kar hoče, toda bi vedno čital? To vendar ni mogoče. Sicer kratko ii> jedrnato. je božična številka »Zvončka« res prav mi- __„.,.„ , , , , ........ . . , . . „ „ . , TEHNIK (mlad gospod z vehkimi ocali, kavna, toda saj sem 10 ze včeraj celo pre- , , . ,.,..." . , . ., .... XT .,..,,.. . , oblecen v bel plasc, drzi v eni roki majhen čital. Najbohe bo torei, če grein spat, tru- . . . ,. , . , . .. .ii.,., stroj, iz katerega puha dim, v drugi lma den sem m oči mi kar skupar lezejo (za- ... . ... . . ., . ., . «, .... .. n . , . .. . . .. . , pa veliko sestilo m tnkotmk): »Cas hiti z spi). Ha, kdo pa je to, ali si ti, Marko?« v ., .. „, ... ..^. grozovito naghco, cloveski um pa hitt za MARKO (njegov sošolec): »Dober ve- ajim, išče, grunta in raziskuje, misli in snuje čer, Peterček, zvede! sem, da si sam do- nove stvari. In vse, kar si izmisli, to ti po- ma; še druge sem pripeljal, bodo takoj tu!« kažem jaz, Peterček! Najnovejše iz teh- ZVONČEK (v lepi novi obleki): »Do- nike ti razlagam in ti povem tako, da ti je ber večer, Peterček!« vse *a^°J jasno in razumljivo!« (Zmago- slavno se czre po astalih in umolkne.) PETERCEK: »No, kdo pa si ti? Prav nič te ne poznam, še nikoli te nisem videl.« MARKO: »Poslušaj ga, Peterček, kako( ima namazan jezik; kakor mlin tnu drdra. ZVONCEK: »Tako grdo mi to poveš, Tehnika imst vedno kako kolesce preveč.« in ravno ti, to pa ni lepo od tebe!« ZVONČEK: »Tiho Marko, pst! Ne mo- MARKO: »Peterček, kaj ga res ne po- d govornikov!« znaš, saj se vsak mesec tako neizrečeno ve- seliš naaj « UGANKAR (visok gospod v črni obleki, rr\-/~.xTj<.t?v r, - i . ,. . . na kateri so z belo svilo uvezeni vprašaji, ZVONČEK: »Zvoncek sem, mladinski , .. , , . . , , r .... . , , , . , stevilke, knzanke, rebusi m kratke uganke; hst. sai me linas vendar vedno tako rad. , , , , , .. . . . c ,' . /. • ¦ i x ••! v eni roki lma debelo knjigoslcvar, v drugi Sedaj bi me pa najraje kar zatajil.« ' " " kosaro polno razhcnih danl-nagrad): »Re- PETERČEK: »A ti si, tak si torej v živ- šeyanje ugank je najprijetnejša zabava v ljenju. Tako si prijazen in lepo oblečen, da mladinskem iistu. Posebno »Zvonček« se bi te kar objeU ima zahvalili meni; da je v tej rubriki tako ZVONČEK: »Prav rad ti to dovolim. pester in zabaven. In ko je prva uganka re- (Peterček objame »Zvončka«). gena, ko ste pogruntali drugo, tretjo in ta- Peterček, zunaj čakajo še drugi, moji pri- ^o naprej, pa napišete rešitev in jo pošljete jatelji, kar pokličem jih!« uredništvu. Če imate srečo, vas pa včasih (POMAGAČI »Zvončka« pridirjajo v so- čaka prav lepa nagrada. Poglej, Peterček!« bo, vpijejo vsi vprek in mahajo i rokami): (dvigne roko s kcšaro.) »Pusti mene govoriti, mene itna Peterček MARKO: »Vse je lepo, kar je povedal, najrajsi.« toja regj morami odkar sem naročnik. še »Kaj boš ti, kaj boste vi drugi, jaz sem nikdaf me nJ do,etda ta sreča H vendar najlepši pri Zvončku, jaz mu nu- dim najvecje veselje, od mene dobi celo ZVONČEK: »Tiho, Marko, ne bodi ven- nagrade.« dar preglasen, ti bo pa v bodoče sreča ino- »Jaz sem prvi na vrsti, mene poslušaj, Žoče bolJ naklonjena.« Peterček!« SVETOVNI POTNIK (oblečen v potno »Ne, raje mene!« obleko in plašč, na glavi sportno čepico, v »Ne, mene!« rokj ve\\^ kovčeg): »Po svetu hodim in ko GOSPOD DOROPOLJSKI (mesto osup- se vrnem vsako leto zopet domov, ti pripo- lega »Zvončka): »Grozni ste, sodelavci mo- vedujetn o starih in novih rečeh. Profesor ji! Kaj naj misli Peterček o vas, ko tako sem in poučujem zemljepisje, zgodovino, razgrajate in vpijete. Sram vas bodi, še živalstvo in rastlinstvo. Vodim te po zvez- 73 dah in po zemlji, po rekah in mestih, po MARKO (zamišljeno): »Ta gospodična planinah in dolinah. Popeljem te v čudovite ima prav, najrajSi imam pravljice in po- pokrajine, daleč od naše domovine, in ti slušal bi jih ali čital kar naprej.« pokažem vse, kjer je kaj novega. Mnogo STR,C MATIC (debeiušen gospod z zIa. se lahko naučiš od mene. timi ^,. y rokah ^. debd syeženj ^ SPRETNI ROKODELEC (v delovnem SOpjSOv): »No, sedaj pa poslušaj še mene, plašču s kladivom in škarjami): Jaz pa pri- peterček! Mislim, da bi brez mene »Zvon- hajam k tebi, Peterček, z vsakovrstno robo žek« težko izhajal. Vse, kar je novega na in pametnimi nasveti. Svetujem ti, kaj na- svetu, ti povem. Kar ti tehnika, zgodovina, pravi mamici in očki za Božič; pomagam ti zemljepisje, narodopisje in druge vede na izdelovati igračke za sestrice in bratce, pa doigo in široko razkladajo, to ti napišem še zate mnogo koristnih in zabavnih stvari jaz kratko in jasno. Koliko novic ti napi- in vse to iz lepenke, papirja, lesa in lepila. šem jaz samo na eni strani! Kaj praviš k Menda sem najbolj važen gospod pri temu, Peterček?« »Zvončku« * ' GOSPOD DOROPOLJSKI: »Dobro ste MARKO: »No, no, le ne hvali se pre- povedalij po^g^j moji! Pazite, pravkar v c bije dvanajsta ural« (ura bije polnoči). ZVONCEK: »Tiho, Marko, nobenih ooazk!« »Dragi, Ijubi Peterček, voščimo ti „„ .,„ ,,^. , . Prav srečno in veselo novo leto! Tvoji pri- j PRAVLJICA (lepa gospodicna v sinji .^. snjQ fa ostanemo tudi v naprej. To \ obleki, posuti z zlatimi zvezdam., /. zlato ^,,^ tud. m tovarišem in znancen)t krono v razpletenih laseh): ,V»i ti gospodje pogebno ^, fe. radi -itajo ,Zvončka<(. govorijo tako učeno in pnpovedujejo le o ,r. . . ¦> resničnosti in sedanjosti. Jaz te pa pope- ljem v čarobno kraljestvo pravljic, pripo- PETERČEK (si mane oči); »Kdo je bil vedk in mičnih zgodbic v preteklosti. Go- tu. kaJ se Je zgodilo? Vsi so stali tu pri vorim ti o otrocih in živalih, o palčkih in moji postelji, vsi moji prijatelji od »Zvon- vilah, o začaranih kraljičinah in ugrabljcnih *ka« • • • KJe Pa Je Marfe«? • ¦ • Kako setn princih, o zlobni čarovnici in samem pe- vendar nespameten, sanjalo se mi je! Pa klenščku, o čarobnih gorah in tajinstvenih so bile Prav PrUetne te sanjc« (Iznova jezerih. Ali ni to lepše kakor vse ostalo?« zaspi.) • _ . .'¦¦('