Kako se nam štajerskim Slovcncem godi! (Govor poslanca B. RaiCa v državnem Eborn, dne 28. febr. 1885.) IV. Na okrajni konferenci v Ptuji skle- nili ao 6. jalija 1882 iz pedagogiško-didakticaih vzrokov drugi deželni jezik izbriaati iz vrste obligataih predmetov za ljudsko šolo; tudi c. kr. okrajai šolski avet podpiral je ta predlog. C. kr. deželai šolski avet je pa v avojem odloku 7. jaauvarja^ 1S83 aarotil, da aaj \se pri atarem ostaae! (Čajte! aa.desai.) Tisti. ki se je drzail omeajeai predlog staviti, moral je takoj v prognaastvo v Miirzateg aa GorenjeŠtajarsko. (Čujte! čujte! na desai.) Drazega učitelja, ki se je pri tistem predlogu tadi vdeleževal, pregaali so še med letom iz Ptujskcga okraja. (Čujte! na desai.) Ali smo že rea tako daleč, da se postave le za to dajo, da jih deželBemu šolskemu svetu apolajevati treba ai ? ! 6. aprila 1882 skleail je c. kr. okrajai šolski svet v Ptuji: ,,uradni jezik pri c. kr. okraJBem šolakem svetu v Phvji je sloveaski izvzemši meato Ptuj. Predsedaik c. kr. okrajni glavar je sklep takoj zavrgel ia deželai šolski svet je pa reševaje to zadevo rekel, da določitev ^izsključljive" rabe^ slovenskega jezika aasprotujejo elaau XIX. (Cujte! eajte! — araeb na desai.) Opomaiti morara, da okrajai Šolaki avet ai akleail besede _izkljačljivo'!, temveč je to besedo deželai šolski svet pristavil le za to, da se je zamogel aa člaa XIX. sklicavati. (čujte! aa desai.) RavBO tedaj botel je aek ačitelj avojo plačo potegaiti s aloveasko pobotnico. Zgodilo se je to na meji med Sloveaci ia Nemei. Davkarija se je braaila aa podlagi tiste pobotaicc plačo odšteti; zadeva romala je k deželnemu šolakemu svetu (eujte! aa deaai) ia ta je aaroiil, da mora ueitelj aemško pobotaico spisati. Kako ae pa to s elaaom XIX. vjeaia, gospoda moja?! 20. maja ravao tiatega leta skleail je okrajai šolaki avet v Ptuji zapisaike v aloveaščiai spisovati; predaedaik je ta sklep takoj vaičil! 22. maja 1882 bila je v Leakovci, Ptnjakem okraji, komisija zarad aaprave zakotae šole. Poleg okrajaega glavarja ia okrajaega šolskega aadzoraika bili so Bavzočni tudi zastopaiki občiae ib krajaega šolskega sveta. Le-ti ao zahtevali, da aaj se zapisaik aloveaski api.še, kar se pa ai zgodilo, če tudi je 70 mož soglasno to zahtevalo; dotičaiki so se pritožili. Kaj mialite, kaj se je zgodilo? Tiatemu, ki je pritožbo spisal, naložili ao "40 goldiaarjev globe (čujte! čujte! aa desai), ki jih je tudi plačati moral ia sicer za to, ker je imel tu pa tam preojatro pero. (Veaelost aa desai!) Da, žlabtaa moja goapoda, pokažite mi ga, ki bi vas z gladkimi rokovicami sprejemal, ako ga z železaimi kremplji praakate! Leta 1882 skleail je aek odbor v Ptujakem okraji Bapraviti tabor; aedaaja vlada pa tedaajega tabora bi dovolilaia jaz se spomiajam na leti 1868Jn 1869, ko je Giakra rekel: ,,Le dovolite!" (Čajte! aa levi.) Pri volitvah v okrajai zaatop Ptajaki vpiaovali so ae v akapiao velikopoaeataikov lastaiki hiš, ki na hišaem ia ataaariflakem davku aiao več placevali aego 60 gold., 6e tudi je po postavi le tist.i velikoposestaik, kdor zemljiščaega ia hišaega davka akupaj 60 gold. plača. Ptajski ,,Narodui dota" proail je za dovolitev gostilne ia kavarae v ravao tiati liiši, kjer so imeli gostilao že od leta 1820. Prva ia draga iastaaca rešili ste povoljao prošajo, viaoko ministeratvo pa te raaleakoati ai hotelo dovoliti. Da, gospoda moja, Sloveaci so pod sedaujo vlado brez vsake pravice. Svetoval bi Vam, da s avetiajami aaroda, ki je bil vsikdar verea Nj. Veličaastvu, ae postopate aa tak aacia! Miru si želite med aarodi, toda ta mir, ako hoče dobrodejea biti, ako Vam hoče areeo ia zadovoljaost priaesti, opirati ae mora aa pravičaost, aa ravaopravnost vseh aarodov po Avstriji. Vsi drugi poskusi so — izmišljotiae — fata morgaaa! (Dobro! dobro ! aa deaai.)