Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani s redo januarija 1855 List Kdaj naj u^odniši čas jari ječmen . ♦ |. g • Jř* i , j JA» i Éb^ a I M g or ko ta sprehajati. Ce se jare žita zaspaní in od zim Kar sploh setev zadeva, gospodarji skega mraza še omamlj emlji izroče, gredó veči premalo po- del pod zlo. Med tem časom pa, ko mora seme še rajtajo pomladansko toploto, ki zemljo iz zimskega toplote cakati, ga mnogo m spíinja zdramlja; zato se pa tudi rado primerja ? da kaj ga sicer skalí, pa ga se ravno iz tega uzroka, in sicer posebno jarega ječ- bolj globoko v ići poberejo; ne zmerzJína pokonca; tisto, ki in pt emlj pride je pred mrazom mena na naj boljšili njivah tudi v rodovitnih letih ko- al siromaška kal se je že utrudila, preden je zemlj maj za seme pridela. Skušnja učí, da v nekterih krajih ko leté sejat, in nekteri se tudi s tem mogočno bahajo, da pred veliko nočjo komaj sneg iz njiv zgine, ze prederla; ni se vél zaduší. tedaj čuditi, ako opeša in jo kmali pie * 5 če tudi le eno žetev imajo , svojo setev doversijo. Dajo njegovo zelenjavo in cvetj Znal bi kdo reci : Ako bom na mnogoverstno drevje » \j ju v » liju gledal, nuaj utr p a Odgovorim mu: Saj razno drevj ? a se pa tudi nekteri slepo voditi od pregovora svojih dokone sprednikov, ki ga v časti imajo in se takole glasi: v razni uUW. ««j Ut c^» Kolikor dní pomladi popřed seješ, toliko tednov boš njive ne smele popred pognojiti in izorati kdaj bo pa setva tud obi zeleni, in saj nihče ne s vetuje, da bi pred zel". 5 Zvediti : koliko časa med ječmenovo setvo in žetvo preteče, so nekdaj v Svedii po raznih krajih dan, ob 9 kterém je kdo ječmen sej al, in ob kterem ga je žel, skerbno zapisovali, in so naj daljši 160 dní. našli naj krajši čas 72, in obsevati jih ni v neugodni dôbi. Razumen kmetovavec, če bo hotel # kerčil, bo mogel odsihmal sam pratiko delati, si bo iz branja kmetijskih spisov,z marljivimi posku šnjami in s pazenjem na natorne okoljščine osnoval. da mu se ne bo želodec preveč pod rebra ktero den Ako bi imenovani pregovor re|pičen bil gospodar, ki m jjiugwut ivfiiitin uix, ui pri— »u prijemi in tupu, urzí nuu »iucr zmci^ut;, jjuuiieví dní pred seje, mogel že čez te- je pa po hribih neverjetno toplo. Danes ob eni sem L-.j.-u u.« ~~ """ ; - .. . * , ^ . .. „ i eru in sicer pri peči je bilo 12 stopinj, na oknu 24., med oknoma 27 in zunej v prostém zraku 16. Ćetertinko ure nižej gore Danes štejemo že deveti dan novega leta, in vsi so prijetni in topli; cez noc sicer zmerzne, podnevi i den po setvi žeti. V hudih letinah bi se marsikteremu Kieril toploto po Romirjevem gorkom s tako naglo žetvo kaj kov ne pozna vstreglo, toda natora takih sko Pred sto leti je slavni rastlinoslovec Linnée po čas- je že treba suknje •1 • • • il I • «II v I % v « « v* v niku prosil svoje prijatle, ki umvuivt vv unjust/ pv vt*u— JC /iU UtUtt Í3UI111JU Zâpeti , Jíl put so po raznih krajih Šved- je že treba plajšč križem potegniti skega kraljestva bivali, naj bi vsak v svoji okolici marljivo na germovje in drevje pažil: kdaj začne ze leneti, in ta dan z imenom drevesa ali germa natanko in pol četertinke še nižej januarija 1855 Križnogorski potem pa njemu, kader je vse drevje ozele ta poslal. Urijatli zvesto ubogajo redu pričeto zelenjenje raznih še pristavljajo, ktere baže žito so kmetje sejali, ko je to al uno drevo zelenelo. Poslednjič se je pokazalo, da je tišti ječmen, ki je vsejan bil, ko je breza zelenela, po vsem kraljestvu zapisal, nelo, zapisnik učenega moža, ter po dreves zapisujejo in zraven naj obilniše obrodil. Ali bi ne bilo prav, če bi tudi naši kmetje to po skusili?**) Ker pa v nekterih krajih ni breze, naj bi se gledalo na česen, ki nekoliko pred brezo zeleni, al pa na leskov germ, ki kmali za brezo berst odpira, Gospodarske novice. Tudi pesa (ronaJ gnjije Da nam gnjilina ne bo krompirja vzela, sezamo žiti, da enaka bolezen napad da bolezenv ni tedaj v seme ampak v vnanjih nezgodah. Že ene leta napada tudi péso (rono ali cveklo). Prikazala se je leta 1846 pervić na Nemškem in se je širila potem po Anglež kem in Francozkem tako, da so že zavolj te bolezni remo naj bolj s tem tolažiti, da enaka bolezen napada tudi d ruge sadeže, nu. in ki se pogostoma poleg njiv sopiri naši deželi je čez 300.000 ljudi več kot jih pred TO leti bilo. in ker še verh tega letine niso je rodovitne, je treba tudi pri setvi gledati v letu 1851 400.000 centov cukra manj izpesemo gli napraviti. Leta 1852 je bila v Šlezii prav huda pesa je tudi v hramih zlo gnjila. Začenja se ta bo eune niso lezen na pesi ravno tako, kakor na krompirji; perje da se žito dobiva černe lise, zvene, da ga zmaneš kakor suho ^ M ^ « %# —. M -m # • ▼ # M ^r nezametuje. Drevo ali germ, ki s koreninami v zemljo ŠtupO, an ua iJt oauvi v xiariiva, j/v-i jv jw » vuuiu «v vse odpadlo, na pesi sami pa se še nič bolnega ne ali pa se skerči v závitek; perje je včasih že sega 5 naj očitniše kaže: kdaj se prične po zemlji vidi ! gnjili pesi so po drobnogledu zapazili novo *1 Znamenit bi bil tak zapisnik tudi od naše dežele. Ako bi se sorto tistih Čisto majhnih gobic, ki jih UČeni V la vsak» „nHr»™,-«» v «vmï okolici potrudila zapis- tinskem jeziku „helminthosporium" imenujejo; dr. k v »t I m w l\lin n rv ^v /n 1 ru 4- m __L __V // _ ^ . I . ^ - - «a & ^ ai « a saka kmetijska pod nik napraviti in ga potem kmetijski družbi v Ljubljano poslati bi se lahko zapisnik v tej reèi od vse dežele napravil Kj bi sorti H. rhiroctonum, Ruben ne umeli derve vse po domaće imenovati botaniško, naj bi se pa slovensko ime za naš slovar vloviti. pri tem bi se še utegnilo kakošno V • Pis (H vredna misel Vred.) **) Podnebje Švedsk Ilabenhorst pravi u oum - , tôdter, pesomorivka. Od kod ta bolezen izvira, je ravno tako malo znano, kakor od krompirjeve; vsaka sorta gnjije, naj je bela, rumena ali rudeča pesa, na bolj pešeni ali bolj debeli zemlji, zlo ali malo gnojeni bolj merzlo in ojstro kot pri ki je zlo severna dežela, je veliko itd. Vse kakor pri krompirji. zato bi moglo še le k siti: ali bi zeleneća breza tudi pri nas utegnila kazálo biti za jecmena Pis Gospodarske skušnje D. M Sextio 0. Rustici F OPPE Conjugi vive Kako svinské plečeta in gnjati soliti in susiti. Ko je prešić zaklan bil, naj se pusté pleceta ali et. fil. Parentibus itd. (Schoenleben str. 219 Iggii). Tukaj nahajamo ime Jap a v obliki Opa; na Štajar akem je bila postaja U pele, dnešnje Vitanje (od t gniati dní ležati, da se nekoliko zmehcaj ? potem P 1 P ? naj se nasolijo in sicer tako, da se na en funt gnjati glasnik Jap) y in tako spet vidimo ktere le slovensk p r em m ali pleća lota 5 pol lota pa 1 • * v r litarja vzame Tudi v in dobro vriba; potem naj se polože v kakosno posodo Op * drug jezik pripuša > in sicer spet na obliki čistoslovenski še se nabaja ime k e m kamnu in celea vi (kad ali kaj tacega) i da dní tako osolj leže Kadar se iz posode vzamejo, se dobro ožmó, se na meseni plati še enkrat nasolé, in potem v dininik obe sijo, da se sušé; za to je posebno dobro brinjev les nana Domus parochialis adhuc exstat bene legibilis, sed a Lazio male descripta, ego vero oculis vivam exhibeo". descriptam et me lOIJU « U a Í3UÍ3U , Aid. IV IU pucjuuuu ' In da je dim bolj merzel kakor vroč ? , kakor Schoenleben piše. AMATV F. VOLTA ROMS Filius OPALO Ostuis Filius II. P. Aemona. V. F. M. Tukaj najdemo obliko Opal Starozgodoyinski pomenki nam imenuje rod O p dnešnjega mesta Opo Korant Kurent. govi d so bili Bosunčani(od , in bavarski zemljopisec , kteri je prebival v okolici (Oppeln) in je imel 20 mest. Nje- bosman c - - -----------"W»«uvi»m ^vu u wo, uuouiau , torej synonimon besede op) in so imeli dve mesti (glej Šafařík Basnoslo ven pretres od Davorina Terstenjak » Slav. Alterth (Dalje). Drug II. 406.) of Na častje Shi vat s priimenom Bracislav (Per Volt ime v tem kamnu je Volt Volt in Am at kuras iežeče štajarske B prav po postavah Perun) spomiujajo ne ravno daleč od Kranjske mesto latinske y kjer še slovenski dativ nahajamo slav ce, ktero ime se je izbrusilo enskega jezika, in se velí Braš- Frasslau Lj u b e sa Lj ib uše simbolu V Amat Ljub je bil S hi va i t častitelj Am Ljubom Em Hem Sh Am t zato je rodbina imela imena po Slovensko ime latinskega Fulginas nahajamo na Op primeri imena slovanské Kop ime. Zastran oblike Opal ižanskem kamnu, in Schoenleben (v omenjeni knjigi str. t 5 ker je 1 v) itd (Dalj Přistal (kranjski P sledi.) 220) piše: » Duodecima in latere smistro altaris y quando Lazius earn describebat": BVIO BROCCI V. F SIĐI ET MAXI MAE itd Za poduk in kratek čas, Mertvaška glava. Po navadi nekterih zdravnikov (zakaj? ne vémo) je izgovarja, tedaj tukaj najdemo Brocci namesto Bracci *). imel tudi neki doktor v Kóthen-u na Nemskem v svojí In znamenita je spet ta okoljšcina, da Brakov sin ima spet stanici na mizi mertvasko glavo. En dan ni bilo zdravnika kar zasliši na većer žena njegova, ki je v bližnji Ker kratki a slovensko ljudstvo se dnešnji den kot o ime tora — pomeni bika. Ime Philo bika y ker buj, bujak v poljskem jeziku se domá izbi s svojo hčerko opravilo imela, neko prekucevanje in na pervem kamnu še nahajamo na dru- ropotanje v doktorjevi izbi. One greste z lučjo gledat, kaj gili kamnih genta 2 9 to je y ensko-U Atigenit ti nsk Atigent y At y Atigenita, Hotig i- daje; kar vidite po tleh se metati mertvasko glavo. Ko bi 5- bila gospa tistih vražnih žen ena, ktere verjamejo, da duh ullucJi Spet v tem imenu vidimo vin- nazaj hodi, in ktere omedlć pred vsakosenco, gotovo bi jo donizem, kteri glasnik i rad pogoltuje, posebno kranjski bila popihoiia kot blisk iz izbe in tudi hčer svojo prestra __// n • t • f( rn • L „ 1 V •« • * • i i »-r • • — v « t der Lustgebor Ijudst n. p „Ribenca" uamesto „Ribenica" Takih pol šila za vse njene žive dní. Kaj pa je storila? Luč dá latinskih pol slovenskih imen je rimskih kamnih; tako hčeri iz rok, ona pa zagrabi čepinjo in ferk! smukne n. pr bina staro-slovensko ime Prib (kar se napačno P y Prib y P piše) nahajam v latin y sko-slovenski obliki na celskih kamnih in sicer A m 3 1 Ime Prib Prib Prib je b priime S hi vat y kteri se veli tudi d Vermehrende, kakor božanstvo rojenja Augens, auctor, podgana vén. pri tišti spodnji luknji, po kteri se je noter zmuzala, vèn pa ni mogla, ker glava ni terdno stala ampak se okoli valila in zatega voljo tudi z mize padla. Tako se je tudi hčerka prepričala, da se ima strah Naj bi ta res- vselej zagrabiti, da se zvé nična prigodba kaj je cerkvèno-slovenski pribiti accedere, p ribi vat S Pa bi znal kdo misliti, da to so same domišlije Da , ki se je nedavno přiměřila, bila plahim ljudém v poduk. Sto druzih na mesti pogumne žene bi bilo z vpitjem pobegnilo in terdilo, da je duh mertvega, niso, nas spet prepričuje drug kamen • V ki, od kterega čigar glava je bila, nazaj přišel strašit! Schoenleben govori omenjeni knjigi str 220) » Unde cima in introitu templi et alio lapide Antonius Odero ! Mons F. Ennae VOLAPVS. F VOLARENI. B. Fecerunt. Tukaj najdemo ćisto slovensko ime Volar ar in drugo V o 1 j a p (voujap} spet po ćastji vola — j a p a, ktero slednje daje sledeč Kako někdo na železnici dvakrat vo&nino plaća, pa vendar zad ostane. Neki jud se je hotel po železnici v Lipnico peljatí. Pri kasi plača vožnino za tretji klas, prejme (istek, da je y še nahajamo v izvirniši obliki v znamenje napis stariši, ker brez digamata ime plaćo odrajtal, in dfuzih in se že veseli gre na voz. Ko lepo sedí v drusini već se ime najde vsacega i V vožnje, pride konduktér in poprasuje ali ima vozni listek. „Sevé, da ga imam Ci rece nas judicek seze v zep, da bi ga pokazal, pa ga ne moz Schoenleben nam je »e drug napis zapisal, v kterem se ime najde; iše in iše povsod, pa ga le ni. „Če nimate listika Pro ci a najde. Da je ime pisano Procia namesto Brocia, je pravopisen pogrešek. Tako se najde na nekem radoljskem kamnu Vipius namesto Vibius (Schoenleben str. 221.) Celi ver h niski napis se glasi: 0. Fulginas. M. F. V. F. Can y nutia. Ti. F. Paulla Fulgin. , vam ne morem pomagati; morate z voza iti, ali hitro po druzega skočiti, pa hitro, da ne bote zamudili^. Ves čmeren se poda jud z voza, letí po drug listek, in pride F Procia. H. S. E. Tukaj še ob' pravém času nazaj. Ko se spet vsede in pokaže spet vidimo, da je rodbina bila častitelj ca Bracislava-Peruna, kondukterju listek, da je plaçai, seze po ker ime Fulginas se ondi dvakrat najde. 2 ) Muhar misch. Norikum". yy Ro cigarnico y 3 eno za kratek čas zasmodil M u h ar » Gesch. der Steierm. í. 363. da bí in najde pri cigarah listek ? Znamenito je, da v napisu, v kterem ime Auctomar stojí, se tudi nahajajo imena M agi mar, M agir in Ate vor tu s (H o te na kterega je pozabil y da ga je tù sem vtaknil. To viditi skoči y kakor da bi g a bilo božje verglo, z voza; kon vrat; primeri kašubsko in polabsko-slovansko vorta, vorna. duktêr ga prasa : kam? „bom koj koj nazaj", in letí h namesto vrata. vrana.) Pis. kasi y đa dal najdeni listek nazaj in po nepotrebnem v drago plaćani dnar se mu povernil. Ko maj je jud na pol * V dunajském gledišu v predmeatji Josefstadt bojo poti > kar zapiska hlapón in voz odrine. Nas jud ga ni ob nedeljah večkrat igrali češke igre V 1 1 »i 1« • 1*11 v I! • 1 • « »r y I TT I • ^ mogel več dohiteti, vidiii so ga se, kako je hropil za vozom, pa nič več ni pomagalo. Ostal je z dvema listi koma nazaj in milo gleđal za vozom. Naj bi se iz tega vsi učili, da na železnici se ni ? obotavljati ! Kako se v rak a splač a. V Predvoru na Marskem je imel krojač (žnidar) H... vražno vero, da kri prestrašenega kozla pomaga zoper bodi ja je. Da bi dobil take kerví, s ktero bi si znal marsikak gros skupiti, je ředil delj casa kozla lin na sv. 3 kraljev dan je hotel „zdravilno kríw prestrasenega kozla vjeti. Na večer pred sv. 3 kralji tira tedaj kozla na pod pod streho, od kodar ga je namenil doli pahniti in tako prestrašenemu kozlu potem pušati iu kri shraniti. Ko kro- jač kozla prime, da bi ga pahnil z odra, prestraši, da podstavi se res ta tako krojaču roge in ga verze spod strehe, da se je tako pobil, da je še zdaj na smert bolán. Ne u mna vraža se je spet hudo splacala. Slovanski popotnik ženitvi kneza černogorskega naznanja T) Serb. Dnev.a, da je že 338 let preteklo, kar Cernogorci niso imeli veselja, da bi bil njih vladar doma obhajal ženitnino (pir); poslednji oženjen] gospodar cernogorski GjuroCèr noe vic se ni ženil v Černogori, tedaj je ženitev Ivana Cèrnoevica poslednja bila, ki jo je serbski narod svojemu gospodaru na čast prazno val; zato je pa ženitev Ivanova s tako radostjo popevana bila, da je ena njih naj boljih pesem. Po ti ženitvi bo tedaj ta — kneza Danila sopet perva domá. ^ Popotnik" je razglasil lani, da neki dr. Tvrdon na Oserskem prestavija preslavno slovansko pesem Kolárovo n Slávy dcery" v nemški jezik. „Lumir" je prinesel uni-dan úlomek te prestave svojim bravcem za pokušnjo, ktere kosček tudi mi svojim bravcem podamo, terdno prepričani, da bojo s tem že zadosti imeli. Glasi se, na priliko,takole: „Drei'r Dinge Anblick regt mich zum, mit Lauche Des Zorn's gemengten Hohngelachter an : Das erste (weiss nicht, wie man's nennen kann) fst Thier, das seinen Schadel trâgt im Bauchej Dann Erze, die, in stolzem Fliigelbrauche Geschwungen, sinken von der Himmelsbahn; Ein Blumehen. so das Auge lieb gewann > Und iibel riecht, gebracht zum Nasenschlauche ; Doch steigert sich der Zorn zum Toben, finde Ich Leute, deren Herzschlag weder stôsst Fur eine Tugend, noch fur eine Siinde. Dies sind die eck lig balsamleeren Leichen In denen der lebend ge Geist verwest: Denn will wer leben, aussr er Lebenszeichen!" Ta prestava je ravno tako t > kakor je dan v ljublj kar jeve" »•ledišu to pope va nje mile naše pesmi „Z bilo ktero so «•ledišni to pěvci tako strasno kro žili, kakor da bi bili nalaš najeti bili, zalo domačo hčerko spremeniti v spako ** Krasno nemško Halmovo igro „GriseldaCÍ so v P r a g i 6. t. m. v česki přestaví od J. J. Kolara igrali z veliko veliko pohvalo. Shakespearova žaloijrra R'hard III., prestavljena v česki jezik po Fr. Douchy-u, se tiska v Pospíšilovi skarnici v Pragi. ^ Konec tega mesca počne izhajati nov česk časnik v zalogi Jaroslava Pospíšila pod vredništvom Karina B. Storcha. Bode obsegal národopisné, životopisné, slovstvine spise itd. Vsacih 6 nedelj pride en zvezek na svetio, na leto tedaj 8. J * Ob novem letu je imela priti v Krakovi pesem V. Pola : Mohort" v poljskem jezik una dan. Vsi, ki so rokopis brali, jo močno hvalijo. (Praž. Nov.) * Družtvo serbske slovesnosti v Beligradu izdalo je 6. zvezek svojega „Glasnika", ki v 5 oddelkov razpa-dajoč mnogo zanimivega blaga o jeziku serb«, serb. starin&h, zemljo- in deržavopisji itd. na 342. str. obsega in 3 sreb. dvajsetice velja. Družtvo se je pogovorilo z zem u neki m knji-garjem g. Sopronom, da bode on vse od beligradskega dražtva izdane in od austr. cenzure pripušene knjige v Zemunu prodajal , poleg tega pa tudi poskerbel, da se bojo dobivale po druzih mestih austr. cesarstva. (Serb. Dnev.) » Novičar iz austrijanskih kraje v iz Siska 8. jan. * Po telegrafnem naznanilu iz Ze mana ima letos, preden bo konec parobrodne vožnje i le še okoli 25.000 vaganov žita v Sisek priti. Ker tedaj tudi druzih ladij več časa ne bo gori, ee je bati, da bi se žito ne podražilo, ker zaloge niso prevelike. Sedaj pa ni nič kupčije. Vagan pšenice vlaške velja 6 in pol do 7 fl., bereš. 7 in pol do 8 fl., — turšice 4 fl. do 4 15 do 20 kraje. do 20 kr. ? prosa 3 in pol do 4 ? ovsa 2 fl. 15 pa kupca ni. Tudi v Karlovcu je taka; tudi tam je cena za kakih 10 do 15 kr. pri vaganu nižja. Vožnina za vagan v Karlovec je po 15 kr. Tudi iz A rada se je zvedilo, da cena vsega žita še zmiraj pada in ječmen sta pri starem. ? le rčž Iz Veprincav Istri 12. jan. .J. V. 27. novembra lan- na Veprincu zakopali 56 let staro deklo skega leta smo Lenko Benčičevo, rojeno na sosedni Kastavšcini, ki je prišla, ko mlado deklice, v službo na Veprinasčino v hišu se-danjega gospodarja Petra Andrejčiča, kjer je celi čas, vec ko 40 let, tako zvesto in pošteno služila, da jo je vsa hiša, ko živo domačo srečo spoštovala in ljubila. Pred nekolikimi ni bila več za težke delà, tedaj stori onemogla leti nekaj gospodar z njo pogodbo, da jo hiša mora do njeue smerti pak,ker mu ga imeti in z vsem potrebnim pristojno nastajati ; ona je imela uekaj mita (Iona) pri njem zasluzenega , pusti proti temu, da se, kadar jo Bog sodi, lepo poko pije. Ko umre, so vsi hišnji za njo žalovali, kakor za ve liko svojo dobrotnico, dali so ji veie medice (bilje) napra viti in s tremi duhovni jo zakopati. — Lep izgled gospo darom in deklain! * V „Hamb. Borsenh." piipoveduje neki dopisnik iz Pariza, da v Petrogradu je razpor zavolj dedoega na-sledstva. Stranka velike^ra kneza Konštantina, ki je do ' • ^> . y !z Ljubljane. * Ze delj časa zâgotovlja „Austria*! ministerstvo kupčijstva na to misli, da bi namesti derv s šoto (Torf) kurili hlapone na ces. železoicah, in da bi čeravno je drugi se v ta namen utegnila šota rabiti, ki je je obilo med Lj u-sin Nikolaja, prihodnjega cara imeti in pervorojenega bljano iuVerhniko na Ijubljanskem močvirji. Skušnje, to zobca Rus stare korenine, hoče nj * A.le k sand ? ki je bolj nemske mater j spod biti. terdi Konstantinova stranka tako kramlja dopisnik 5 da car Peter l. je dedno nasleđbo tako določil, vselej naj stařeji sin vladaj o čega cara ima njegov da pri kterih so se hlaponi s šoto kurili, so poterdile, da je ljubljanska šota za to popolnoma dobra; ministerstvo je te- slednik biti. Ko je pa sedanj caru Nikolajů se rodil njegov A1 e k s a n d takrat Nikolaj ni bil vladar še ne naslednik rusovskega cara (1818). Konstant daj velelo, naj se kupi dovelj šotnega sveta, in naj se mu predlože nasveti, kje in kako bi se napravile delavnice, shrambe, potrebne mašine in orodje za rezanje šote itd. Ceravno bi bilo želeti, da bi se na vsi južni železnici šota pravijo je tedaj naj stařeji sin cara, to je, p za kurjavo rabila — pravi „Austria" — bojo s to kurjavo, iz ki se je rodil Nikolaja. koje daj oči car bil (1827). Ter s tom,. začetka vendar le začeli na železnici med Lj u bljano m 2{t Novičar iz mnogih krajev 9 C. k. ministerstvo bogocastja in nauka je razmere j e z i kov, kteri naj se ucijo ali v kterih naj se druge znanstva na ogerskih, erdeljskih in serbskih gim n a zij a h V 9 uce 5 takole dtločilo: na vsih gimnazijah je učenje nemskega jezika za vsacega ućenca brez izjeme predpisani nauk; tudi tam, kjer nemški jezik ni materni jezik učencov, se imajo saj nekteri šolski nauki v nemškem jeziku učencom razlagati, kakor hitro so se nemskega je- mm . ma« V#1| . 5Ï. 11. v Gradcu j januarija 185o : 3- 4, 5 4; 60. Prihodnje srečkanje bona Dunaju in v Gradcu 24. januarija 1855