List izhaja 1. in 15. vsakega meseca. Posamezna štev. 3 K. Naročnina mes. 6 K. Rokopisi se ne vračajo in nefrankirana pisma se ne sprejemajo. pia- essiffi w gatawiiai. Uredništvo in upravništvo v št. Peterski vojašnici. Glasilo splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Slovenijo. Kongres v Bosanskem Brodu. Po sklepu prvega kongresa dne 28. in 29. oktobra t. 1. v Beogradu je sklican za dan 15. 1523 w Bosanskem H. invalidski kongres udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS. s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje kongresa. 2. Izvestje upravnega odbora. 3. Izvestje nadzornega odbora. 4. Sprememba in izpopolnitev pravil. 5. Taktika organizacije. 6. Razrešenje stare in nove uprave. 7. Vprašanja in predlogi. Na ta kongres pošljejo izvršni odbori po 4 delegate, vsaki okrug po 2 delegata, srezi pa po 1 delegata. — Vsi delegati morajo imeti polnomočna pooblastila z natančno označbo odbora, katerega zastopajo. Delegati pridejo na stroške svojih odborov. Pooblastijo naj se v prvi vrsti oni delegati, ki so bili na 1. kongresu. oc§b@s*. O praznikih. Prišli so Božični prazniki in kmalu bomo prestopili v novo leto. Segli si bomo v roke in voščili drug drugemu srečo in boljšo bodočnost. Bodočnost pa ne sme biti taka, kakoršna je naša preteklost, odkar se nahajamo v položaju, ki nam ga je povzročila vojna. Nič več ne moremo preživeti praznikov v takem razpoloženju kakršnega smo nekdaj imeli ob takem času, kajti usoda in nesreča nas tlačita ter sta nas potisnili v najhujšo bedo. Noben čas ne more več spremeniti našega razpoloženja, skrbi in muke nam delajo resne in nezadovoljne obraze. Tudi prazniki rojstva in prebujenja ne morejo vplivati na nas. Mladostno razpoloženje je pri nas popolnoma izginilo, s težko nezadovoljnostjo prenašamo svojo usodo, ki se ne da nikdar več popolnoma popraviti in nadomestiti. Kakor drevesa smo, ki jim manjka vej in se počasi sušijo. Obletnica daje vsakemu misliti nazaj na preteklost. Borili smo se, veliko korakov in prošenj smo poduzeli za zboljšanje našega mizernega stanja, ki so pa bile glas v nebo vpijočega v puščavi. Prav to leto, ki poteka, sta nas potreba in obup prisilila na najenergi-čnejšo borbo za naš zakon, ki naj bi nekoliko zboljšal naš položaj. Ob koncu tega leta moramo žal beležiti, da nismo,še izvojevali naše borbe. Imeli smo načrt in dobili potrebne garancije, da bo baš z začetkom tega novega leta že veljal naš novi zakon. Bili bi za nas veselejši prazniki in srečnejše novo leto. Toda oni, v katerih rokah je naša usoda nimajo smisla za naš bedni stan, ne čutijo z nami, oni so krivi žalostnih nam praznikov. Ko bo druga deca stala okrog bogato obloženih božičnih drevesc, bodo vojne sirote stegovale svoje premrzle ročice materam za skorjico suhega kruha. S solznimi očmi se bodo spominjale družine na očeta bivšega svojega prehranjevalca, ki jim je preskrbel udob-«e vesele praznike in prisostvoval lepim svetim večerom. Kako zapuščeni pa so danes njihovi prazniki? Zaničujoč preteklost zadnjih deset let bo-4o nezadovoljni preživeli invalidi obletnico Vendar še z golim upanjem na skorajšnjo boljšo bodočnost in z željo, da bo prihodnje leto za vojne žrtve srečnejše. Položaj, ki ga imamo honcem letošnjega leta je za nas neugoden in neprenosljiv. To si moramo zabeležiti v spominsko knjigo naše zgodovine. Drugo nas je že vse zapustilo, imamo samo še upanje, da nam prihodnje leto to neznosno stanje zboljša. Vendar pa naj ne živimo samo od upanja, treba je, da naši utrpli udje in naš duh še vedno delujeta, da zastavimo borbo, ki mora biti prihodnje leto srečnejša. Ako pa podležemo, smo izgubljeni za vedno in postanemo kmalu iz sedanjih polmrli-čev — mrtveci. Božično drevo. Gospoda dobrotvorci, kateri imajo presrečne želje vsestransko pomagati vojnim žrtvam, so napravili letos posebno veselje invalidom, vdovam in sirotam z božičnico. Poskrbeli so jim krasno božično drevo. V prostorno dvorano, prihajale so vojne žrtve, kjer so se jim nudile raznovrstne dobrote tega sveta. Sredi dvorane je stala mogočna smreka, katere veje so bile bogato obložene. Na vrhu tega Božičnega drevesa je bil pritrjen angelj z veliko trobento, ki se je mehanično obračal na vse štiri strani sveta ter trobil in oznanjal mir na zemlji onim, ki so dobre volje. Pod njim so bili obešeni po prvih vejah vsi do sedaj izdani invalidski zakoni in odredbe v svetlih okvirih, iz njih pa je sevala prekrasna kristalizacija. Malo nižje so bili odloki tukajšnjih lokalnih oblastev, ki nudijo vojni mžrtvam vsakovrstne ugodnosti. Na to je bilo pritrjenih zelo veliko število cuker-čkov, ki jih je daroval špecijelno invalidski odsek v vsakovrstnih barvah. Pod temi so visele same nakaznice dobro-tvorcev, bank trgovcev in drugih darežljivih bogatinov, s katerimi bodo vojne žrtve dvignile vse phedmete, ki jih ni mogoče razobesiti vsled prevelikega števila. Spodaj pa je bil v stekleni škatlji kot nedotakljiv načrt bodočega, invalidskega zakona, pisan z zlatimi Črkami in obrobljen s slikami vseh ministrov. Tako je izgledalo božično ■ drevo vojnih žrtev in upamo, da je prekašalo vse druge. Vojne žrtve so z odprtimi ustmi stale pod njim in nepremično gledale nanj kot v sredstvo svoje rešitve. Razočarane niso mogle s solznimi očmi prehvaliti dobrotnikov! Slava jim v višavah! Situacija. . Sredi najljutejše borbe za konečno rešitev našega vprašanja odstopila je vlada, katera nam je obljubila in se je zavezala sprejeti naš sporazumni zakon. Mislili smo, da ostane na delu narodna skupščina, katera bi morala vzeti naš bodoči zakon prvi v pretres. To je želel sam Njegovo Veličanstvo kralj in nas v tem podpiral. Sedaj se je sestavila nova vlada, ki je takoj spočetka pokazala nerazumevanje za naše težnje. Njeno prvo delo je bilo, da je razpustila še narodno skupščino, od katere smo pričakovali rešitve. To se je izvršilo dne 21. t. m. Ob tej priliki so se izrazile od strani večine poslancev najhujše obsodbe proti temu dejanju sedanje vlade. Besedo v skupščini je povzel narodni poslanec Agatanovič, profesor in član mednarodnega invalidskega komiteja v Parizu, kateri je vodil letošnji kongres toga komiteja v naši državi. S vedo ki smo bili, je rekel, zadnjega invalidske^, manifesta v skupščini, ki je bil popolnoma^upravičen protest. Protest je bil pravo ogorčenje proti odgoditvi ali razpustu skupščine, posebno ker so imeli invalidi obljube od same krone za sprejem njihovega zakona. Radikalna stranka je pokazala, da teh zakonov noče izvesti. Ona ne zastopa širokih plasti naroda, med katerim je pičlo zastopana. Taka politika in delo bosta škodovala državi. Tako je govoril prof. Agatanovič in žel zelo mnogo odobravanja in ploskanja od strani opozicije v parlamentu. 8 svojim govorom je spravil v veliko nervoznost navzoče člane vlade, posebno pa g. ministrskega predsednika Pasica. Tako smo vojne žrtve zopet postavljene v nadaljno čakanje. Od današnje situacije ni -mamo nič pričakovati, dokler se ne sestane nova skupščina, za katero se bodo vršile nove volitve dne 18. marca 1923. Takrat bomo znali ceniti vazen moment, da dobimo ljudi, ki bodo imeli smisel in srce za nas. Bodočnost je odvisna od nas, mogoče pa je še boljše za naše vprašanje, ako se bo rešilo čisto pred drugim in bolj socijalnim forumom. Proglas odbora stotine. Vsem vojnim žrtvam države. Po napornem več ko enomesečnem trudu za izposlovanje tako težko pričakovanega invalidskega zakona, smatra odbor stotine za dolžnost, da obvesti vse vojne žrtve o svojem delu. Potisnjene v skrajno bedo, nevoljo in lakoto, so bile vojne žrtve prisiljene, sklicati 29. oktobra t. 1. invalidski kongres, ki naj bi s svojim odločnim protestom primoral vlado in parlamnet, da sprejme ta invalidski zakon, kateri bo zasigural življenjski pogoj vojnih žrtev. Na kongresu je bilo preko 6000 invalidov in vdov. Da bi se sprevel skozi parlament invalidski zakon tak, kakršen je bil sporazumno z g! ministrom socijalne politike izdelan, je odločil kongres, da se formira »Odbor stotine«, kateri naj v složnem skupnem delo-vanju s središnjim odborom podvzame naj-enegičnejšo borbo, da pademo do zakona. Odbor stotine svest si svoji težki nalogi, katero ima izvesti, je sprejel poverjene mu dolžnosti in uvidel, da je nastopil skrajni čas za rešitev invalidskega vprašanja. Vpregel je vse umske, moralne in fizične sile svojih članov za izvojevanje zakona. Angažiral je gotovo ves tisk, veliko število poslancev, nekoliko ministrov in naprosil tudi Njegovo Veličanstvo kralja, da se enkrat konča sedanje stanje vojnih žrtev. Na žalost se je povsod le obetalo tako, da je bil odbor naposled primoran za 2. dec'embra t. 1. sklicati meeting (skupščino) invalidov iz okolice Beograda s pozivom tudi na drugo meščanstvo, da nam pomaga v našem položaju. Na veliko žalost ljudje so bili gluhi. V istem času se smatra za dolžnost pohvaliti naš tisk, da nas je dobro podpiral. Tstotako je Njegovo Veličanstvo kralj izpolnil obljubo dano delagatom, naši politiki pa niso tega razumeli in so vzeli greh na se pred bodočimi pokolenji in prokletstvo nas invalidov. V teku naših naporov je stala politična situacija v parlamentu vedno slabše, odbor je bil vedno v opasnosti, da se razpusti parlament in naš zakon ostane zavlečen. Pred tako katastrofalno 'nevarnostjo je poskusil odbor stotine zadnje sredstvo in vsi člani so šli dne 5. decembra v parlament ter javno raz galerije pretili poslancem in jim povedali, da nočemo več, da nas ministri in poslanci vlečejo za nos. V' momentu ko se je v parlamentu preeitala ostavka vlade, je iz stotine grlov zagrmelo: »Doli z narodnimi pijavkami. Dajte nam invalidski zakon. Nočemo vas več moledovati. Pred narodno sodbo!!!« Ob priliki, ko se parlament odlaga in kriza vlade zavlačuje, so člani primorani brez materij elnih sredstev odbor razpustiti in se vrniti domov, da pa z jačenjem ordauizacije in razvijanjem stanovske zavednosti pripravimo naše udruženje na ponovno borbo, ki nas čaka v bližnji bodočnosti. Pred odhodom se pozivajo člani odbora, ki se vračajo domov k gladni deci: čuvajte edinstvo invalidskega udruženja. Organizirajte se in jačajte organizacije. Širite invalidsko zavest. Premislite natanko, kake ljudi izvolite v svoje odbore. Invalidi in vsi člani udruženja! Ne pre varite se. Zakon, kateri se nahaja pred par lamentom ni naš zakon, to je vsiljeni produkt birokratov, ki so ga skrojili, ker nimajo pare za nas, ker so. jih že prej pojedli begi in afere. Ljudje, ki nam dolgujejo zakon pridejo po mandate. Odvrnite špekulante, organizirajte se čim jače stanovsko, izberite svoje kandidate in jih pošljite v skupščino, ker.mi smo osvobodili državo in hočemo tudi sami rešiti naše vprašanje. Prositi se ne sme več. Oni, ki jih prosimo niso vredni naših povzdignjenih rok. To Vam je oporoka, to Vam je vsem rešitev. Živelo edinstvo invalidov! Živela invalidska zavest! Tajniki: Predsednik: Dušan Tošič 1. r. Aleksander Ilič 1. r. Tone Ušan 1. r. Predsednik odbora stotine: Al. I. Baltič 1. r. Slede podpisi vseh ostalih članov odbora stotine. 0 delovanju komisije za pregled malih trafik. Pisali smo svoj čas, da ima po pravilniku k invalidskemu zakonu poslovati v svrho določitve načina pregleda in oddaje onih trafik, ki niso zaščitene po invalidskem zakonu; po sebna komisija. Ta komisija, ki jo je sestavil invalidski odsek za socijalno politiko, je pričela že tudi poslovati. V njej se nahajajo po en zastopnik finance, invalidskega odseka, udruženja vojnih invalidov in društva trafikantov. O delovanju in nameri te komisije imamo sledeče podatke. Delegacije ministrstva financ je sestavila seznam vseh trafik v področju finančnih okrajnih ravnateljstev v Ljubljani, Mariboru z vsemi natančnimi podatki o stanju posameznih trafik. (Kosmati letni donos in oddaljenost od dobavišča.) Po krajinska monopolska uprava pa je predložila 4 sezname trafikantov v Sloveniji in sicer: a) seznam prvi; ki obsega 533 invalidov trafikantov, kateri so zaščiteni po invalidskem zakonu; b) seznam drugi; ki ki obsega 238 vojnih vdov trafikantin, ki so enako zaščitene; c) seznam tretji; ki obsega 31 upokojenih javnih nameščencev in njihovih ostalih, ki so tudi zaščiteni po zakonu glede trafik in č) seznam četrti; ki obsega 1979 trafikantov, katerih trafike niso po zakonu zaščitene. Pri prvem sestanku komisije je zastopnik finance stavil predlog, da naj bi se odpovedale in oddale le trafike, katerih mesečni kosmati donos znaša najmanj 5000 Din; zastopnik in validskega odseka pa je predlagal one trafike, ki nosijo brutto najmanj 3000 Din mesečno. Zastopnik našega udruženja pa je zahteval, da se odpovedo vse trafike, ki po zakonu niso zaščitene, ali vsaj vse trafike, ki nosijo najmanj 1000 Din brutto dohodkov. Razmišlje-valo se je o teh predlogih in prišlo do sklepa, da se odpovedo vse trafike, ki niso zaščitene in so navedene v seznamu četrtem in ki dona-šajo mesečno vsaj 500 Din brutto. Le iz posebnih fiskalnih vzrokov o katerih govorita §§ 51. in 52. pravilnika, bo komisija napravila izjeme. Sedaj se vrše seje navedene komisije dnevno pri invalidskem odseku. Komisija mora dokončati svoje delo z natančnim pregledom vseh trafik, ki bi prišle do odpovedi, do konca januarja prihodnjega leta. Ko bodo vsi prednavedeni štirje seznami natančno pregledani, bo komisija cel elaborat s posebnim zapiskom o tekočih komisijoneinih sejah predložila finančnemu ministru v končno rešitev. Tu moramo pripomniti, da je komisija sklenila odpovedati tudi trafike onih vojnih žrtev in javnih nameščencev ter njihovih svojicev, navedenih v seznamih 1., 2. in 3., ki so drugače dobro situirani in imajo premoženje ali druge zadostne dohodke, ki se tedaj lahko brez dohodkov iz trafike preživljajo. Kakor hitro bo finančno ministrtvo vrnilo tjakaj predloženi elaborat, bo komisija objavila vse trafike v Uradnem listu, ki bi se podelile vojnim invalidom oziroma njihovim preostalim svojcem. O tej objavi bodo obveščene tudi vse okrajne uprave finančne kontrole v Sloveniji. Objava se priobči tudi v našem strokovnem glasilu. Vse prošnje se bodo vlagale skozi našo organizacijo na komisijo, ki bo prošnje po svojih sklepih odstopila finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Ljubljani oziroma v Mariboru, v nadaljno poslovanje, ki bo obstojalo s tem, da se odpovedo določene trafike sedanjim z zakonom zaščitenim trafikantom oziroma, kakor gori omenjeno tudi zaščitenim dobro situiranim trafikantom. Vsi, ki se zanimajo za trafike, naj tedaj pazijo na navedeno objaAm in se strogo ravnajo po njej in po naših navodilih, katere bomo vselej dajali. Pogoji za podeljevanje trafik bodo sledeči: 1. Prosilci se bodo morali izkazati da razpolagajo s čistimi, zračnimi in suhimi lokah na prometnem kraju. Z lokalom morajo prosilci neovirano z lastnikom razpolagati. 2. Da bodo prosilci razpolagali s kapitalom za nabavo tobačnega materijala. 3. Da se prosilci zavežejo, da bodo sami izvrševali prodajo tobaka s svojimi družinami (z ženo, otroki ali starši) izjemoma tudi po zanesljivih namestnikih, ki pa nikakor ne smejo biti trgovci ali gostilničarji. 4. Prosilci morajo biti neomadeževam t. p nepredkaznovani zaradi kakega hudodelstva, oziroma tihotapstva z monopalnimi predmeti, ki še ni zastarano; kjer ne bo teh pogojev, se trafike ne bodo nobenemu podelilo. _ 5. Med enakimi prosilci za eno in isto trafiko bo odločevala večja potrebnost in siromašnost. 6. Le večje trafike bi se po danih okol-nostih podelile dvem ali več prosilcem skupaj, vsi družabniki bodo pa morali sodelovati pri oskrbovanju trafike. Pridelitev k kaki trafiki brez sodelovanja ne bo mogoče. Sodelovanje obstoji v tem, da deluje družabnik osebno ali s pomočjo svojcev oziroma po zanesljivem namestniku s primernim kapitalom pri oskrbovanju trafike. Vse prošnje in priloge so proste kolkov in tudi polaganje jam-ščine, ki se drugače po predpisih zahteva. In-teresentje naj tedaj že sedaj skrbijo, da si za-sigurajo vse gorinavedene pogoje, ker po poteku objavljenega roka, ne bo za to več dosti časa; posebno velja to glede lokalov. Ako bi se katere trafike vsled malenkostnih dohod- kov takrat ne oddale vojnim žrtvam, še vedno lahko podele po tozadevnih predpisih. Trafik,' ki bodo zasigurale popolni življenski obstoj vojnim žrtvam, pride po dosedanjih informacijah v oddajo okoli 250 do 300; druge manjše trafike bo treba oskrbovati s katerim obrtom (branjarijo, čevljarstvom, krojaštvom etc.), da se bo mogel vojni invalid preživljati. Koder so glavne zaloge močno oddaljene od trafik in so tedaj naravno dobava tobaka zvezane z večjimi stroški, naj interesentje to okolnost dobro preudarijo, p redno se odločijo, da zaprosijo za trafiko, da ne bodo pozneje razočarani, da jim trafika nič ne donaša. Toliko v glavnem, podrobnejše informacije pa dobi vsak pri Udruženju in v našem glasilu. Poslovanje strokovne komisije za izdelavo protez. Invalidski odsek oddelka socijalne politike v Ljubljani je izdal na podlagi § 15. pravilnika za izvrševanje invalidskega zakona navodila, kako mora poslovati strokovna komisija za proteze, ki je bila imenovana dne 30. septembra t. 1. Ker je predpis važen za vse invalide ga objavljamo. Imenovana strokovna komisija ima poslovati v smislu § 15. citiranega pravilnika. Njena dolžnost je tudi, da po vseh svojih treh članih kolavdira izdelke državne protezne delavnice. Strokovna komisija se sestane enkrat na teden, in sicer vsak četrtek v tednu ter posluje od pol 9. do pol 11. ure. Oddaljenejši invalidi (n. pr. iz Štajerske) se poživljajo že na dan poprej popoldne. Pozivanje se vrši s pozivni-cami ev. tudi z objavo v periodičnem listu »Vojni invalid« ter v krajevnih časopisih. Na-ročevanje novih in izdajanje izgotovljenih protez, aparatov in pripomočkov se vrši redoma komisionalno in samo gori navedenega dne. Mimo tega se ima vršiti poslovanje strokovne komisije per rollam t. j. na ta način, da se pošlje invalid, ki bi prišel v drž. protež-no delavnico izven določenega dneva članom komisije na dom s posebnim obrazcem, v katerem zabeležijo člani komisije svoje mnenje. Radi kontrole in pregleda naj se natisnejo (Hektografirajo) predlagani obrazci ter se za nabavo podeljuje predhodno dovoljenje. K prevzemu oz. izdajanju protez in orto-pedičnih pripomočkov naj se invalidi, ako je potreba, da invalid izdelek osebno prevzame redoma pozivajo že na sredo, da bodo izdelki že pred poslovanjem komisije preizkušeni, ker se včasi nedostatki pokažejo šele po večurni rabi. Pošiljanje čevljev itd. po pošti naj v dosedanjem obsegu radi budžetarnih ozirov ostane. Druge dneve se novi ortopedični in pro-tezni pripomočki sploh ne izdajajo. Kdor se ne bo držal v pozivnici navedenega dneva, bo moral priti vnovič pred strokovno komisijo ob lastnih stroških. Vsako samolastno popravljanje protez in proteznih pripomočkov je strogo prepovedano. V baraki protezne delavnice, kjer se nahaja sedaj soba za invalide s 6 posteljami, sta na razpolago še 2 sobi, prva velika s prostorom za 14 postelj, a druga manjša za poslovanje strokovne komisije. Da ne bodo hodili težki pohabljenci 2 km daleč v invalidski dom in nazaj, se odreja, da je h komisiji povzane invalide nameščati v gori rečenih dveh sobah z 20 posteljami. Državna protezna delavnica vzame vpoklicance v stalež in na željo preskrbi hrano v naravi v invalidskem domu (hrana se bo donašala kakor doslej), ali pa jim izplača relutum (glej odredbo invalidskega odseka od 31. maja 1922 št. 6224). Konstatacije bolezni. Na predlog ministrstva socijalne politike št. 19.149 od dne 30. septembra 1922 je rešilo ministrstvo narodnega zdravja pod št. 36.414 sledeče: Po členu 31. zakona o začasni pomoči invalidom in § 126. pravilnika, imajo komisije za pregled invalidov pravico, da v vseh sumljivih in kompliciranih slučajih pošljejo invalide v svrho konštatacije v najbližjo civilno ali voja- Štev. 18. ' ' ?' \ r mer-**.-n'n sko bolnico, ali najbližjemu civilnemu ali vojaškemu specijalistu, v prvi vrsti državnim zdravnikom, ako teh ni šele privatnim. Bolnice so dolžne take invalide toliko časa zadržati, kolikor je potrebno, da se utrdi ali konštatira stanje bolezni.. Po izvršitvi konšta-tacije pošiljajo bolnice invalide nazaj onim organom, _ kateri so jih v to svrho napotili v bolnice,izdati pa,morajo ob enem izvestje o rezultatu opazovanja glede njihovih bolezni, in sicer o vzroku, tedanjem stanju, dolžini trajanja in diagnozi,: ; : Po čl“28$. finančnega zakona za budž. leto 1922./23., ■ nosijo stroške takega zdravljenja, opazovanja in oskrbe po državnih, civilnih in vojnih in onih samoupravnih, bolnicah, ki se vzdržujejo jz državnega budžeta ona ministrstva, pod katerih pristojnost spadajo te bolnice. Stroške po privatnih bolnicah in honorarje za preglede pa trpi ministrstvo socijalne politike. Pri invalidih, ki zahtevajo po § 120. pravilnika ponovne preglede, pa se postopa sledeče:--;: > . ; . r p Ako invalid ni predložil sam spričevala državnega zdravnika, da se njegovo bolezensko Stanje poslabšalo tako, da se mu more priznati na ponovnem pregledu več odstotkov nesposobnosti, napoti komisija za pregled pri vojnem okrugu takega invalida po § 17. pravilnika z uradno listino in eventualno potno objavo k najbližjemu državnemu zdravniku, ali po potrebi v državno (civilno ali vojno) bolnico na konstatacijo. Glede tozadevnih stroškov veljajo predpisi čl. 288. finančnega zakopa. Zdravljenje, učenje, podpore in posojila. S finančnim zakonom je predpisana centralizacija kreditov, zato se izdatki med posameznimi pokrajinami v gori navedene svrhe ne povračujejo. Zato se bo postopalo sledeče: I. Izdelava protez in zdravljenje v ortopedskih bolnicah. r -■..; Vršiti se mora samo in sicer za invalide: a) iz Srbije, Vojvodine in Srema v Beogradu;-..-v,:-- : b) iz Hrvatske, Slavonije in severne Dalmacije v Zagrebu; c) iz južne Dalmacije, Črne gore in Hercegovine v Trebinju; - V , Manjša popravila za dalmatinske invalide napravi tudi privatna delavnica Udruženja voj: invalidov v Splitu. č) iz Bosne v Beogradu, Zagrebu ali Tre-binju, kamor je bližje iti; d) iz Slovenije v Ljubljani. Invalidi se opozarjajo, da se v njihovem lastnem interesu drže tega razporeda. Äko se kateri invalid po potrebi osebno prijavi kakemu nepristojnemu zavodu, ga isti sicer ne bo odvrnil, moral ga bo pa opozoriti na razpored. . » 4 - -e im i”e ■ S ohA.u ßibd ßS'-t ■ . II. Zdravljenje tuberkuloznih: Tuberkulozni invalidi iz Slovenije se zdravijo v sanatoriju na Golniku, iz Hrvatske in Dabnacije Ar Brestovcu, iz Bosne v Tuzli, vsi ostali pa v. Niški Banji ali Surdulici. III. Strokovni pouk: Kadi izučen ja obrti se pošljejo invalidi v teedukacijške šole ih sicer; a) iz Srbije, Srema, Vojvodine, Črne gore, Bosne in Dalmacije v invalidski zavod v Zemunu; . / ‘ b) iz Hrvatske in Slavonije v Zagreb; c) iz Slovenije v Ljubljano in Celje. Slepci se uče iz Slovenije v Ljubljani, Hrvatske in Slavonije v Moslavini pri Sisku, vsi ostali v domu slepih »kralja Aleksandra« v Zetnunu. .;,dr V-v- : ' - - . ^ .IV. Pomoč po izučen ju: Invalidi, ki se izuče obrta v. kakem invalidskem zavodu, dobe od istega zavoda: J a) za orodje lesnih obrtov 4500 Din; b) za sedlarsko orodje 4000 Din; c) za vsa druga orodja 3500 Din; ; . Oni invalidi, ki so že poprej (pred tem razpisom) položili izpite y invalidskih šolah, pa še do sedaj niso prejeli nobenega orodja ali denarja zanj, bodo dobili sedaj orodje ali prednje zneske. V. Brezobrestno posojilo: Vši invalidi, ki se izuce, dobe brezobrestno posojilo po 2000 Din za dve leti, in to oni, ki polože izpite v invalidskih šolah, kakor oni, ki jih pri zunanjih obrtnih komisijah. Dolžni so dati obvezo glede vračila po dveh letih in doprinesti jamstvo dveh imovitih porokov. Siromašnim invalidom kmetovalcem, bo dajalo ministrstvo na predlog pokr. uprav in okrožnih zaščit invalidov, darila v obliki poljskega orodja, katero jim bo brezplačno postavilo do najbližje železniške ali parobrodske postaje, zato, da si zboljšajo svoj stanovski položaj. Obleka in obutev pa se bo dajala samo onim invalidom, ki so v strokovnem pouku po invalidskih zavodih. Ortopedske čevlje dobe invalidi po mnenju ortopedskih zavodov za vsaki konkretni slučaj. Tako predpisuje razpis ministrstva socialne politike od 25. novembra 1922 št. 28505/V. Objavljamo invalidom v informacijo. Ortopedija in protezna tehnika v Italiji. (Nadaljevanje). Princip zdravljenja spondilitide je imobilizacija hrbtenice v. mavčnem oklepu za več mesecev. To zdravljenje je bilo do 1. 1914. edino, ki je vedlo do pozitivnega uspeha; te uspehe so podpirala še druga sredstva, kakor solnčnp zdravljenje, ležanje na morskem obrežju. Calot v Bercku pri Calais-u je imel tako izvrstne uspehe z zgoraj omenjenim zdravljenjem spondilitide, da je smatral vse operativno zdravljenje za nepotrebno in celo škodljivo. Ta avtor navaja v predlogu k svoji knjigi »Or-topedie indispensalbe« he|jsalog ali 6 ortope-dičnih zapovedi: »L’h e x a 1 o g u e u o le.s s i x c o m m e n d e m e n t s del’ ortopedi e« sledeče: • r -t »■ \ - 6. zapoved:»Segarderd’operer les tu b er c u 1 o s e ö«. ^ ’ Socialne in druge rahnere so primorale amerikanske ortopede, da ko to zapoved prelomili in segli z nožem in, pletom na tuberkulozno hrbtenico. To kar je napravil Calot in drugi s fiksa-csijskim oklepom, je izvršil d’Albee naravnost na skeletu. Do sedaj deponira d’Albee z več kot 500 operiranimi slučaji spondilitide. Načelo te metode ni nič drugega kot analogna fiksacija hrbtenice in sicer na ta način, da se implantira približno v štiri razcepljene trnaste nastavke vretenca (processus dorsalis) prepariran klin iz tibije. Medialna zareza se napravi točno na dor-zalnih trnastih nastavkih; odločitev lig. in mišic; približno štirje sosedni trni se razcepijo točno v sredini; iz golena se preparira Z dletom ali z d’Albeejevim trepanom koščen klin, ki se implantira v zarezo (jarek), napravljeno v dorzalnih trnih hrpteniee. Po izvršeni operaciji leži bolnik približno O tednov na ravni postelji. D’Albee priporoča napraviti bolniku modere, ki ga nosi več mesecev po operaciji. S to dobo se skrajša doba zdravljenja, kar je velike socialnega pomenu. D’Albee dispo-nira z večjim številom bolnikov, ki so 3 do 4 mesece po operaciji že izvrševali vsa opravila. Galeazzi ima samo malo slučajev in ne more izjaviti konečnega mnenja o operaciji. Imel sem pa sam že priliko videti 1. 1918. na kliniki v Lvovu več tako operiranih bolnikov in predstojnik te klinike mi je zatrjeval, da je z izidi zelo zadovoljen. V zadnjem času so poskusili drugi ortopedi imenovano metodo nekoliko modificirati. Zanimiva je modifikacija Mackenzie-ja, ki implantira tri oporne kline in sicer prvi v dor-zalne trne, kakor se to vrši po D’Albee-jevi liietodi, druga dVa klina pa se vložita subperi-ostalno na procese laterales leve in desne strani. Tako ustavljeni klini so dobro zavarovani, ker jih močno fiksirajo v njih legi dorzalne mišice in ligamenta. Samo ob sebi je umevno, da dajejo ti Mackenzie-jevi klini in implantati hrbtenici boljšo oporo kot en sam d’Albeejev klin. Tretja modifikacija operacije spondilitide je Hibsova metoda; njeno bistvo je v tem, da se odščipne s posebnimi kleščami processus dorsalis na zgornji strani in sicer na njegovi bazi; nato se nagne na trn sosednjega vretenca, kakor dimnik na ladiji. To se napravi pri štirih ali petih sosednjih vretencih. Ta modifikacija ni uporabljiva za vsako formo spondilitide in je bolj indieirana pri traumatičnih boleznih hrbtenice. Izvanredni profesor Barcellini, ki se je mudil več mesecev na kliniki prof. Stoffel-a v Heidelbergu, da prouči njegovo operacijsko metodo pri spastični paralizi, je operiral v moji navzočnosti en slučaj spastične hemiplegije po Stoffelovi metodi. Ta metoda sloni na razmotrivanju, ki ga navajam v izvirniku: »Jeder Muskel ist nicht als ein einhitli-ches Gebilde aufzufassen, sondern als die Summe von vielen einzelnen Muskelkomplexen. Wie wir eine Muskelgruppe in ihre Komponenten zerlegen können, so gelingt es wiederum eine jede dieser Komponenten in mehrere Abschnitte zu zergliedern. Wir sehen, dass der Nerv sieb in mehrere Zweige aufs-plittert, deren jeder einen ganz bestimmten Muskelkomplex mit motorischen Fässern ausstattet. Diese Zweige sind selbständige Gebilde; ein jeder Zweig stellt die Nervenfasern dar, die. von den motorischen Ganglien im Vorderhorn bis zu dem betreffenden Muskelabschnitt reicht. Durchtrente man einen dieser Zweige an irgend einer Stelle seines Verlaufes, oder, vernichtete man seine motorischen Ganglien im Vorderhorn, dann erhielt man innerhalb der gesammten Muskeln eine isolierte Lähmung desjenigen Muskelbezirkes, den der betreffende Zweig mit motorischen Fasern versorgt«. Na podlagi te teorije izreže operater eno do dve tretini motoričnega živca, ki oskrbuje spastične mišice; na ta način se oslabi impulz, tako da oskrbuje ostala tretina živčanih vlaken v toliko mišice, da delujejo normalno. V milanskem slučaju je šlo za spastično hemiple-gijo in operater je odrezal dve tretini nerva mediana in ravno toliki del iz nerva tibialis-a. Obče je potrebno, da se natančno dožene lega • živcev spastične muskulature in to ali anato-mičnim potom/ali pa v dvomljivih slučajih naravnost z elektrodo. Imenovana operacija je zelo enostavna in brez nevarnosti, uspeh pa se pokaže takoj. Pripomniti je treba, da je uspeh tem popolnejši, čim inteligentnejši je bolnik; odvisen je pa tudi od pravočasne dresme v hoji in pasivne, oziroma aktivne gimnastike. Ta metoda je bolj enostavna nego angleška po Robertu Johnes-u, ki izpremeni na posebno kompliciran način musc. pronator radii teres v supinator. Ta operacija je boljša nego Försterjeva, ker je manj nevarna in bolj enostavna, ima pa naravnost sijajne uspehe. Pravilnik za izvrševanje zakona o začasni pomoči invalidom in rodbinam umrlih, padlih in pogrešanih vojnlkov kakor tudi nekaterih civilnih vojnih Žrtev. (Nadaljevanje.) K členu 18. Razni privilegiji (koncesije). § 67. Prvenstvene pravice do mest v zavodih, za katere plačuje država vzdrževalne stroške, kakor tudi do ustanov, ki niso po statutu omejene na izvestne rodbine, nimajo samo osebe, navedene v členu 1. zakona, nego tudi njih otroci. Za zavode je smatrati mimo drugih tudi te-le: državne bolnice za duševne bolezni, državne domove za invalide itd., zlasti pa razne šolske internate pod vojaško ali civilno državno upravo. Področnim organom se nalaga, da morajo v čim krajšem času sestaviti v dveh ena-koglasnih izvodih seznamek takih naprav in seznamek takih štipendij v svojem okolišu; od teh izvodov se mora eden izročiti invalidskemu oddelku ministrstva za socialno politiko. Področni organi morajo voditi evidenco o rokih za popolnjevanje takih prostih mest, odnosno ustanov; vse to morajo pred popol- nit vij o na primeren način dajati interesentom na znanje ter skrbeti, da se pri dodelitvi zaščitijo njih interesi. § 68. Mesečne podpore in doklade, pomoči, dane za zdravljenje ali strokovni pouk, plača, ki jo uživa invalid kot učenec ob času strokovnega pouka, državna darila v denarju ali v naturi kakor tudi posojila, dana zaradi ustanovitve ali izboljšave samostojnega pridobitnega položaja, in pomoči za pogrebne stroške se ne smejo obdačevati in istotako ne obremenjati z dokladami. § 69. Državnih taks se oproščajo vse prošnje, pritožbe, listine, vsi zapisniki, vse rešitve in priznanice, predložene ali izdane ob zahtevanju, pridobivanju ali uživanju ene izmed pomoči, ki so navedene v členu 2. zakona. § 70. Oprostitev od taks uživajo samo pomoči, zahtevane in dane posameznim osebam. To velja tudi, če ob zahtevanju, pridobivanju ali uživanju invalidska združba posreduje za posamezno osebo, zaščiteno s tem zakonom. K členu 19. Brezplačna vožnja. § 71. Pravico do brezplačne vožnje imajo osebni invalidi v primerih, ki jih navaja člen 19. tega zakona. Pravico do brezplačne vožnje imajo invalidi po državnih in zasebnih železnicah, na ladjah, v poštnih vozovih in avtomobilih, ako opravljajo te prometne naprave kot edine potniški promet med krajema invalidovega odhoda in povratka. § 72. Invalidom-častnikom se priznava, in sicer višjim pravica do I. razreda, nižjim pa do II. razreda železnice in do I. razreda ladje; invalidom-podčastnikom in redovom se priznava pravica do III. razreda železnice in II. razreda ladje. Brzi vlaki se smejo uporabljati samo, ako je to na objavi izrečno označeno. Težki ali popolni invalidi, zlasti slepi, ki jim je treba na potovanju nadzorstva in pomoči druge osebe, imajo tudi za to osebo pravico do brezplačne vožnje v istem razredu. § 73. Poziv na potovanje v zmislu tega zakona izdaja redoma invalidski oddelek ministrstva za socialno politiko ali oblastna (pokrajinska) invalidska državna uprava. Ako je nujno treba, smeta te oblasti za izdanje teh pozivov pooblastiti tudi svoje področne državne upravne organe in naprave, ki jim je poverjeno zdravniško pregledovanje in popravljanje protez in šolanje invalidov. O svoji pooblastitvi obveščajo tudi vse pristojne železniške in prometne naprave, istotako invalidski oddelek ministrsva za socialno politiko. § 74. Objave za brezplačno potovanje na podstavi tega zakona in poziva v zmislu prednjega paragrafa izdaja za proge državnih železnic in za ladje brodarskega sindikata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev »Središnji odbor udruženja ratnih invalida« v Beogradu po svojih pododborih ali po državnih invalidskih upravnih organih; za zasebne železniške in brodarske naprave pa izdajajo te objave državni invalidski organi, omenjeni v členu 26. zakona. § 75. Ob nujni potrebi, če bi bilo čakanje na poziv in objavo združeno z nevarnostjo za zdravje dotičnega invalida, mu da njegova občina, sklicevaje se na ta paragf, sredstva za odhod; te stroške ji na njeno zahtevo povrne pristojna invalidska uprava. § 76. Ako invalid zaradi težke ali popolne invalidnosti ne more iti peš do železniške postaje ali do pristanišča, mu mora ona občina, iz katere odhaja, preskrbeti voz; potem pa naj od pristojne državne invalidske uprave zahteva povračilo učinjenih stroškov za vožnjo, istotako za povratek z železniške postaje ali iz pristanišča. V. poglavje. K členu 20. Pokojnine. § 77. Pravico do invalidske pokojnine (rodbinske, vdovske) imajo osebe, navedene v členu 1. tega zakona in sicer po zakonih, ki so našteti pod 1.1.), 2.), 3.) in 4.) tega zakona. § 78. Za vojaške invalide se smatrajo tudi one osebe, ki so bile v zmislu člena 1. poškodovane v mirnem času (mirnodobni vojaški invalidi.) § 79. Za vojne ujetnike se smatrajo one vojaške osebe, ki jih je sovražnik ujel na bo- jišču brez njih krivde, ker so tako nanesle okolnosti. § 80. Za pogrešanca se smatra ne samo vojaška, nego tudi civilna oseba, o kateri ni dospelo v enem letu po sklenjenem premirju, t. j. od dne 30. novembra 1918., nobeno zanesljivo poročilo. To se mora izpričati z občinskim potrdilom. • Ako se pogrešanec vrne domov, prejme njegova rodbina pokojnino samo še za oni mesec, v katerem se pogrešanec vrne. § 81. Aktivnim podčastnikom vojske kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi njih rodbinam se odrejajo njih pravice po členu 24. zakona o ustroju vojske in po zakonu o podpori vojaških invalidov z dne 10. aprila 1914. § 82. Za vojaške osebe vojske kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se mora glede invalidske (začasne) podpore (pokojnine) uporabljati zakon o podporah vojnih inva-Udov in rodbin padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov z dne 10. aprila 1914. § 83. V novo pridruženih pokrajinah veljata še nadalje § 8. zakona z dne 26. decembra 1912., drž. zak. št. 236, odnosno ogrski zakonski člen LXIII. iz leta 1912. glede pokojnine za osebe, ki so bile pozvane na osebno izvrševanje službe ali so se uporabljale za prostovoljno delo ali službo. tajnik tov. Rožičj blaggjiiik .tov.. Šimenc, preglednika tov. Peterman in Bregant. Odborniki■ tov. Pretnar, Aavseink ih Mariji Pfistdv. - Za: delegata; tov.; :ehBidtžic,Aiaihv4ćhK 'Rožič;' •' Iz občnega zbora v Ptuju. i>ne 17. i. m. Društvene vesti. Občni zbor poverjeništva v Mariboru. V nedeljo dne 17. t. m. se je vršil v restavraciji „Maribor“ občni zbor tukajšnjega poverjeništva, ki ga je otvoril ob pol 10. ud podpreds. tov. Kopina ob obilni udeležbi. Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen tov. Krušič iz Ljubljane. Po poročilih posameznih funkcionarjev se je dal absolutorij staremu odboru, 'lov. Krušič iz Ljubljane, je poročal o delovanju organizacije udruženja, položaju in bodočih delih ter je žel mnogo priznanja. O delovanju za naš zakon v Beogradu pa je poročal obširno tov. Ušan iz Ljubljane, ki je bil član odbora stotine v Beogradu. Slišali so. se ogorčeni vzkliki na poslance in ministre. Določil se je kandidatski odbor, ki je v stranski sobi sestvali novo kandidatsko listo. Na glasovanju je bila enoglasno izvoljena sledeča lista: Predsednik toy. Kopina, podpreds. tov. Justin, taj-hik tov. Kavčič, potajnik tov. Pravdič, blagajnik tov. Golež, podblagajnik tov. Belle, pregledniki tovariši Klemenčič, Krepek in Wizler. Odorniki tov. Pihlerič, Felzer, Kunpleš, Boto-len in vojni vdovi tov. Beker in Maček. Za delegata k anketam je bil določen tov. Kopina, namestnik tov. Justin. Ob pol 1. uri je bil zaključen mirno potekli občni zbor. Občni zbori se bodo vršili: dne 31. t. m. v Selcah nad Škofjo Loko in v Slovenjem Gradcu, dne 1. jan. 1923 na Vrhniki, dne 6. jan. 1923 v Ljutomeru v hotelu Triglav in v Radovljici, dne 7. jan. 1923 v Gornji Radgoni, v Ormožu in v Novem mestu in dne 14. jan. 1923 na Jesenicah. Tovariši in tovarišice udeležite se polnoštevilno, časi so resni. Iz trga Marenberg so se obrnili tamkajšnji invalidi in udove na oblastni odbor s prošnjo, da bi ustanovili svojo podružnico. Ker se bo vršil dne 31. t. m. v bližini, t. j. v Slovenjem Gradcu občni zbor, .naj se kdo iz Marenberga po možnosti zglasi ta dan v Slovenjem Gradcu, da bo dal natančnejše podatke glede ustanovitve. Ako se zbere v Marenbergu ta dan zadostno število invalidov in udov, se bo naš delegat ustavil tudi tam in ustanovil podružnico. Agitirajte! Gorje pri Bledu. Podružnica vojnih invalidov je imela v nedeljo dne 24. t. m. občni zbor. Otvoril ga je ob pol 16. uri predsednik tov. Cundrič. Poročala sta tajnik in blagajnik in zbor je izjavil odboru soglasni absolutorij. Delegat iz Ljubljane tov. Krušič je poročal b poteku kongresa v Beogradu in situaciji. Na to pa je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik tov. Cundrič, podpredsednik tov. Zajc; predsednik tov. Berlič.. Delegat iž' Ljubljane tov. Beline, Je obširno razIožiPcel potek organizacije, sedanjr položaj in: napravil mnogo zanimanja. Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom tov. Berličem na čelu. Po občnem zboru se je delila imdpora' iz nionopolskega fonda in se je nabiralo veliko naročnikov za naš list. otj achten m Ponovitev opuščene podružnice se je izvršila 10. t. m. v .Šmarju pri Jelšah. K ustanovitvi sta dospela delegata tov. Beline iž Ljubljane in tov. Jane iz Celja. Udeležba je bila obilna in-še je s' tein pokazala potreba naše organizacije^ katero so svoj čas tamkaj opustili. Po primernih, nagovorih delegatov se je volil odbor s predsednikom tov. Turkom. Pristopilo je takoj; depp stevilq. članov iptudi naročnikov našega lista. . v- v: s. o ..v... ^ - Konferenca delegatov. Qblastm „odbor je v. svrho predelavednovihrpravil edjnstvß'. nega udruženja, sklical na torek 26. t. m. dele-gate vseh pododborov v Ljubljano. Ob 9. je otvoril podpredsednik tov.., Tomc konferenco v čitalnici invalidskega, dpma v Ljubljani, Udeležila se je večina delegatpV'osebno,: nekaj podružnic pa je poglalo pooblastila.: Pp, kratr kem nagovoru-podpredsednika p pomenu pra-vil, ki bodo temelj ali ogrodje edinstveni .organizaciji stotisočim vojnim žrtvam, se je prečital dneviii re'đ: 'Nato se jeAakoj prešlo k načrtu pravil, ^aterf^ je ožji odbor v Ljubljani ze predelal, - kakor tudr posamčzni odbori po deželi. Togtožza točko je čital tovariš Krušič in vršila šAjAjnT vsAki debata. Glasovalo se je za posamezne predloge in v tem smislu predelal načrt, pravil. Za tem so sp izvolili 4 delegatje, ki bodo zastopali oblastni odbor na konferenci dne la. januarja L923.V Bosanskem Brodu; in sicer tov. Tomc, Krušič, Rus in Žabkar, namestnika pa tov. Ogrin in Jaklič. Podpredsednik töv. Tolne je- predlagal, da naj se počaka ž rednim občnim zborom oblastnega odbora,, dokler ne bodo sprejeta nova pravila, ‘da se na temeljü istih reorganizira hdrtižčiije in Voli - bođočr odbor. Predlog je bil soglasno sprejet. Predlaga n$ dalje, da naj se;vsled tega; ker je več odbornikov izstopilo iz oblastnega odbora začasno; do občnega zbora, sedanji odbor razširil,' oziroma z nekaj člani izpopolni- Predlagani-so bili tov. Štele,: Osana, Bpvc, Sterle in Vuk, ki so bili soglasno, .izvoljeni. - .Tov. Krušič • pred, iaga, naj se mesto odstopivšega predsednika Meznariča postavi nov. predsednik. Predlagan m soglasno potrjen je bil sedanji podpredeed-mk tov. lome, na njegovo mesto podpredsed-mka pa tov. Štefe. Namesto viš. nadzornika tov. Roša pa tov; Bevc. K tem je bila ob 17. uri zaključena konferenca. • : L .. ' -■ - - "r'x i i su n pj A T r L ' '' J1'^. 7 .r;;; Vsakega člana dolžnost je, dn Čita in širi naše glasilo, ki ga natančno informira o vseh naših zadevah.“ • - > d- .-N ; :- A 1 .T LL l:- h it*!' !? L iis u-A tjlši ■; ; oq il . h : i? Naše glasilo »Vojni invalid« še ne ren-tira. Vzrok temä'jej'dhssd^ffiasi sČlani ne zavedajo njegovega pomena ,za nošo. stvar in se ne n a r,r\v»i in nam T Tvori tvi Sf-frrv -irv-rr 4-^—AK -L. začasno do občnčgh zbora ostane neha našega glasila pri stanem, , na občnem zboruopa; ako se položaj ne bO.-iaboljš»l,;se feo- mčraio^nkrfet niti povišanje c nanočniijievi;; Čitatelji v;.yašem interesu je, da agitirate za razširjanje našega tov. Tone Ušan^je bil uslužben v Jugoslovanski tiskarni kot;Staveci>Bil-4e:edin-i'kivaK«htami kaj. Naš položaj je-zahtcfraJL da{smo na&ralj poslati v eksekutjvni. Odbor, kijc imel. naJogn iz-vojevati naše pravicb in nas zakon,; tudi nekaj slovenskih zastopnikov“ v Beoirrad.' Kot energičen borec za naše pravo Je bil z- dftigifm vred poslan tudi naš Torie.‘ Dobil je teden dobtrith; katerega pa je moral na splošno zahtevo in uvi-đevši opasnost, ki nam preti, prekoračiti. Boril se je in je z drugim iborci za naše pravo vred častno podlegel. Plačilo za njegovo soc. borbo je dobil doma s tem, da ga je tiskarna odpustila. Tako se pojmuje pri nas socijalno borbo in položaj bednih in zatiranih. Povsod smo torej teptani. Dolžnost pa bi bila tudi njegovih stanovskih tovarišev in organizacij, da bi se zavzeli za stvar in pokazali, kako se postopa z onimi, kateri se borijo za stanovska in druga socijalna vprašanja. Interpelacija radi višjih dravinjskih doklad. Štirje poslanci na čelu z g. Matičem so interpelirali pri finančnem odboru skupščine, da se do časa, dokler se ne regulira naš položaj z zakonom, povečajo draginjske doklade vojni mžrtvam. Našli so se med poslanci ljudje, ki so uvideli, da so sedanje doklade sramota za domovino. Počakajmo dejanj. Izplačilo zaostalih prejemkov. Takoj po svojem nastopu je novi minister socijalne politike g. dr. Nikola Perič poslal ministru financ predlog za izplačilo vojnim žrtvam dolžnih prejemkov, ki znašajo, kakor so pisali listi preko 30 milijonov dinarjev. Nadejamo se, da bo minister financ vendar našel toliko pare, da bo v pričetku prihodnjega leta vsaj začasno nekoliko odpomogel bedi, katera nas tare. Smisel novega g. ministra za nas se bo pokazala. Razčiščenje. Z ozirom na tozadevna poročila v našem glasilu ugotavljamo, da je bivši predsednik podružnice v Mariboru tov. Cer-pes poslal na upravo našega glasila znesek 46 Din. Vsem dotičnim prizadetim, se je pošiljal naš list, ki se je pa v velikem številu iz pošte vračal. Temu so krivi dotični sami, ker niso navedli zadosti natančnih naslovov. Naj pošljejo svoje natančne naslove in upraya jim odpravi vse zaostale izvode. Toliko v pojasnilo. Voščilo. Tov. Fran Rupnik, vojni invalid iz Ljubljane nas prosi, da priobčimo v našem listu, da želi vsem znancem in čitateljem »Lojnega invalida«, ki imajo upanje na boljšo bodočnost, vesele Božične praznike in srečno nov oleto. O priložnosti pa daruje za naš tiskovni sklad 20 K. Ogledalo socijalne politike. Vojni invalid trn. Anton Si ta J’ iz Celja nas prosi objaviti: Kako postopa zaščitnik invalidov, invalidski odsek z vojnimi žrtvami! Bil je uslužben v Invalidskem domu v Celju kot' pekovski po- močnik z dnevno plačo ! i 16 K !! Vsled ukinjen j a Vojaškega doma v Rogaški Slatini, se je stalež v Celju podvojil in tako tudi pekovsko delo. Sitar je opetovano prosil za povišanje plače, toda zaman. Zato je prenehal delati, ker nihče ne more zahtevati, da tžko-rekoč zastonj dela. Upravitelj sivo je poleni sprejelo peka neinvalida, kateremu pa plačuje običajno mezdo. Sitarja pa so zato odpustili iz staleža in ga vrgli na cesto kljub temu, da ima odprto rano na nogi. Pri njih velja geslo: »Pariraj ali pogini«. Ali se gospodje zastonj žrtvujejo za invalide? Zahtevamo sestavo menažne komisije. Iz invalidskega doma v Celju se oglašajo invalidi zakaj se še ni sestavila tamkaj menažna komisija, kakoršna posluje vedno v ljubljanskem invalidskem domu. O priliki, ko je g. nadzornik invalidskega odseka delal revizijo, je izjavil, da .se mora čimprej sestaviti ta komisija. Zakaj se to še ni zgodilo! Kakor se čuje, se najbolj protivi sestavi menažne komisije upravni asistent, ki nikakor noče,'da bi mu komisija kaj predpisovala ali diktirala. Tamkajšnji invalidi, ki so pri tem prizadeti, apelirajo na invalidski odsek, da takoj naroči sestavo menažne komisije. Za tiskovni sklad so darovali: Tolar Franc, Mojstrana Din 10.—, Poženel Ivan, trafikant, Žiri Din 10.— Posnemajte! Kibičevo pismo. Zadnč sm sreču na cest Friceta iz urga-nizacje, k je bin vs iz sebe in tku pihu kukr mašina. O serbiis, ki pa bodeš m je reku, jest sm te že tku iskon de b spet kej napisu za naš list dela za praznke. Areš mene tku krnifla, pa navem zakaj. Kua s pa naredu sm ga prašu. Redehtar lista sm biu in sm spustu en tak člank notr zdej je pa aus. Zdej sa pa vsi neki užalen in pranja, de na smem več pridt pu-prej de dam zaduščejne. Jest sm že reku »Kr sm pišu sm pišu«, puvejte kua čte. Kakšn zaduščejne? Sam zaduščejne pranja? Dej na ti puvedat Kibic kua čm narest? Veš kua nared sm reku. Vse tiste k nucaja zaduščejne puvab kela -na gmajna, pa rukale zavihite m š dejte pusten zaduščejne. Kua češ pa hodt ukul. Urice zdej pa še ti men puvej, ki b se dal dobit en stanvajne. Veš neki bulehn sm ratu, de na morm več prenašat te mizerje in spat pu kuzovch in štalak. Glih preč na vem za nuben-ga je reku Frice, kr u invalidsk zavod pejd. Sej me na sprejemeja, pa tudi hmal nubenga zavoda več na bo. Puglej na Mirje, tam stuji cen let zdelana ortupedska bolnca in ja nečja utprt. Biu sm u invalidskm dom. Tam je reku upravi tel Jaka, da me na sme sprejet. Uprašu sm u Cele, tam ni prustora. U Rugaška Slatina sm se pa sam pelu, de sm se mal skopu in rematizem pregnou. Pugledat sm šou tud tam u naš dom če b se dal not pridet. Pršu sm ke pa sm vidu, de je prazen in ni nubenga invalida več tam. Kua pa tu pumen sm reku. Natu sm se šeli spomnu, de sa ga sploh zaprl. Na nuca nč prost zatu sm se mislu pu duriš kr nazaj vrnt. Naenkrat me pa pukliče tuvarš Figi in muli roko. Kua pa ti tlela delaš sm ga prašu. U služb sm je reku. Sej vendr ni nubenga čluveka tlela? O ja, upravi tel sa še tuki, jest sm pa upravite! za dva prešiča k jli mama tanila u.sunak. Fajn švindl a ne? Ja čegav pa sa prešle sm ga prašu? Mišim, de sa ut našga gspuda ali pa ut enga iz Iblane. U stalež pa niša, tam sm sam jest. Kua pa jeja? Reku je de sa včas, k je biu velik invalidu, jedi kr je ustal. Kua prauš sm reku, invalidi sa jedi kr je pršičm ustal? Ne trapa je reku. Narobe! Nej sa prešle čegavr čja, fajn boja zatu k se boja zredi na letuviš. Puvedat morm še, kuku je bin na invalid-skm shod u Iblan na Rimsk cest. Tu je biu tak ruml, de b člouk hmal iz kože skoču. Za kua sma se fiksal? Za tu, al borna ut zdej naprej še tuvarši al sodrugi. Glavna reč je bla pa, kdu bo dubu naša kasa u roke. Ut dela tku ni še nuben debu ratu. Uneu se je tak ru-pot kukr b biu »tromelfajar na front«. Pin-tarjov France je pa mir delu, pa ke pu miz touku, de sa rešpekt dubil. Predsednk shoda je pa same suejalne afere na tapet nosu. Putem je pa tuvarš Lipe ene paragrafe napisu in jh dol prebran. Še enkrat sa se pusten zrausal in naupil, k sa bli pa že usi hripov, sa pa zapel: Mi se mama ra ra ra — di. Pa sa šli usak na soja Stran. Zdej pa vošm usm tuvaršm srečn nou let in jh prosm de mal putrpe dukler spet kej na napišm. Odgovorni urednik: Franc Beline. Tisk tiskarne J. Blasnika nasl., v Ljubljani. LISTEK. Ivan Albrecht: Bremena. iv. voric in skrbt OgrSv vasovanjem spomin, ziv crvic, ki cvili in raste in hoče svojih pravic?! Mislil je na mlade dni in je sklepal in presodil tako da bo pri Mojci krst. — 1 iste čase ni govoril z ženo in ni zahajal nikamor. V tovarni je molčal in celo v opoldanskih odmorih je izustil kvečjemu kako kletev. Hudoval se je na mladost, ki nima razsodnosti in zametuje z nasmeškom to, kar pozneje iščejo zrela leta in za čemer mre starost... Imeti nekaj, nekaj trdnega poleg tistih svojih žuljavih rok, neKaj, da more človek leči in leži na svojem, sesti — in sedi na svojem; da gre in kaže s smehom: „To je moje!“ u 1 VvT-'m tako b!lzu’ da bi bil° treba samo seči z roko in reči; hvala. Količnika je odpravil tako lepo, da ni slutila živa duša nje- go:;e.roke vrne?\. yTT0 yk6.1 mu je, da je imel že on sam opravka z Mojco, pa je bilo. Zenska je samogoltna — mu je dejal — in po- z