Pozabljeni Tržačan z Ulice Deila Zonta 
številka 3 
o eme j Le tnarCern ic 
srn-i cornan v^i hî  " r n fn i n in sd-jS« Dnih 
mprnikO'/ np^^arriK'^ vse p^^vecpogosto cu-zabja^ v 
na i^si? i rme 3 ̂ jin k' se ^"'So uKiomii lo iahtans i i cn m 
ide^i.'jgija^ zrtvv.ali :a ^luve •^sivo le^ d^^ukrat c^i 
I Ti p '̂av̂ no ne $?m •• sv^je pi^kii:ne c^ti temv-^ ^ 
tu Tri jobrsn^ .le I svojega zivijenia T is^in. ki so :v/eii i-̂  
v'^zionarskn zagcvar a.i ^jin^^ a se Don^i ; a le v^e 3noie 
v tas jh k. j^m r i j . i or i naMi;nj?ni N e ka len %o upogni^ 
Ii h^ti?eni;o m se pniag-^ :i h n..v<m c a s o n j rugi pa ^o 
ii? D" zadnjega Donli za sen^ojsraiicne 13ea(e ^n za?o 
c iaca l i VISOKO cenc Me dnje smJi tu3i profesor Bon ^ 
Fu'1 an 
Njegova ž iv l jen jska p o t s e j e začela v Trs tu , se s š t u d i j e m n a -
daljevala v Parizu, n a D u n a j u , Zagrebu in n a z a d n j e v Bologni, 
k j e r le ta 1 9 2 0 t u d i dok to r i r a l A n g l e š a n e s e j e učil pri J a m e -
su Joyceu, ko je t a poučeva l ang lešč ino v Berlitzoxd Šoli v Tr -
s tu Drago J a n č a r je p o t em d o g o d k u nap i sa l odl ično n o v e l a o 
F u r l a n u z n a s l o v o m Joyces ucentc. Kasneje , po p rv i sve tovn i 
vojni , )e Fu r l an v T r s t u opravljal odve tn i šk i poklic, na jp re j k o t 
p n p r a t ^ i k v odve tn i šk i p i sa rn i J o s i p a Vi l fana , na jv idne j šega 
i r ž a i k e g a b b e r a l c a m borca za pravice s lovenske in hr t raške 
man j š ine v (taJ) ji te r s lovenskegapos lanca v z a d n j e m skbcu i ta-
l i janskega p a r l a m e n t a p red njegovo ukin i tv i jo . Fur lan je v t e h 
lel ih pos ta l r^ajtesneji i V d f a n o v sodelavec. S red j t n d e s e t i h l e t 
se )e preseliJ v Ljubl jano, k j e r je bil izvoljen za i z rednega p ro fe -
so r j a . Ljubo Sire, k i j e bil le ta 1939 n jegov š t u d e n t na l jub l jan-
ski Pravni fakuJtet i , se s p o m i n j a , da so Fur lanova »predavan ja 
nas t a j a l a t a k o rekoč p red n a m i , da so s e m u misl i rojetraie, ko 
je govori l To jim je da ja lo ž ivahnos t .« (L. S i r e , »Boris Fur lan • 
m o j p ro feso r in soc^sojenec«, v P Vodopivec, Usoda slcfvenskih 
demckraficmh izobražencev^ S lovenska mat ica , 2 0 0 1 , s t r . 99) . 
Med d r u g o svetovno vojno so ga i ta l i janske c4)lasti v odsotnos t i 
obsodile na s m r t . Večino d ruge sve tovne vo jne je t a k o preživel 
v tu j in i , m e d d r u g i m je tud ip r ip ra tHja l cnJdaje za Radio G b s 
Londona Fur lan je t a k o p reko Radia Londona pozival domo-
brance, n a j se razpus t i jo in p r id ruž i jo p a r t i z a n o m . F u r b n je bil 
pol i t ični liberalec, k i j e v emigracij i t e sno s o d e l o x ^ z liberaJniin 
kr i lom emigraci je , ki se je z avzema j za zblJžanje s p a r t i z a n i in 
T i t o m , p r i č e m e r je bil n e k a j časa m i n i s t e r v koalici js la vladi 
Ti to-Subasič . Po drug i s w o v n i vojni je Fur lan nadal jeval svo jo 
akademsko p o t na Ljubl janski univerz i in pos ta l d e k a n p ravne 
fakuJtete , dokler ga n i konec ma ja 1 9 4 7 aret irala O^na, ker n a j 
bi m e d d r a g i m sodeloval s t u j im i obveščevalnimi služi>ami. To-
ta l i t a rna oblas t je Fur lana are t i ra la m e d op rav l j anem f u n k c i j e 
d e k a n a , t ako d a je bil s f aku l t e t e o d s t r a n j e n na skr ivaj . Pravi 
n a m e n aretaci je je biJ o b r a č u n z Bor i som F u r l a n o m k o t polilič-
n i m n a s p r o t n i k o m , cilj pa n jegova (izična ods t ran i tev . 
Sončnega po l e tnega dne konec juli ja 1 9 4 7 s e je veliki dtro rani 
O k r o ž n e g a sod isča v Ljubl jan i začel m o n t i r a n i s o d n i p r o c e s 
p r o b p e t n a j s t i m o b t o ž e n i m (t. i. i m e n o v a n i N a g o d e t o v pro-
ces). Na Tavčarjevi ulici so postaxnli 2TOČnike, t a k o d a j e proces 
odmet raJpo ce lo tnem l jub l j anskem središču. Pr i je t i so bili ob -
tožen i de lovanja zope r jugosloxransko oblas t . M e d ob tožen imi 
je bil t u d i p r o f e s o r Boris Fur l an . Ob tožn ica m u je t u d i o č i t a b , 
d a j e k o t p r td pretredel Živalsko f a r m o v s l o x w š č i n o . Fur lan je 
bil eden i zmed t r e h pr i je t ih , ki so j ih obsodi l i n a s m r t . 
K a s n e j e so m u kazen znižal i , a je v s a m i d k l jub t e m u p rež i -
vel štiri leta. Po osamosvoj i tv i in proces ih demokra t i zac i j e le ta 
1 9 9 1 je V r h o v n o sod i šče RS N a g o d e t o v p r o c e s 0 2 n a č i l o k o t 
namiš l j en , sa j je temel j i l na lažnivih o b t o ž b a h . 
Po obsodbah n a Nagode tovem procesu je s e n a t Univerze v Lju-
bljani 19. avgus ta 1 9 4 7 sprejel sklep, kjer »z ogorčen jem obsoja 
z ločinsko de lovanje d r Fu r l ana Borisa in i n g Kavčnika Leona 
v zaves t i , da so 2a t a k e z loč ine p o t r e b n e in p r av i čne k a z n i . 
Senat bo p o d t ^ j i l svojo b u d n o s t , da se t ak i skod l jhd e l e m e n t i 
ne b o d o m o g l i več u g n e z d i t i n a t l eb najv iš jega znanstxrenega 
zavoda in poziva tres p ro fesorsk i zbor, v se p o m o ž n o in u p r a v -
n o o s e b j e t e r vse s luša te l j e Un ive rze k na jveč j i č u j e č n o s G v 
svojih v r s t ah» (J. Kranjc, »B. Fu r l an k o t p r o f e s o r in d e k a n PF 
v Ljubl jan i v d o k u m e n t i h u n i v e r z i t e t n e g a a rh iva in zap i sn i -
kih f aku l t e tnega sveta p r avne fakultete«, v P Vodopivec, U^oda 
shvtnsidh demch'cticmh v. S lovenska mat ica , 2001, 
s t n 137) . D a n d a n e s p o to l iko l e t ih ni d v o m a , d a j e šlo za jav-
n o ra2kazovanje m o d to ta l i t a rnega komun i s t i čnega r ež ima na 
v r h u n c u svojih moči . 
F u r l a n u n j e g o v a ž iv l j en j ska u s o d a n i dopus t i l a , d a b i v polni 
m e r i razvil svoj opus . Kljub t e m u p a j e objavil v r s t o praxrno-fi-
lozofskih del, ki so še v e d n o ak tua lna v slovensld pra tmi s troki . 
Poleg Leonida P i tamica je bil p r a v z a p r a v prv i , k i s e je na Slo-
v e n s k e m r e s n o ukvar j a l s f i l o s o č j o prava, d a j e n a p i s a l v r s t o 
r azp rav o pol i t ičn ih mis lecih in filozofih (B. Croceju, A n a t o l u 
F ranceu , T. G. M a s a r y k u ) . Poleg t ega , da je p i sa l v s lovenšči-
ni , je pisal tudi v s rbohrvašč in i . Fu r l an je z V i l f a n o m o s n o t ^ l 
Pnrvrti wtniA:, eno p r v i h s lovensk ih s t rokovn ih revij o teor i j i 
p rava , in lo v času, ko je bilo vse , k a r je bilo s l o v e n s k e g a na 
P r i m o r s k e m , na u d a r u . 
N i t n jegova de lovanja je bilo iskanje pravičnosti , k i se po njego-
vem »najde, n e pa us tvar ja« (B. Fur lan, ProWem rea]rtosti pmvd. 
Pravna faku l t e t a , Cankar jeva 2aložba {uredil M. Pavcnik, 2002, 
s t r . 81). Fur lan je še zapisal, da »če p ravu n i d a n a abso lu tna ra-
a o n a l n o s t , m u je t e m bol j p o t r e b n a re la t ivna , p o b^aju in času 
o m e j e n a r a z u m n o s t . O k a k e m p r a v u viš jega r e d a , b r e z č a s n o 
ve l javnem in ne po človeku u s t v a r j e n e m • n e vemo ničesar» Ker 
je praTO us tva r j eno po človeku in za človeka, n e m o r e b i ö govo-
ra o s a m o b i t n o s t i p r avn ih xo'ednot, ki bi veljale n e o d v i s n o od 
člotreka« (B. Fur lan , Problem reolnosti p r iva , s t r . 102) . Vseskozi 
pa je zagovar ja l d e m o k r a t i o i e v rednote . V razpravi o Masaryku 
je t a k o zapisal, da »v demokraci j i n i moč i n d e f e r e n t i z e m {...), 
ka j t i d e m o k r a c i j a p o m e n i a k b v n o sode lovan je v s e h pri upra -
vi in p r i držat /ni pol iöki . Driaxra n i več en sam človek, pač pa 
vsak in vsi, demokrac i j a je d ržava iz l judstva, z l j u d s t v o m in za 
l juds tvo . Z a t o p redpos tav l j a t ^ e s p l o š e n in te res za n j e n razvoj 
in za n j e n o n e p r e s t a n o izpopolnje t ranje .* (»Politični n a z o r T. 
G. Masaryka«, v B. Fur lan , ProbUm reobxcfsdproM^ s t r . 215) . V 
i s b razpravi l ahko p o s r e d n o p r e b e r e m o t u d i z a m e t k e n jegove 
ideje o pravici d o s a m o o d l o č b e m a j h n i h na rodov . Tako je u te -
meljeval, d a j e »samo v u n i t ^ r z a l n o izvedeni d e m o k r a d j i t u d i 
m a j h n i m n a r o d o m p r i z n a n pros tor na soncu» ter, da i m a j o »vsi 
na rod i , n e s a m o treliki pravico do s a m o s t o j n o s t i , v s a k n a r o d 
s m e n a svoji zeml j i b i t i svoj gospod« (»Poli t ični n a z o r T. G. 
Masaryka«, v B. Fur lan, Proi/em re^}!ncfsTipravo, s t r . 2 1 6 ^ 2 1 7 ) . 
Kljub t e m u , da si je vseskozi p r izadeva l za pra tdčnos t , s a m te 
s s t r an i t o t a l i t a rne ob las t i n ikol i n i bil de ležen . I z s topa dogo-
dek 12 n o v e m b r a 1 9 5 3 , ko so ga p r ipadn ik i mlad inskega krila 
jugos lovanske t a j n e policije ugrabil i iz n jegovega s t a n o v a n j a v 
Radovljici , ga naložil i n a s a m o k o l n i c o in ga odpe l ja l i do reke 
Save, k j e r g a j e množ ica p o s k u š a l a u t o p i t i v Savi. Rešila ga n j e -
gova d r u g a žena . F u r b n o v o srce, s ka t e r im je imel zd ravs tvene 
težave , se je p o t e m d o g o d k u še pos l abša lo in n e k a j let p o t e m 
je p r o f e s o r F u r b n premini l . 
Kl jub v s e m u je Fu r l an skoz i c e l o t n o ž ivl jenje obdrža l kr i t ič-
n o d r ž o d o k o m u n i z m a , t u d i m e d d o l g o t r a j n i m i zas l i ševanj i 
s s t r an i to ta l i t a rn ih preiskovalcev, in zagovar ja l ideje o demo-
kra t izac i j i s l o v e n s k e g a oz i roma t a k r a t n e g a jugosloxranskega 
p r o s t o r a . V zadn j ih let ih ž iv l jen ja se je o b s e ž n o posve t i l p r e -
va jan ju . Kljub t e m u , da jih je zaradi p r i t i skov preživel bolj osa-
m l j e n o k o t ne , p r i j a te l j ev n i izgubil. N a n j e g o v e m s lovesu so 
se ti zbral i v ve l ikem številu, p r idruž i l i so s e j im t u d i poklicni 
kolegi, k o t je zap i sano v a rh iv ih Udbe^ ki je Fu r l ana spreml ja la 
vse do smr t i . Boris Fur lan, navkl jub t ežkemu življenju, p o l n e m 
krivic ali p r av zaradi n j ihovega prež ive t ja , os ta ja m e d n a m i n e 
s a m o k o t p r a v n o teore t i čn i s t r o k o v n j a k , t e m v e č p r e d v s e m k o t 
p o k o n č n i človek. ^ 
Pozabljeni Tržačan z Ulice Deila Zonta 
številka 3 
o eme j Le tnarCern ic 
srn-i cornan v^i hî  " r n fn i n in sd-jS« Dnih 
mprnikO'/ np^^arriK'^ vse p^^vecpogosto cu-zabja^ v 
na i^si? i rme 3 ̂ jin k' se ^"'So uKiomii lo iahtans i i cn m 
ide^i.'jgija^ zrtvv.ali :a ^luve •^sivo le^ d^^ukrat c^i 
I Ti p '̂av̂ no ne $?m •• sv^je pi^kii:ne c^ti temv-^ ^ 
tu Tri jobrsn^ .le I svojega zivijenia T is^in. ki so :v/eii i-̂  
v'^zionarskn zagcvar a.i ^jin^^ a se Don^i ; a le v^e 3noie 
v tas jh k. j^m r i j . i or i naMi;nj?ni N e ka len %o upogni^ 
Ii h^ti?eni;o m se pniag-^ :i h n..v<m c a s o n j rugi pa ^o 
ii? D" zadnjega Donli za sen^ojsraiicne 13ea(e ^n za?o 
c iaca l i VISOKO cenc Me dnje smJi tu3i profesor Bon ^ 
Fu'1 an 
Njegova ž iv l jen jska p o t s e j e začela v Trs tu , se s š t u d i j e m n a -
daljevala v Parizu, n a D u n a j u , Zagrebu in n a z a d n j e v Bologni, 
k j e r le ta 1 9 2 0 t u d i dok to r i r a l A n g l e š a n e s e j e učil pri J a m e -
su Joyceu, ko je t a poučeva l ang lešč ino v Berlitzoxd Šoli v Tr -
s tu Drago J a n č a r je p o t em d o g o d k u nap i sa l odl ično n o v e l a o 
F u r l a n u z n a s l o v o m Joyces ucentc. Kasneje , po p rv i sve tovn i 
vojni , )e Fu r l an v T r s t u opravljal odve tn i šk i poklic, na jp re j k o t 
p n p r a t ^ i k v odve tn i šk i p i sa rn i J o s i p a Vi l fana , na jv idne j šega 
i r ž a i k e g a b b e r a l c a m borca za pravice s lovenske in hr t raške 
man j š ine v (taJ) ji te r s lovenskegapos lanca v z a d n j e m skbcu i ta-
l i janskega p a r l a m e n t a p red njegovo ukin i tv i jo . Fur lan je v t e h 
lel ih pos ta l r^ajtesneji i V d f a n o v sodelavec. S red j t n d e s e t i h l e t 
se )e preseliJ v Ljubl jano, k j e r je bil izvoljen za i z rednega p ro fe -
so r j a . Ljubo Sire, k i j e bil le ta 1939 n jegov š t u d e n t na l jub l jan-
ski Pravni fakuJtet i , se s p o m i n j a , da so Fur lanova »predavan ja 
nas t a j a l a t a k o rekoč p red n a m i , da so s e m u misl i rojetraie, ko 
je govori l To jim je da ja lo ž ivahnos t .« (L. S i r e , »Boris Fur lan • 
m o j p ro feso r in soc^sojenec«, v P Vodopivec, Usoda slcfvenskih 
demckraficmh izobražencev^ S lovenska mat ica , 2 0 0 1 , s t r . 99) . 
Med d r u g o svetovno vojno so ga i ta l i janske c4)lasti v odsotnos t i 
obsodile na s m r t . Večino d ruge sve tovne vo jne je t a k o preživel 
v tu j in i , m e d d r u g i m je tud ip r ip ra tHja l cnJdaje za Radio G b s 
Londona Fur lan je t a k o p reko Radia Londona pozival domo-
brance, n a j se razpus t i jo in p r id ruž i jo p a r t i z a n o m . F u r b n je bil 
pol i t ični liberalec, k i j e v emigracij i t e sno s o d e l o x ^ z liberaJniin 
kr i lom emigraci je , ki se je z avzema j za zblJžanje s p a r t i z a n i in 
T i t o m , p r i č e m e r je bil n e k a j časa m i n i s t e r v koalici js la vladi 
Ti to-Subasič . Po drug i s w o v n i vojni je Fur lan nadal jeval svo jo 
akademsko p o t na Ljubl janski univerz i in pos ta l d e k a n p ravne 
fakuJtete , dokler ga n i konec ma ja 1 9 4 7 aret irala O^na, ker n a j 
bi m e d d r a g i m sodeloval s t u j i m i obveščevalnimi služi>ami. To-
ta l i t a rna oblas t je Fur lana are t i ra la m e d op rav l j anem f u n k c i j e 
d e k a n a , t ako d a je bil s f aku l t e t e o d s t r a n j e n na skr ivaj . Pravi 
n a m e n aretaci je je biJ o b r a č u n z Bor i som F u r l a n o m k o t polilič-
n i m n a s p r o t n i k o m , cilj pa n jegova (izična ods t ran i tev . 
Sončnega po l e tnega dne konec juli ja 1 9 4 7 s e je veliki dtro rani 
O k r o ž n e g a sod isča v Ljubl jan i začel m o n t i r a n i s o d n i p r o c e s 
p r o b p e t n a j s t i m o b t o ž e n i m (t. i. i m e n o v a n i N a g o d e t o v pro-
ces). Na Tavčarjevi ulici so postaxnli 2TOČnike, t a k o d a j e proces 
odmet raJpo ce lo tnem l jub l j anskem središču. Pr i je t i so bili ob -
tožen i de lovanja zope r jugosloxransko oblas t . M e d ob tožen imi 
je bil t u d i p r o f e s o r Boris Fur l an . Ob tožn ica m u je t u d i o č i t a b , 
d a j e k o t p r td pretredel Živalsko f a r m o v s l o x w š č i n o . Fur lan je 
bil eden i zmed t r e h pr i je t ih , ki so j ih obsodi l i n a s m r t . 
K a s n e j e so m u kazen znižal i , a je v s a m i d k l jub t e m u p rež i -
vel štiri leta. Po osamosvoj i tv i in proces ih demokra t i zac i j e le ta 
1 9 9 1 je V r h o v n o sod i šče RS N a g o d e t o v p r o c e s 0 2 n a č i l o k o t 
namiš l j en , sa j je temel j i l na lažnivih o b t o ž b a h . 
Po obsodbah n a Nagode tovem procesu je s e n a t Univerze v Lju-
bljani 19. avgus ta 1 9 4 7 sprejel sklep, kjer »z ogorčen jem obsoja 
z ločinsko de lovanje d r Fu r l ana Borisa in i n g Kavčnika Leona 
v zaves t i , da so 2a t a k e z loč ine p o t r e b n e in p r av i čne k a z n i . 
Senat bo p o d t ^ j i l svojo b u d n o s t , da se t ak i skod l jhd e l e m e n t i 
ne b o d o m o g l i več u g n e z d i t i n a t l eb najv iš jega znanstxrenega 
zavoda in poziva tres p ro fesorsk i zbor, v se p o m o ž n o in u p r a v -
n o o s e b j e t e r vse s luša te l j e Un ive rze k na jveč j i č u j e č n o s G v 
svojih v r s t ah» (J. Kranjc, »B. Fu r l an k o t p r o f e s o r in d e k a n PF 
v Ljubl jan i v d o k u m e n t i h u n i v e r z i t e t n e g a a rh iva in zap i sn i -
kih f aku l t e tnega sveta p r avne fakultete«, v P Vodopivec, U^oda 
shvtnsidh demch'cticmh v. S lovenska mat ica , 2001, 
s t n 137) . D a n d a n e s p o to l iko l e t ih ni d v o m a , d a j e šlo za jav-
n o ra2kazovanje m o d to ta l i t a rnega komun i s t i čnega r ež ima na 
v r h u n c u svojih moči . 
F u r l a n u n j e g o v a ž iv l j en j ska u s o d a n i dopus t i l a , d a b i v polni 
m e r i razvil svoj opus . Kljub t e m u p a j e objavil v r s t o praxrno-fi-
lozofskih del, ki so še v e d n o ak tua lna v slovensld pra tmi s troki . 
Poleg Leonida P i tamica je bil p r a v z a p r a v prv i , k i s e je na Slo-
v e n s k e m r e s n o ukvar j a l s f i l o s o č j o prava, d a j e n a p i s a l v r s t o 
r azp rav o pol i t ičn ih mis lecih in filozofih (B. Croceju, A n a t o l u 
F ranceu , T. G. M a s a r y k u ) . Poleg t ega , da je p i sa l v s lovenšči-
ni , je pisal tudi v s rbohrvašč in i . Fu r l an je z V i l f a n o m o s n o t ^ l 
Pnrvrti wtniA:, eno p r v i h s lovensk ih s t rokovn ih revij o teor i j i 
p rava , in lo v času, ko je bilo vse , k a r je bilo s l o v e n s k e g a na 
P r i m o r s k e m , na u d a r u . 
N i t n jegova de lovanja je bilo iskanje pravičnosti , k i se po njego-
vem »najde, n e pa us tvar ja« (B. Fur lan, ProWem rea]rtosti pmvd. 
Pravna faku l t e t a , Cankar jeva 2aložba {uredil M. Pavcnik, 2002, 
s t r . 81). Fur lan je še zapisal, da »če p ravu n i d a n a abso lu tna ra-
a o n a l n o s t , m u je t e m bol j p o t r e b n a re la t ivna , p o b^aju in času 
o m e j e n a r a z u m n o s t . O k a k e m p r a v u viš jega r e d a , b r e z č a s n o 
ve l javnem in ne po človeku u s t v a r j e n e m • n e vemo ničesar» Ker 
je praTO us tva r j eno po človeku in za človeka, n e m o r e b i ö govo-
ra o s a m o b i t n o s t i p r avn ih xo'ednot, ki bi veljale n e o d v i s n o od 
člotreka« (B. Fur lan , Problem reolnosti p r iva , s t r . 102) . Vseskozi 
pa je zagovar ja l d e m o k r a t i o i e v rednote . V razpravi o Masaryku 
je t a k o zapisal, da »v demokraci j i n i moč i n d e f e r e n t i z e m {...), 
ka j t i d e m o k r a c i j a p o m e n i a k b v n o sode lovan je v s e h pri upra -
vi in p r i držat /ni pol iöki . Driaxra n i več en sam človek, pač pa 
vsak in vsi, demokrac i j a je d ržava iz l judstva, z l j u d s t v o m in za 
l juds tvo . Z a t o p redpos tav l j a t ^ e s p l o š e n in te res za n j e n razvoj 
in za n j e n o n e p r e s t a n o izpopolnje t ranje .* (»Politični n a z o r T. 
G. Masaryka«, v B. Fur lan , ProbUm reobxcfsdproM^ s t r . 215) . V 
i s b razpravi l ahko p o s r e d n o p r e b e r e m o t u d i z a m e t k e n jegove 
ideje o pravici d o s a m o o d l o č b e m a j h n i h na rodov . Tako je u te -
meljeval, d a j e »samo v u n i t ^ r z a l n o izvedeni d e m o k r a d j i t u d i 
m a j h n i m n a r o d o m p r i z n a n pros tor na soncu» ter, da i m a j o »vsi 
na rod i , n e s a m o treliki pravico do s a m o s t o j n o s t i , v s a k n a r o d 
s m e n a svoji zeml j i b i t i svoj gospod« (»Poli t ični n a z o r T. G. 
Masaryka«, v B. Fur lan, Proi/em re^}!ncfsTipravo, s t r . 2 1 6 ^ 2 1 7 ) . 
Kljub t e m u , da si je vseskozi p r izadeva l za pra tdčnos t , s a m te 
s s t r an i t o t a l i t a rne ob las t i n ikol i n i bil de ležen . I z s topa dogo-
dek 12 n o v e m b r a 1 9 5 3 , ko so ga p r ipadn ik i mlad inskega krila 
jugos lovanske t a j n e policije ugrabil i iz n jegovega s t a n o v a n j a v 
Radovljici , ga naložil i n a s a m o k o l n i c o in ga odpe l ja l i do reke 
Save, k j e r g a j e množ ica p o s k u š a l a u t o p i t i v Savi. Rešila ga n j e -
gova d r u g a žena . F u r b n o v o srce, s ka t e r im je imel zd ravs tvene 
težave , se je p o t e m d o g o d k u še pos l abša lo in n e k a j let p o t e m 
je p r o f e s o r F u r b n premini l . 
Kl jub v s e m u je Fu r l an skoz i c e l o t n o ž ivl jenje obdrža l kr i t ič-
n o d r ž o d o k o m u n i z m a , t u d i m e d d o l g o t r a j n i m i zas l i ševanj i 
s s t r an i to ta l i t a rn ih preiskovalcev, in zagovar ja l ideje o demo-
kra t izac i j i s l o v e n s k e g a oz i roma t a k r a t n e g a jugosloxranskega 
p r o s t o r a . V zadn j ih let ih ž iv l jen ja se je o b s e ž n o posve t i l p r e -
va jan ju . Kljub t e m u , da jih je zaradi p r i t i skov preživel bolj osa-
m l j e n o k o t ne , p r i j a te l j ev n i izgubil. N a n j e g o v e m s lovesu so 
se ti zbral i v ve l ikem številu, p r idruž i l i so s e j im t u d i poklicni 
kolegi, k o t je zap i sano v a rh iv ih Udbe^ ki je Fu r l ana spreml ja la 
vse do smr t i . Boris Fur lan, navkl jub t ežkemu življenju, p o l n e m 
krivic ali p r av zaradi n j ihovega prež ive t ja , os ta ja m e d n a m i n e 
s a m o k o t p r a v n o teore t i čn i s t r o k o v n j a k , t e m v e č p r e d v s e m k o t 
p o k o n č n i človek. ^