PoStnlna pta&aft V feotovtn!« Leto IX,, št, 44 („jutro» xvnn št. 254 a) Ljubljana, ponedeljek 1. novembra I936__Cena 2 Dir i^ttctev^iaitfu. i_juutjčixuv <■> »mil jeva Ulica (X — Telefon 61 0122, 3123, 8124, 3126, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova aL — Tel. 34U2 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t. IX — Telefon dl 2436. Podružnica Celje: Kocenova ulica 61. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. lOO. Podruzuua Novo mesto: Ljubljanska cesta S t. 42. Podružnica Trbovlje: v Hiši dr. Baum-KHI liierla Ponedeljska izdaja »življenje in svet", Uredništvo: Ljubljana: Kna/ljeva ulica X Telefoa st- 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 vsaV ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej In velja po posti prejemana Din 4.-, po raznafiai-cil) dostavljena Din 5,- mesečno Maribor: Gosposka ulica U. Telefoa I St. 2440. , Celje: Stro3smayerJeva uL 1. TaL 69. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasd pc tartfu. VAŽNE MUSSOLINIJEVE IZJAVE Predsednik italijanske vlade Mussolini napoveduje vzpostavitev prijateljstva z Jugoslavijo Milan, 1. novembra. Za današnjo manifestacijo na trgu pred stolnico je vladalo med prebivalstvom ogromno zanimanje. 2e dolgo pred napovedanim časom so se zbrale na prostranem trgu milarLske katedrale ogromne množice. Zastopane so bile najrazličnejše organizacije, fašisti z zastavami, vzhodnoafriški bojevniki itd. Govorniški oder za Mussolinija je bil postavljen pred vrati stolnice, na obeh straneh pa so bile tribune za odličnike, ki so bile že dolgo pred 16. uro popolnoma zasedene. Točno cb 16. je pri apel na trg Mussolini, ki je stopil med viharnimi ovacijami navzočih množic na govorniški oder. Ovacije se tudi potem, ko so s trobento dali znak Ba začetek Mussolinijevega govora, dolgo niso polegle. Na častnih tribunah je bHo poleg zastcpnikov oblasti in drugih odlič-nikov tudi odposlanstvo nemške narodne socialistične stranke, ki se pravkar mudi v Italiji. Mussolini je v svojem govoru izjavil: Črne srajce Milana! V govoru, ki ga hočem pravkar imeti, in za katerega vas prosim nekaj minut vaše pozornosti, hočem pojasniti stališče Italije in njene od-nošaje z ostalimi narodi Evrope v sedanjem razburkanem to nemirnem času. Vi-so a stopnja vaše politične izobrazbe dopušča, da mcrem pred vami obrazložiti vprašanja, o katerih govore drugod v ta-kozvanfh parlamentih ali na takozvanih demokratskih banketih. Prisiljen bom govoriti na kratko, pristavljam pa, da je vsaka moja beseda premišljena. Ce hočemo pomiriti evropsko ozračje, je treba v prvi vrsti obračunati z vsemi iluzijami in lažnjivimi koncepti, ki so še preostali izza velikega poloma Wilsonove ideologije. Ena izmed teh iluzij je razorožitev. Nihče noče prvi razorožiti, razorožitev vseh pa je nemogoča in absurdna. In vendar se je pričela razorožitvena konferenca v ženevi z ogromno režijo. Zbrali so se publicistični projektorji vsega sveta, ki pa so kmalu zdrveli v globino kakor plaz. Končala se je s polomom, ki mu ni para v zgodovini. Prav tako odklanjamo fašisti, ki smo vajeni jasnih razlogov življenja in zgodovine, drugo iluzijo, ki se je pojavila pod imenom kolektivne varnosti. Kole' tivne varnosti ni bilo nikoli, je ni In je ne bo nikoii. Pogumen narod ustvarja kolektivno varnost v lastnih mejah in odbija. da bi izročal svojo usodo v tretje roke. Prav tako je treba odkloniti iluzijo nedeljivega miru. Nedeljiv mir ne more pomeniti drugega kakor nedeljive vojne, noben narod pa se noče boriti za tuje koristi. Za Društvo narodov velja jasno dilema, ali obnova ali razpad. Ker je težko verjetno, da bi se obnovilo, lahko zastran nas mirno razpade. Vsekakor nismo pozabili ta ne bomo nikoli pozabili, da je Društvo narodov organiziralo metodično oblego italijanskega naroda in priredilo atentat na žene, može in otroke, da bi jih izstradalo. S tem je hotelo preprečiti naše prizadevanje. da ponesemo v 4000 km oddaljeno deželo civilizacijo. Društvo narodov :ni uspelo in ni moglo uspeti, ker je naletelo na enotno fronto kompaktnega italijanskega naroda, zmožnega vseh žrtev in vseh naporov. Proti tej fronti je podleglo 52 držav Društva narodov. V ostalem politiki miru ni treba hoditi :aa hodnike Društva narodov. Prihajam, tovariši, do važne točke. Po 37 letih polemik, razprav, nesoglasij in raznih nerešenih vprašanj, so se januarja 1. 1935 sklenile pogodbe s Francijo, ki bi mogle in bi morale pomeniti novo dobo prisrčnega prijateljstva med obema narodoma, toda prišle so sankcije. Nameravano prijateljstvo je doživelo svojo prvo ohladitev. Doživeli smo zimsko pravljico. Po končani zimi pa je prišla pomlad in s pomladjo naše triumfalne zmage. Sankcije so se naprej izvajale z neverjetno vztrajnostjo in so bile še dva meseca po naši zmagi v veljavi. Francija kaže še sedaj s svojimi prsti na ženevske registre in pravi, da cesarstvo bivšega Judinega leva še živi. Da je m rt-,-o. smo dokazali jasno. Dokler francoska vlada ne bo izpremenila napram nam svojega rezerviranega stališča, tudi mi ne bomo mogli ravnati drugače. Ena izmed sosednih dežel, s katerima so bili naši sti i izredno prijateljski, je Švica, ki je majhna, toda ogromnega pomena zaradi svoje etnografske sestave in zaradi svojega zemljepisnega položaja v Evropi. S pogodbami od 11. julija se je začela nova doba v zgodovini moderne Avstrije. Za pogodbe od 11. julija, kar naj upoštevajo razni naši komentatorji, sem vedel in jih sprejel že 5. junija. Prepričan sem, da so te pogodbe okrepile državnost in samostojnost te države. Dokler ne bo zadoščeno pravičnim zahtevam Madžarske, ni mogoče misliti na končno sistematizacijo interesov v Podimavju. Madžarska je pravi pohabljenec, g tiri mi- lijone Madžarov živi izven sedanjih mej. Zaradi narodnih pravic so se storile še večje krivice. Italijanski narod bo s svojim pogumom in s svojimi vojaškimi vrlinami vedno manifestiral svoje prijateljstvo do Madžarske. Četrta dežela, ki je Itali ji soseda, je Jugoslavija. V zadnjem času se je ozračje med obema državama temeljito izpreme-nilo. Spofnin jali se boste, da sem pred dvema letoma na tem mestu jncno podčrtal možnost prisrčnih prijateljskih stikov med obema državama. Ponavljam danes to misel in izjavljam, da obstoje sedaj v*H potrebni in zadostni pogoji, moralni, politični kakor gospodarski, da postavimo resnično in konkretno prijateljstvo med obema državama na nove osnove. Razen teh štirih sosednih držav Italije si je v zadnjem času pridobila velika država simpatije med italijanskim ljudstvom. Govorim o Nemčiji. Sestanki v Berlinu so rodili dogovor med obema državama o čisto določnih vprašanjih. Ti dogovori so bili potrebni in so našli svojo pismeno obliko in podpis. Prečnica iz Berlina do Rima ni diagonala, marveč os, okrog katere se lahko zberejo vse druge evropske države, ki hočejo sodelovati in delati za mir. Nemčija ni pristala, čeprav so jo mnogo prisranjali, na sankcije. S pogodbo od 11. julija je izginil element nesoglasja med Berlinom in Rimom in že pred berlinskimi razgovori je Nemčija praktično priznala italijanski imperij. Nič ni čudnega, če sedaj dvigamo zastavo proti boljševizmu. Saj to je naša stara zastava. Mi smo bili rojeni pod tem znamenjem. Borili smo se proti temu sovražniku in zmagali smo s krvjo in žrtvami. Kar se imenuje sedaj boljševizem in komunizem. je državni superkapitalizem. razvit do skrajnosti. Zato ni ne^cija tega sistema. marveč njegova sublimacija. Sedaj bi moral izprecovoriti še o fašizmu in demokraciji. "Reči mornm. da je naša velika Ttaliia za mnn-sre še velika neznanka. Mnosri ministri in poslanci in drugi tz te druščine, ki mnoero govore, bi storili , prav. če bi prišli k nam in sp tu seznanili t osnovami resnične človeške de- mokracije. namreč z Italijo fašizma. Nismo mumizirali preteklosti, marveč gradimo bodočnost ter ustvarjamo pogoje za pravo delo. Doslej sem govoril o evropski celini, to da Italija je otok. Italijani se morajo počasi privaditi na insularno zavest. To je edina pot, ki bo mogla ustvariti pravilno pomorsko obrambo. Italija je otok na Sredozemskem morju. To morje — tu se obračam na Angleže, ki morda v tem trenutku poslušajo po radiu — je za Veliko Britanijo cesta, prav za prav bližnica, po kateri more angleško cesarstvo doseči svoja periferna ozemlja, če pa je Sredozemsko morje za druge cesta, je za nas Italijane življenje. Izjavili smo že ponovno in ponavljam, da te ceste ne kanimo ogražati in da jo ne nameravamo prekrižati, toda na drugi strani zahtevamo, da tudi drugi spoštujejo naše pravice. Potrebno je, da umstveniki Velike Britanije priznajo, kar je bilo doseženo in nepreklicno ustvarjeno. Cim prej bodo to storili, tem bolje bo. Mogoča je samo ena rešitev in sicer takojšnje in iskreno priznanje medsebojnih interesov. Kdor bi skušal ogražati življenje Italije v miru, ki je mir starega Rima, naj ve, da bo italijanski narod planil na noge in da bo pripravljen na boj z odločnostjo, ki ji ni primera v zgodovini. Tovariši! Vodilne misli XV. leta so naslednje: Mir z vsemi, s sosedi in z nadaljnimi državami. oborožen mir. Zato bo naš program oborožitve v zraku, na kopnem in na morju doživel svo jo redno izvedbo. Pospešitev vseh produkcijskih energij ljudstva na kmetijskem in industrijskem področju. Izpopolnitev korporacijskega sistema do končne izvedbe. Na kraju hočem zaupati vam, prebivalcem modernega Milana nalogo, o kateri sem prepričan da bo žc v trenutku, ko jo izrečem, za vas imperativna dolžnost. Postanite predstraža za valorizacijo imperija, da bo mogel v najkrajšem času postati element blagostanja, moči in slave za domovino. Mussolinijev govor v Milann so prenašale vse radijske postaje v Italiji, pa tudi nekatere mednarodne postaje, v Argentini, Avstriji, Braziliji, Nemčij-i, Angliji, USA, Švici in Madžarski. Borba za Madrid Nov letalski napad na Madrid — Vladne čete nastopajo sedaj proti fašistom s tanki in težkim topništvom Madrid, 1. novembra, d. Včeraj med 2 in 5. uro popoldne so se pojavili nad Madridom štirikrat Francovi bombarderji. Ljudje so takoj po pivih svarilnih znakih pohiteii v zaščitne kleti in predore podzemeljske železnice. Ceste so bile v hipu izpraznjene. Bombarderji so leteli, nad Madridom v veliki višini ter so se nižje spustila samo tri letala. Ko so jih pričeli obstreljevati iz topov, so se spustila naglo povsem nizko ter pričela streljati na top-ničarsko moštvo. Edina bomba, ki je bila odvržena pri včerajšnjih napadih, je bila namenjena protiletalskim topovom ter sta bila pri tej priliki ranjena dva vojaka. Snoči so fašistična letala ponovno priletela nad Madrid, ki ga pa niso bombardirala, nego so le sipala letake s poročili o položaju na bojišču. Danes je bilo na vseh bojiščih v okolici Madrida zelo živahno, ker so se vladne čete hotele maščevati za letalski napad preteklega petka na Madrid. Prišlo je do hudega napada na fašistične postojanke pred mestom Illescasom. Vladni bombarderji so rano zjutraj ponovno bombardirali fašistične postojanke na cesti, ki vodi iz Hlescasa proti Bargasu vzdolž reke Taju-na. Pri tem jih je podpirala tudi težka arti-ljerija. Vladne čete se sedaj poslužujejo iste taktike kakor nacionalisti. Najprej bombardirajo sovražnikove postojanke iz letal in s težkim topništvom, nato izvrše napad z mehaniziranimi kolonami, s tanki in najnovejšimi premičnimi trdnjavami, potem pa preide v napad pehota, ki zaključi delo. Madridska vlada je objavila komunike, ki pravi, da je španska vlada odobrila kredit milijon pezet za nakup življenjskih potrebščin in drugega nujno potrebnega blaga v inozemstvu. Žrtve letalskih napadov Madrid, 1. novembra. A.L Pri letalskih napadih na Madrid je bilo v petek ubitih 125, ranjenih pa 300 ljudi. Pred odločilno bitko Iilescas, 1. novembra AA. Poteklo je že nekaj dni. v kateri'h so se menjali hudi uporniški in marksistični napadi in protinapadi. Uporniške sprednje straže so le še 19 km oddaljene od Madrida, odnosno 4 km od madriskega letališča Getafe. Fronta teče v odseku pri IKesc- su od Morala Ja-humanesa do Parlo. kjer se obrne proti križišču madridske in aranhueške ceste. Kakor znano, je železniška proga Madrid-Va-lencija že pod kontrolo Franeovih čet. ki se sedaj s svojimi letalskimi podvigi Tn topništvom trudijo, da hi marksistom one- mogočili promet tudi na ce6ti Madrid-Var lencija. Eseorial je obkoljen od fašističnih čet. 0 usodi Madrida ima odločiti poslednja velika bitka, ki se bo bržkone vršila v južnem in jugozapadnem odseku fronte, kjer so marksisti zbrali vse svoje rezerve in tudi svoje najbolj sposobno vojaštvo, tanke, oklopne avtomobile in letala. Fašisti pravijo, da so marksisti imenovali za poveljnika madridske obrambe generala Pozasa, v resnici pa je prevzel to poveljstvo neki ruski general, čogar ime ni znano in če-gar odredbe mora general Pozas brezpogoj no izvrševati. Letalski napad na Bilbao La Coruna, 1. novembra- AA. Tukajšnja radijska postaja je razširila vest, da so fašistični letalci bombardirali Bilbao, kjer so povzročili nasprotniku mnogo izgub in veliko škodo. Socialistični vodja begun Cordoba, 1. novembra. AA. .Tukajšnja radio postaja poroča, da so asturski rudarji ujeli socialističnega prvaka Gon-zaresa Peno v trenutku, ko je hotel pobegniti preko francoske meje. Gonzares Pena je poveljeval oddelku marksistične milice, ki je pred kratkim doživela hud poraz v borbi s četami generala Arane. Nova irska ustava Dublin, 1. novembra. AA. Parlament svobodne države Irske se bo v sredo ponovno sestal. Razpravljal bo o novi ustavi, po kateri bo odpravljeno generalno angleško guvernerstvo, ki je doslej predstavljalo na Irskem angleškega vladarja, namesto katerega bo uvedeno predsedstvo svobodne irske države. London, 1. novembra. AA. »Sundav Chronicle« poroča iz Dublina, da je snoči min. predsednik De Valera na kongresu svoje stranke očrtal svoj nadaljnji ustavnopravni program. Izjavil je, da mora biti izhodna točka ustavne reforme popolno ze-dinjenje Irske in priključitev Ulsterja k svobodni irski državi. Vlada svobodne irske države bo predlagala ulsterski vladi pogajanja za zedinjenje. Ce bo dosežen ta sporazum, se bo irska vlada začela pogajati tudi z angleško vlado o novi ureditvi položaja Irske v sistemu britanske skupnosti. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Vojaški prevrat v Iraku Prevrat Je prišel povsem nepričakovano ter je bila edina njegova smrtna žrtev dosedanji vojni minister London, 1. novembra, d. Vojaški prevrat v Bagdadu je po zadnjih vesteh veliko večjega pomena, kakor pa so prvotno mislili. Pokazalo se je, da je prišel za angleške kroge povsem nepričakovano in da so ga prikrivali celih 24 ur. Vodja prevrata ni bil morda novi ministrski predsednik Hik-met Sulejman, temveč general Bekrzidki, ki je kurdskega porekla. Prevrat je bil izvršen na naslednji način: Ko je več letal vrglo nekaj bomb in večje število letakov na mesto in ko je bilo zagroženo, da bo vkorakalo vojaštvo, je odšel dosedanji ministrski predsednik h kralju Gazi ju, 241etnemu sinu pokojnega kralja Fejzala. da poda ostavko celotne vlade, že prej je bil poslan iraški poslanik v Londonu Jafar paša kot posredovalec k vojaškim upornikom, bil pa je med tem ustreljen baje na povelje generala Bekrzidkesra. Ta umor je povzročil med ministri veliko paniko. Vojni minister Nuri paša, ki je svoj čas pri nemirih v Palestini prevzel vlogo posredovalca, je pobegnil v angleško poslaništvo, ki ga je zapustil šele na slovesno obljubo novih ministrov, da se mu ne bo ničesar zgodilo. Listi poudarjajo, da vlada sedaj v Bagdadu zopet mir. Ustreljeni Jafar paša je bil prijatelj znanega angleškega polkovnika Lavvrenceja. Novi predsednik iraške vlade je turškega porekla ter je bil vzgojen v Carigradu. Po izvršenem prevratu je kralj Gazi odredil razpust parlamenta ter razpis novih volitev. Prejšnji ministrski predsednik Ja-sim paša, zunanji minister Nurial Said in notranji minister Rašid Ali Elgajalni so bili pregnani v izgnanstvo. Novi ministrski predsednik Tikmet Sulejman je pričel takoj organizirati veliko volilno kampanjo ter namerava rešiti celo vrsto državnih vprašanj, preden bo Irak dovolj močan, da prične v polni meri sodelovati z ostalimi arabskimi državami. Katastrofalna eksplozija na grškem pamikii 17 ljudi ubitih, 15 hudo ranjenih Rotterdam, 1. novembra, d. Na grškem parniku »Petrakis Nomikos«, ki je bil v popravilu v ladjedelnici v Schiedamu, se je pripetila včeraj huda eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 17 ljudi, hudo ranjenih pa 15. Po prvi eksploziji, pri kateri je bilo ranjenih več članov posadke in delavcev ladjedelnice, so prihiteli mnogoštevilni drugi delavci in gasilci na krov, da bi pomagali ponesrečencem in pogasili nastali požar. Kmalu nato pa je eksplodiral na parniku tank z bencinom ter je ta eksplozija povzročila nova velika opustošenja in zahtevala nove žrtve. Poškodovana so bila tudi poslopja v soseščini, velik žerjav pa je popolnoma prelomilo. Nesreča je postala še večja, ko se je pripetila še tretja eksplozija, ki je prav tako imela velik učinek. Zaradi silne vročine so se morali gasilci in prihitelo pomožno moštvo umakniti 150 m daleč od goreče ladje. Pravilnik o cenitvi imovine kmečkih dolžnikov Beograd, 1. novembra, p. Člen 24. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov določa, da se dolg kmeta denarnim zavodom, ki presega 25 000 Din zniža individualno do največ 30%, pri čemer se oceni razmere dolga in imovinskega stanja vsakega posameznega dolžnika; če ves neznižani dolg denarnim zavodom in privatnikom presega 50 procentov vrednosti kmetove imovine, sme kmet zahtevati znižanje dolga do 50 procentov. Glede na te določbe uredbe je kmetijski minister v sporazumu s finančnim, pravosodnim in trgovinskim ministrom izdal pravilnik o cenitvi zemljišča in imovine kmečkih dolžnikov. Ta pravalnik določa, da ugotavlja vrednost zemljišča, fci ima čisti katastrski dohodek, sresko sodišče; vrednost zgradb, stavb'šč, strojev, orodja, mlinov, sušilnic in slično, nadalje živine fn kmetijskih proizvodov pa ocenjuje na zahtevo sreskega sesdišča posebna komisija. V to komisijo imenuje občinski odbor dva člana, tretjega kot predsednika pa upravno oblastvo L stopnje iz vrst prebivalcev dotične občine. Člani komisije ne morejo biti upniki ali dolžniki po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Vrednost ostale imovine dolžnika ugotavlja sresko sodišče po izven-spornem postopku. Vrednost zemljišča se ugotavlja tako, da se skupni katastrski čisti dohodek pomnoži z 12. Katastrski čisti dohodek je oni dohodek, ki je ugotovljen po predpisih člena 20. in 21. zakona o neposrednih davkih ne glede na zmanjšanja v poznejših tir najinih zakonih. Dr. Stojadinovič pri carigrajskem patrijarhu Carigrad, 1. novembra. AA. Min. predsednik dr. Stojadinovič je danes obiskal patrijarha Venjamina L, ki ga je sprejel v družbi vseh članov sv. sinoda v presto 1-ni dvorani svoje palače. Po pozdravu je patrijarh dr. Stoja dino-viča in spremstvo pogostil. Med razgovorom mu je patrijarh pokazal križ, ki mu ga je pred 35 leti poklonil pokojni kralj Peter Osvoboditelj. Patrijarh je zatem poklonil dr. StcjacK-noviču in njegovi soprogi dva zlata križa v spomin na njun obisk. Po odhodu predsednika vlade dr. Stoja-dinoviča je patrijarh sprejel zastopnike jugoslovenskega tiska. Ob 13. je patrijarh prispel v hotel pera-palace, da vrne obisk dr. Stojadinoviču. Seja voditeljev združene opozicije Beograd, 1 .novembra, p. Z Dunaja, kjer se je zdravi, se je vrnil v Beograd vodja bivše zemljoradniške stranke Joca Jova-novdč. Z njegovim povratkom je bila omogočena seja šefov združene opozicije, ki se je vršila dopoldne v stanovanju Ljube Davidoviča. Kot zastopnik radikalov se je tega posvetovanja udeležil Miša Trifuno-vič. Važna železniška konferenca v Parizu Beograd, 1. novembra. AA. Genetalni ravnatelj državnih železnic inž. D:mitriie Navmovič je odpotoval v Pariz na letošnji redna sestanek upravnega odbora mednarodne železniške unije. 5. in 6. novembra bodo razpravljali o vprašanjih mednarodnega prometa, ki obsegajo komercialno, prometno in tehniško službo. Upravni odbor tvorijo zastooniki 18 železn;ških uprav. Svoje sklepe izdaja upravni odbor redno meseca novembra na predloge strokovnih železniških odborov kot organov unije, ki se sestanejo običajno spomladi. Letos je bil sestanek strokovnega odbora v Koda- mju. Dne 3- m 4. novembra bodo v Parizu tudi seje upravnega odbora združenja železniških uprav Poljske, Češkoslovaške, Ru-munije, Jugoslavije in Bolgarije. Na sestanku bodo razpravljtli med drugim tudi o zboljšanju 'tujskega prumeta med omenjenimi državami. Dve žrtvi smrtnih nesreč Zagorje, 1. novembra Prebivalstvo zagorske doline je nemilo presenetila novica, da sta se za praznik mrtvih preselila v večnost dva človek* in to zgolj po nesrečnih okoliščinah. Zjutraj je šla v Dolenji vasi iz sobe 31-letna samska Angela Koritnikova. Komaj je dobro zaprla vrata za seboj, se je zgrudila na tla. Njena mati je cula padec- pohitela je za hčerko in jo našla nezavestno, njeno čelo je bilo prebito. Vsi poizkusi, da bi hčerko obudili k življenju, so bili zaman, poškodba je bila smrtna. Pokojnica je bila podvržena božja sti in to jo je ugonobilo. Iz ljubljanske bolnišnice pa je prispela brzojavna vest, da je umr! 31-letni ožrnje-ui rudar Matevž Puh. Bil je po rodu iz Majšperga. stanoval pa je v Potoški vasi pri Zagorju. Kakor mnogo drugih je tudi on dolgo trpel zaradi brezposelnosti. Naposled se mu je posrečilo dobiti dolo pri Dukičevem podjetju v Trbovljah in je 8 skromnim zaslužkom preživljal petčlansko družino. Toda. ko se je nedavno noč vračal iz službe preko Plačnika., kjer grade novo cesto, je na nezavarovanem, nevarnem mestu omahnil in se prekobalil več metrov nizdol v ino. Pri padcu je dobil hude poškodbe na glavi in tudi po životu. Drugi dan je šel v Trbovlje k zdravniku, ki ga je o1.vezal in menil, da lahko srre spet na. šiht. ker rane ne kažejo da bi bile nevarne. Puha pa je čedalje bolj bolela glava. Naposled se je odpravil *v ljubljansko bolnišnico. Tu mu pa vsa zdravniška pomoč ni mojrln ve?, pomagati. Siromak je prišel v bolnišnico samo nmret. Poročen je bil s hčerko usrledn^cra sro^tilni-čarja Uraniča iz Potoške vasi in je bfl na glasn zaradi pridnosti pri delu in skrbnosti za svojo družina »JUTRO« pomedeljska izdaja 2 Ponedeljek, 2. XL 1936. Nešteti t'soči na grobovih Ob najlepšem vremenu je Ljubljana veličastno počastila pokojnike Ljubljana, 1. novembra. V veličastnem parku mrtvih pri Sv. Križu, med cipresami in smrekami, med krizantemami in večnim zelenjem, med belim marmorjem, živo skalo in preraslo, pozabljeno ružo, gori na tisoče sveč. Njih plamen trepeta v rahlo razgibanem jesenskem dopoldnevu, v katerega pietetno vzdušje prodirajo izza oblakov žarki med- polka general Popadič, načelnik divizijske-lega sonca. Pokopališče Sv. Križa, odeto ga štaba polkovnik Kiler, zastopnika mestne v svežo in novo oble o danes toliko pogrešanih čustev vdane ljubezni in odkritega spoštovanja, je pripravljeno na popoldanski sprejem tisočerih in tisočerih, ki bodo pohiteli h grobovcm svojih dragih, svojih prijateljev in znancev. Na grobu dobrotnika naših študentov Od tam, kjer se ta tihi, zadnji dom velikih in malih, bogatih in revnih, odpira proti prostranemu Posavju in Kamniš im planinam, izza zidu, ob katerem se vrste družinske grobnice, se je danes ob 11. uri dopoldne oglasila turobna žalostinka: »človek, glej«. Vzplala je pesem spoštovanja in uklenila vase vsa srca in misli velike družbe, ki se je skoraj neopaženc zbrala, ob gTobu nepozabnega človekoljuba, veli-. kega sokoLskega borca in spoštovanega zdravnika dr Ivana Oražna. Prišli so njegovi prijatelji, prišli so Sokoli, zlasti pa je bila prisotna Številna in močna skupina naše mladine: akademiki, ki jim je dr. Oražen še toliko let po svoji -smrti krušni oče. Zresnili so se mladi obraai in sklonjenih glav počastili spomin njega, ki jim ta., ko nesebično pomaga na trdi poti borbe za cbstanek ob viru najvišjega znanja. Ob grobu samem, na -aterem so med venci uprave O.ažnovega dijaškega doma. Sokola in akademikov gorele številne sveče, so svečanosti prisostvovali predsednik upravnega odbora ustanove dr. Oražna, dekan in univ. prof. dr. Kanski, de an pravne fakultete dr Bilimovič ter predsednik Zdravniške zbornice dr. Meršol, upravitelj doma g. Stanko Majcen in zastopniki sokolskih organizacij starosti Kajzelj in inž. Bevc. Ko je zamrl zadnji akord žalostinke, je pristopil k grobu abs. iur. Rajko Dobrota in spregovoril v imenu vseh, ki uživajo podjporo velikega mecena. Njegov is reno občuteni govor je segel vsem prisotnim do srca. Iz oočutka hvaležnosti in spoštovanja do neseb.čnega pokojnika je ?ama ob sebi zrasla velika in težka zavest' odgovornosti, ki jo mlada ramena sprejemajo nase, ko se s pomočjo sredstev dr. Oražna pripravljajo na sVojo žrvljenjs o misijo v dobro države in naroda Lepo svečanost ie' zaključil pevski zbor akademikov s pretresljivo pesmijo »Beati mortui« občine« j p župana, mestna svetnika Andrej-ka m -Musar, predsednik Združenja jugoslovanskih dobrovoijcev prot. Jeras z pstir-limi člani odbora, pa še zastopniki Zveze rezervnih oficirjev. Legije koroških borcev in Zveze bojevnikov. VojaSka godb« Je in- tonirala v srce segajočo žalno koračnico, združeni pevci pa so zapeli Devovo »Vigred se povrne«. Z vznožja spomenika je vojaški kurat Maračič spregovoril zbrani množici nekaj toplih besed o vrednosti žrtev, ki so padle za svobodo in domovino. Opozoril je na veliki pomen dela za mir med narodi. Častna četa je mrtvim tovarišem v ®p cn ,n ndda'a 3 s Ive. Kurat Maračia in bivša vojna kurata Kogej in Lavnč so potem opravili žalne molitve. Za zaključek svečanosti je vojaška godba še enkrat zaigrala veličastno žalno koračnico. Združeni pevci pa so zapeli Prelovčev »Oj Doberdob«. Grob3vi, kjer se ustavljajo množice isistpetcr — žrtvam vojne Ob pol 11. je v šentpetrski cerkvi pristopil k oltarju v čmem ornatu duhovnik dr. Demšar, da opravi sv. mašo za po oj padlih bojevnikov iz šentpetrske iare. Bogoslužju je prižo3tvovalo lepo število tovarišev padlih junakov bojevnikov šentpetrske fare in maogo dirugega občinstva. Po bogos.užju so se podali vsi prisotni z župnim upraviteljem g. Cudermanom in asi tentoma dr. Demšarjem in g 0"až-mom na ceiu pred cerkev, kjer so pred leti šentpetrski farani postavili svojim padlim sinovom dostojen spomeni štirih stebrov, sredi katerih so v oblačno dopoldne plapolali plameni neštetih d goreva-jočih sveč. Kamen, v katerega so vklesana imena števimih pokojnih borcev, je bil ves ovit v je?en3AO cvetje in zelenje. Med njim je ležal venec s trobojko, katerega so položili tovariši. Ozadje spomenika je krasila v črno odeta stena cerkve. Pred spomenikom proti parku pri cer-kv" se je medtem že zbrala gosta množica ljubljanskega občinstva, da prisostvuje molitvam. Duhovništvo je opravilo svečane molitve, združeni pevski zbori šentpetrske fare 30 odpeli žalostinko >Usliši nas«, nato pa je spregovoril nekaj toplih besed g. Jože Pire. Nemim žrtvam vojne vihre je obljubil, da bodo živi tovariši prenesli spomenik, ki so ga postavili v spomin na njih nesebično žrtvovanje, v šent-petrs i gaj pred cerkvijo, kjer bo šele našel njih:vega velikega žrtvovanja dostojno mesto. Zbrane je pozval, da so žrtvam Sokoi L laboi je tuui leios KaK.0.1 vsa ieiu na piiSičen nueiii pocastu spomni svo-jiii Uiui.iii mui-ov m slolci' tei svojcev pri-pauiiuvov sokola i. SoKoiski oaer je bil ves v crneni in zelenju, v sreuin, na visokem j.fusia-vku pa je raz;nv.su'ai svoja krha mogočen iukoi, nad ka-termi je visel lovorov venec s palmovo vejico. Zaim svečanosti, ki se je pričela ob lo.3u uri. se je iKieieziic Icjhj število sukols.;ih pipudui-kov, med katerimi so bili narodu, poslanec brat Rajko Turk, starosta brat inž. Lado Bevc bivši starosta moščanskega Sokola brat Tonja in ostali člani uprave. Spominska svečanost je otvorila društvena fanfara 1 žalnim koralom, nakar je nioitst-nik prosvetarja prof. brat Kumar spregovoril naslednje besede: >Sestre in bratje! Tudi naša velika sokol-ska družina se spominja danes svojih članov, ki so jo za vse večne čase zapustili, potem ko so živeli, se borili, trpeli in umirali za sokoLsko idejo. Mnogo jih gre leto za letom od nas, ki bi jih v teh- težkih časih potrebovali zase. Njih telesni ostanki s.etovne vojne zaklicali. »S:ava, počivajte v miru, mi hočemo slediti vašim vzorom!« pevski zbori so zapeli pretresljivo pesem »Oj, Doberdob«. Nato se je množica polagoma mirno razšla. iva^voi vsako leto, se luui danes zbrali ob 11. v globeli nad vojaškim streliščem pod Golovcem, na Suhem bajerju, zvesti oastiiCi žrtev avstrijske soidates e. Bil je to prisrčen, intimen sestanek, na katerem se je kljub pomanjkanju velikih besed ao~t jno počastil spomin ustrelje.iih jui^akov, .i co se pod obtožbo izdajstva znašli v vlažnih, zatohlih ječah Ljubljanskega gradu, odkoder jih je vojaška eskorta po stranskih petih in skrivoma Spremila pred puške na Suhi bajer. Na mestu, kjer so se pod salvo svinčenk zrušila njihova uporna življenja, stoji kot zna.-; večne hvaležnosti in v spomin poznim rodovom lep spominski kamen, ki ga je postavila Narodna odbrana. Roke nedolžnih otrok so okrasile danes gomile teh padlih borcev in njihovi starši so v vrsti drugih prisostvovali v velikem številu molitvam, ki jih je za posmrtna blagor pogojnih opravil šentjakooski župnij g. Barle. Otožna pesem, vjeta med golcvške bregove, je razgibala srca prisotnih m le malo je bilo med njimi ta ih, ki so se mogli ubramiti solz. še pozno v večer so tudi na Suhem bajerju trepetale svečke. šlžš se ločijo ou u,,& Loua spomni nanje živi med nami in bo zivei, do-riter bo iio^oi mogočno l^zpiosiiraJ svoja krila po ua^i uo-movini. njihovo so^ois-io duio. ki s.'ga vršili, je nam bourilo ui nam K.azc p^t, po kateri moramo SoivOii liouiii vse ljeiije, zvesti sokoiskiiu načelom. Vs^c bratov ui sester naše velike sokolske druzin-e. ki so se v bližnji in daijni preteidosu poslovili 00 nas, se moramo sponmiti na današnji dan. posebno pa je še naša sveta Uoizn^st, da se spomnimo pokojnih bratov in sester, ki so bili ciani našega društva in pa vseh pokojnih svojcev naših članov. (Brat profesor K u m e r je nato imenoma navedel imena članov m svojcev). Mirna nrtj jim bo ze.mij:«a rodna, mirno naj počivajo! Njiih spbmiii pa bo živel večno med nami. Slava jim! Vsi prisotni so nato stoje počastili spomin pokojnih in zaklicali »Slava«! Fanfara je zaigrala žalni koral, nakar je bila lepa spominska- svečanost zaključena. S Tabora je odšla vsa sokolska družina na pokopališče k sv. Križu počastit spomin svojih dragih. Ob idealnem vremenu, ki je bilo jmklo-njeno enako kakor lani, se je lahko >v kat najvc-čji meri uveljavilo okrasje na grobovih. ki je presenetljivo lepo izpričalo,-kako močne vezi družijo pokojne z živimi svojci Obilje zelenja in cvetja — od bohotnih krizantem in nagclj"kov do običajnih vseevetme — poln raznobarvnih sveč in luči^.venci. novi spomeniki — vse je mo glo vzbujati občudovanje Množica se je raztekala po vsem pokopališču trume . pa so se z!a.sti ustavljale pred grobnico nepozabnega voditelja dr Gregorja Žerjava in ob grobovih drugih zaslužnih mož Spominski odbor je že dopoldne položil na, dr Žerjavov grob krasen venet' s svileno jugo-slovensko 'robojko in z zlatim posvetilom »Velikemu Jugoslovenu«. Poleg drugilh po-koinkovih o/jih prijateljev in sodelavcev ie počasti! spomin nepozabnega voditelja' g. senator dr. Albert Kramer. Nasproti dr. Žerjavovemu grobu so se ves dan • tudi ■ ustavljali pripadniki gasilske organizacije in polastili spomin evnpsa vzornika Bar-' leta. Na desni strani pokopali ča se dviga im-pozantni črni nagrobnik s posvetilom: Za naci-jo!- Tu spe večno spanje Šlajpah,- Zni-der.i* in Boltavzar. Iz dveh žrtvenikov je ' ves dan plapolal rdeči plamen, četniki pa so stali kot častna straža ob skupnem grobu. okra-enem z nageljčki, krizantemami in -svečami v narodnih barvah. Ves dan so tod mimo defilirale trume ljudi Vrsti grobov, ki imajo zmirom veliko število stalnih romarjev sta se prav v zadnjih dneh pridružila še dva, ob katerih so postajale gruče: grob nesrečne učiteljice Marte Mrakove. na katerem je tudi mnoga neznana roka prižgala drobno svečko in natrosila rož, in pa grob malega junačka iz Drage Ljubija Rartola, ki so ga zagrebli na novem delu pokopališča onkraj zidu. Neznan dobrotnik je Ljubi ju že za te Vse svete oskrbel gomilo s skromnim zidanim okvirjem. k zglavju pa mu je dal položiti belo marmornato ploščo z napisom ki priča o Ljubijevem velikem dejanju, Svoje: niso mogli il daljne Druge na grob. zat pa so se ob gomili od zore do mraka mudili neznani ljudje med njimi še posebej mnogo mater, ki so svojim malčkom zmirom znova pripovedovale o njegovi žrtvi, ki je rešila družino in vso vas. Dobri ljudje so na-nosili cvetja in zeleni« in mu pr;ž-2ali lučke. ki so zgovorno pričale, da Ljubi ne bo ostal pozabljen in sam. Z^kdna skrb »Preporoda" Ko pišemo o prazniku mrtvih, nam čut hva'ežnosti še po=ebej veleva, da se spo-rrTnjarrfrr dragocenega iskrenega de'a. ki ga !leto za letom vrše naši Prepor dovci s tem'.' da skrbe za grobove mnogih naših duhovnih velikanov, k: bi za svoje delo in z;) ljubezen do d<»rovine zaslužil- sicer trajnih spomenikov, a b nuhova poslednja domovanja ostala zapuščena, da bi iih km.ilu preraslo pozabljen :e, če se ne bi najboljši izmed naših m'nd:h pobrigali zanje Vsako leto okrase Prenorodovci okrog 35 grobov, ki jih morajo p^oslo pa ve'kn čistiti od vsega nečednega in nepotrebnega kar se preko leta nabere. Stev:Io grobov. ki priha ajo v njihovo varstvo, pa od leta do leta raste. Pri Sv. Krštofu so mladi Preporodovci očistili in preuredili celo vrsto grobov naših pesnikov in pisateljev V pisateljski grobnici, ki je bila ponovno zelo zanemarjena in zarasla, počivajo France Gestrin. njegov učile!i Anton Ašlcerc. France Levstik Andrejčikov Jože Podmilščak, Božidar in Anton Raič. Ivan Resman. Simon Rutar in urednik »Slovenskega Naroda« Ivan ŽeWn:kar. Oh levem zidu počivajo skladate'j'i Gregor Rihar. Prešernov prijatelj Emil Korvtiko, Valentin Vodnik takoj kraj njega pa »velikan učenosti« Matija Čop. Mak> dalje je grob pisatelja Antona Linhart«, ob kapelici imata svoj zadnii d^m p'STtelj Jos'p Jurč;č in oče Janez Blei-weis- B">1' v sTe^in-' w š" "robov' T.nke i Terana France4-1 Svet.l:?:ča Franca Metelka in'Franca Marna Prav nasproti glav- nemu vhodu tik razpad'ega pokopališkega zidu poiivajo zapuščeni in pozabljeni kipar Fran Zaje, Tušek, Jernej Kopi-ar in Andrej Smole, ob mestnem zidu pa se vrste grobov: dr Crobatha. Prešernovega prijatelja in šefa bratov pesnika Frana in losipa Oimpermana. Skromen spomenik ma tudi Josip Reselj. izumitelj ladijskega vijaka Veliki slikar Matej Langus je imel letos tako zapuščen in zarasel grob. da ga je bilo kar težko najti. Sleherno gomilo posujejo Preporodovci s svežo zemljo m obdaio z drobnim peskom nanjo pa polo-že zelen venec in prižgo svečke. Pri stolnici se oddo'žp spominu Adamiča ;n Lun-dra na rojstn' hiš Preporodovca Avgusta Jenka, na grobeh jud 'nburških žrtev. Preporodovca Ivana Endlicherja. na vo;askih grobovih pri Sv. Križu in na grobu Preporodovca dr Janžeta Novak« v Notranjih goricah pa vsako leto poiože vence s tro-bojkami in cvetjem Naštete m še mnoge druge grobove pri Sv. Krištofu in Sv. Križu stalno oskrbujejo Preporodovci, ki pretežno iz lastnih sredstev krijejo izdatke za to delo. Od javnih oblasti jim gre na roko vsako leto predvsem mestna občina, ki jih vsaj delno razbremeni. Njihovo nesebično delo pa zasluži posebne pohvale, saj ga lahko stavljamo za svetel zgled resnega pojmovanja kulturnih dolžnosti. Praznik Vseh svetih je danes v celoti veličastno manifestiral pietetno, zares človeško čuvstvovanje Ljubljane. preko nedelje Glavna žalna svečanost Že vse dopoldne so proti pokopališču romale cele procesije ljudi, da prinesejo še malo cvetja na grobove svojih dragih, pa prižgejo lučke na gomili in se v pobožni misli spomnijo dragih pokojnih. Ko so prišle prve popoldanske ure in se je približal čas oficielnih svečanosti, so se te procesije strnile v eno samo neskončno neprekinjeno reko. ki je vzdržema tekla od železniškega viadukta po Šmartinski cesti. Po potih, ki se zlivajo vanje iz bežigrajskega in mehanskega predmestja pa so spešile enake množice Med dvema dolgima rekama pevcev so brzele cele kolone avtobusov in avtomobilov, izvoščkov in drugih voz, da so imeli prometni stražniki tudi v mestu polne roke dela Še več brezprimeme skrbne pozornosti pa je zahtevalo urejevanje prometa pred pokopališčem samim, kjer so se vse te množice borile na vratih za pristop k grobovom. Pogumnejši računarji so dognali, da se je od zore do mraka pomu-dilo na božji njivi pri Sv. Križu do 50.000 ljudi in bržkone se v svoji cenitvi niso mogli bogvekaj ušteti. Kljub zgodnjemu snegu, ki je zamoril vrtne grede so se svojci umrlih tudi letos na moč potrudili, da v čim lepši meri s cvetjem okitijo njihove gomile. Ob 15. je pokopališki upravitelj Legat ob asistenci vseh mestnih župnikov ali njihovih zastopnikov opravil .ob velikem križu molitve za vse, ki spe sredi Ljubljanskega polja. Pevci Hubadove župe pa so pod vodstvom dirigenta Venturinija v veličastni ubranosti zapeli Prelovcevo »Poljana tožri«! tn Jelenovo »Usliši nas«. Pobožni, svečanosti je na vsem pokopališču prisostvovalo gotovo nad desettisoč ljudi. Izpred Velikega križa so pevci odšli, še na grob Davorina Jenka, čigar posmrtne ostanke so nedavno pre-nesili od Sv. Krištofa. Mrtvega skladatelja so ob novem počivališču pozdravili Z njegovo »Blagor mu, ki se spočije«. Pod zamolklo sivim jesenskim nebom sta med tem zabrnela motorja dveh aeroplanov, ki sta v velikih lokih zakrožila nad pokopališčem ter napravila nekaj dostojanstvenih poklonov nad grobovi, da se je zlasti večji izmed obeh jeklenih ptičev že skoraj dotaknil vrhov temnih jelk in cipres, ko je obkrožil spomenik v svetovni vojni padlim slovenskim vojakom. Ž letala jč pri tem prav do velikega križa priletel lep venec, ki ga je naše civilno letalstvo naklonilo vsem. ki spe med zidovi pri Sv. Križu, posebej pa še spominu obeh naših velikih letalskih katastrof. Na vojaškem pokopališču se je takoj nato pričela posebna svečanost v spomin žrtvam vojne. Razen ogromne množice občinstva so pobožnosti prisostvovali tudi bri-gadni general Dotič kot zastopnik komandanta divizije, komandant artiljeriskega Maribor, 1. novembra Navzlic deževnemu in slabemu vremenu so se množice ves dan zgrinjale na mariborska in okoliška pokopališča. Avtobuoi so bili nabito poini. Na starem mestnem, na novem mestnem pokopališču, na magdalen-I s^euu, 'ranč škanskem, studenškem im rad-vanjskem pokopališču so zabrlele lučke in svečke. Že zarana eo .Mariborčani, boječ se, da bi preko popoldneva utegnilo močneje liti, zasedli avtobuse. Pred pokopališči so pobirali prispevke za uboge. Na posameznih pokopališčih so se vršile tradicionalne počastitve, dobra srca pa so poskrbela za lepo ureditev vojaških grobov. Deževno vreme je sicer preprečilo običajni, ogromni naval množic iz mesta ter okolice na pokopališča-navzlic temu pa se je ob grobovih dragih svojcev zbrala vedt-sočglava množica. Mai sirovi borci so v močnem zastopstvu poča-st-li spomin svojega voditelja. Tudi ob grobeh ofetalih številnih narodnih borcev čo »e v tihi, toplii pieteti ustavljali številni Mariborčani. Rdeči petelin V Zgornjih Zerjavcih je v noči od 30. na 31. oktobra nastal ogenj, ki je zaradi močnega vetra pretil uiničiti vso vas. Posestnici Horvatovi Ivani iz Zg. Zerjavcev št. 54 (občina Voiič:na) je zgorelo gospodarsko poslopje m ves letošnji pridelek z živino vred- Škodo cenijo na 30.000 dinarjev. 2e-ierju Jožefu Miheliču jslotam, hišna šlev. 52, je zgorelo i® t o tako gospodarsko poslopje z vsem inventarjem sn cenijo škodo na S5 tisoč Dim. Žrtev ognja je postalo tudi stanovanjsko poslopje posestnika Janeza šu- | mana in vsa oprema njegovega podnajemnika viničarja Andreja Hobode. Oba trpita okrog 20.1XX> Din škode. Gašenje je bilo zaradi močnega vetra zmaiaio otežkočemo in je bil ogenj opažen že tedaj, ko eo se vsa reševalma dela morala omej-ti samo na reševanje ljudi in živine. Po požarni katastrofi povzročena škoda je le delno krita. Vse kradejo Na G-avnem trgu je bila v gnjeci ukradena ženi progovmega mojstra Elizabeti Gradišnikovi torbKa s 140 D;o. Soda rok e-mu pomočniku Zavou iz Gozdne ulice 6. pa je nekdo odnesel s kolesa, ki ga je bil pustil pred kavarno na Frankopanovi ce oov dinamo v vrednosti 150 Din. 2e«ni tehničnega uradnika v Krčevimi (Slomškova ulica 1.) ie bila iz stanovanja odnesena obleka, vredna 150 Din. Nož... Pri Paki eo »e igrali otroci, kar pa ni biio po volji posestniškemu sinu Pirinan-šku, ki je hotel otroke na vsak način prepoditi. Ker se je neki KJayžer Iva® zavzel za otroke hoteč z razprostrtimi rokami ubraniti napad, je postalo to zani usodno. Pir-manšek je potegnil iz žepa nož in prič©! z njim obdelavati Klavžarja, da se je ta z vbodljajem v desno pleče, prav do pljuč, in z vbodljajem v ledvice zgrudil v krvi. Orož-nišlvo je napadalca takoj prijelo. Pri zasliševanju ie Pirmanšek dejanje priznal. Ker je pa še mladoleten, mora zanj odgovarjati oče, ki je h sramu pred takim sinom neznanokam izginil. Mladi likovniki so otvorili razstavo Ljubljana, 1, novembra. Dasi Je vzdušje, kakršno vlada na praznik mrtvih, precej mak) naklonjeno svečanostim, ki poudarjajo voljo do življenja i® zmago nad njim, vendar je bila slovesna otvoritev razstave desetorice najmlaišh v Jakopičevem paviljonu ob 11.15 prisrčno lep. inani-festativen praznik. K otvoritvi se je zbrala izredno velika množica ljubiteljev umetnosti. med katerimi smo sicer pogrešali ofi cie'nih, predstavnikov, prihiteli pa &o, da « svojo navzočnostjo počaste delo mladih slikarjev in kiparjev, mimo množice lkovnih umetnikov, literatov in časnikarjev tudi predsednik Narodne galerije dr. VVindischer z upravnikom Zormanoin. konzul ČSR Mi nov&ky. univ prof. dr. imž. A. Kral. bivši ban dr. Puc. sen:or slovenskih slikarjev mojster Jakopič, predsednik Društva likovnih umetnikov G. A. Kos -n vodja sloven-skega"'Lika France Kralj .načelnik kulturnega oddelka mestne občine dr Mole in direktor TPf) dr Vrbunc. Goste je v Imenu razstavljalcev pozdravil najprej profesor šemtv-ške gimnazije Stane Kregar, ki je kratko orisal idejno in iiikovno stremljenje mladega slikarskega in kiparskega rodu, nato pa je umetnostni kritik dr. Ložar ob razložil pomen nastopajoče generacije v razvoju naše umetniške tvornosti. Otvoritveno besedo je prenašal tudi ljubljanski radio, nato pa so si številni obiskovalci še dopoldne ogledali razstavo, ki je do kraja izpolnila srednjo in obe stranski 1 dvorani pav-ijona. Posamezni razstavljali ! so sicer precej nesorazmerno predstavljeni, i vendar tvori razstava lepo efektno revijo umetniške tvornosti najmlajšega rodu in , gostje so se razhajali z najlepšimi vtisi. Zo 1 ran Didek ie zastopan po štirih oljih (Vrbe, Domačija. Predmestje, Hi^a na solncu). Zdenko Kalim razstavlja velik ženski torzo in portreta slikarja Di ika in gospodične F. G. Dore Klemenčič ie prispeval zanimiv portret prof. Branka Rudolfa pa še par krajin in tihožitij. KApar Lojze Kogovšek je razstavil Prebujanje, Portret brata, Žensko glavo im vrsto manjših skic. Izmed slikarjev je najštevilneje zastopan Stane Kregar, ki je razstavil deset olj v pretežmo surre-alističnem slogu. France Mihelič prikazuje pestro množico slik in risb, med katerimi 60 deležni obče pozornosti predvsem slikoviti prizor Svatbe v Lazah in pa osnutki za dekoracije, s katerimi je okrasil otroški vrtec na bežigrajski šoli. Zoran Mušič razstavlja dvoje olj (1-oletna krajana v Kasti-Liji in Oijke na Korčuli), France Pavlovec pa dvoje izvirno zamišljenih tihožitij, Por tret Dimčela, Damski portret in Krajino. Karel Putr h razstavlja predvsem veliko skulpturo Rib-ča, nekaj portretov in študij ter kompozicijo Brezdomci. Maksim Se>dej je zastopan po šestih oljih velikega formata, ki zgovorno pričajo o slikarjevem razvoju. Razsiavljalci so izdali tudi opremljen in bogato ilustriran kataog. ki prinaša neka prav umetniško dovršenih reprodukcij. Na razstavi češkoslovaške povojne knjige je v soboto zvečer predaval tukajšnji i_e-škosiovaški uirtelj g. G. Polak o ctški mladinski literaturi. Predavatelj je izdavil, d.i se je češ.ca mladinska književnost dv.gn -la v najnovejšem času nad svetovno povprečnost in se razvila v to.iki meri. da sodi med najboljše v Evropi. K*ize.eli'i je madinsko književnost v tri skupine: prvo tvorijo slikanice za otroke do 6. leta drugo pravljične knjige za mlauino ou 6 do devetega leta, tretjo pa literatura za nadaljnjo stopnjo in za mlados.nike Predavatelj je opozoril da se ilustracijam slikanic in pravljičnih kr.jig posvečajo najboljši slikarji, kakor nahajamo med av.tor-ji mladinskih knjig najboljše pisate je Samo po tej poti je češka mlaJinska knjiga dosegla svojo sedanjo višino. Glede žanra v mladinski literaturi je predavatelj omenil, da najbolj procvita s mbclistična pravljica s skrito socialno tendenco, ki je izrinila nekdanje moralistične nauke ob koncu pravljic. Mladinsko pesništvo je v pr meri s prejšnjimi dobami močno nazadovalo. Mnogo se čitajo mladinske povesti, ki op.sujejo življenje na kmetih, vendar tudi mesmi motivi uspešno prodirajo v mladinsko prozo. Najbolj priljubljene so ilustracije (kakor na pr. Ladove), ki hu-moristično združujejo svet igračk in tehnične čudeže, ki obJajajo otroke in vzbujajo že zgodaj njihovo radovednost. Po uspelem kratkem predavanju je g. Polak pokazal na razstavljenih mladinskih knji-gar značilnosti čepkih ilustratorjev. Razstavljena mladinska knjiga je res vredna pozornosti oseb, ki p-rj nas pišejo, ilustrirajo in izdajajo mladinske knjige. Predavanje se je vršilo v češkem jeziku ob navzočnosti izbranega občinstva. Otvoril ga je v m emu Jč lige podpredsedn ik g. nadsvet-nik Govekar. Opozarjamo tudi, da je med tem dospela nova zbirka čeških učnih knjig za ljudske in mehanske šole, k naj bi si jih ogledajo zlasti naše učilteijstvo. Nevaren karambol dveh avtomobilov Ptuj, 1. novembra Na državni cesti pri Spuhlji se je danes pri km 26-200 pripetila avtomobilska nesreča, ki le po sreči ni zahtevala človeških žrtev.^ Na državni cesti, ki vodi iz Ptuja v Ormož, je pred vasjo Spuhlio v bližini posestnika in kovača Roška rja hud, nepregleden ovinek, ki bi ga morali že davno odpraviti. Okoli pol 7. zjutraj je privozil iz Ormoža proti Ptuju težak tovorni avtomobil, last tvrdke Reinhard v Koprivnici, šofer je pravdno vozil na desni strani ceste. Tik pred ovinkom pa je nenadno opazil pred seboj osebni avtomobil znamke -Opek. In Že se je pripetil karambol. Osebni avto se je popolnoma razbil, to voriu avto pa je potičmiio v obcestni jarek. Osebni avto, last Dragotina Čeka de iz Slo-venjgradca je bil namenjen v Koprivnico ter sta bila v njem Franc Zafošmik in Maks Puko- Od razbitega stekla je dobil manjše poškodbe le g. PuLko, kateremu pa ie obvezal rane zdravnik dr. Blamke. Na kraj nesreče «o kmalu prispeli tudi orožniki, ki so ugotovili, da ne zadene šoferja tovornega avtomobila nobena krivda. Do nesreče je prišlo, ker je na spolzki blatni cesti zaneslo osebni avto z desne ma levo sirarn, v trenutku ,ko ie z druge strani prevozil tovorni avto. Škoda na osebnem avtu znaša 30.000 Din, na tovornem pa je manjša. Objave Bridka izguba je zadela družino uglednega trgovca na Mestnem trgu g. Edvarda Pofžcha. Po daljšem bolehaniu se je ravno na praznik vseh mrtvih v cvetu mladosti preselila v večnost k »voji materi hčerka gdč. Marija Edita. Poleg očeta žalujeta za drago sestrico brat Edo in «estra Jelka. Pogreb bo danes ob 15. izpred Leonišča. Pokojni blag spomin, žalujoči družini naše iskreno sožalje! Preminula je idrijska rojakinja Ivana Jurjevciteva. vdova po rudniške m nadgled niku v visoki starosti 78 let. Bila je dobra žena in mati svojim tremi otrokom. Pogreb blage žene bo danes, v ponedeljek, ob pol 17. uri. Krakovski nasip št. 10. Lisztov oraforij »Kristuse &e ponovi drevi ob 20. uri v Filharmoničmi dvorani in p. n. občinstvo opozarjamo, da je to druga in poslednja izvedba tega gr&ndioznega dela v Ljubljani. Kot solisti nastopijo gdč. 2u-pevčeva, ga. Bernot-Golobova, g. Jože Go-»tič, g. Aleksander Kolacio in g. Tone Pe-trovčič. Orkestralni part z vsemi simfomi-čn-mi deli igra Ljubljanska Filharmonija, zbore poje zbor Glasbene Matice. Vodstvo koncerta je v rokah ravnatelja g. Mirka Poliča. To veličastno Lisztovo delo je pustilo pri prvi izvedbi na vse posetnike, ki eo takrat napolnili Filharmon-čno dvorano do zadnjega sedeža, najgloblji utie. Globoka resna verska vsebima im lepa lahko razum Ijiva Lisztova glasba, ki z suvereno umetnostjo slaka dogodke v oratoriju- bo ostala vsakemu posetniku v trajnem, neizbrisnem sponi nu. Poset je tokrat v resnici omogočen vsakomur, ker je cena posameznim sedežem od 20 do 10 Din v resnici nizka. Vsa stojišča pa so rezervirana dijakom po 3 Dim Tekom dneva je pred prodaja v knjigarni Glasbene Matice, zvečer pa od četrt na 8. uro dalje v veži Filharmonienega poslopia Na ta koncert še prav po^bno opozarjamo po*etm!ke iz bližnje in dnlnie ljub':ams!:e okolice, ki imia.io primarne želc^nr-ke in avtobusne zveze. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pot stoletja.' »JUTRO« ponedeljstea izda Ponedeljek. 2. XL 1936. ZAGHEB Wa 29* medmestm tekmi sta Beograd in Zagreb zabila po en gol — Beograd v drugem polčasu boljši zer 12.5. 2. Widei 13. 3. Sočan 14.1. 100 m seniorji: 1. VVeibl iPr; 12 2. El-trin (Litija.) 12.9 3. Suštei (Trb-vijej 13.1. 4 x 200 m: (poizku* luštn.a rekorua). Pri morje v postavi Kuvačič. Skušek. Gabišek Fleteišek je doseglo čas 1:33.3. kai je za 0.3 sek. boljši- od drzavni-ga rekoida. DiSA senicrji: 1. inž. Ste,hišnik (1) 38.45. 2. Jeglič (I) 38.01» 3 Kajfež ,Pr) 30.22. Kopje juniorj, C: 1. Gos k (Amatei Trbi 38.0^ 2 Boltauzer ('Pri 35.27 3. Dular (I Klati.vo: 1. inž ^tepišnik J) 45.29 2. •Jeglič (1) 34.49. 3 Kajfež (Pr) 2 .01 Beograd. 1. uovembra Dane& se je vrSila v leogiauu mwi mestna teknia med reprezentancama Zagre ba m Beograda. Usiala je z 1 ; 1 u<.uujo-čena. Medmestne tekme med Zagrebom in Beogradom so vedno povzročile velike, zanimanje po vsej uaši državi. saj -se ravno te dve prestolici vedno borita za pumat v našem nogometnem spoitu. Zagrebški klubi v letošnjem državnem prvenstvu niso igrali najboljše vloge. Razv, n Gradjanske-ga sta Hašk in Coneordia dos,daj v sjiod-nji hiši ligaških kiubov. Zlasti je razočarala Coneordia ki v vseh dosedanjih tek-maib ni dobila niti ene točke. Zaradi tega j*? bila beograjska repiezentanca in današnji tekmi tudi favorit vendar je Zagrebčanom uspelo, da so izsilili neodločen rezultat. Medmestne tekme* med Zagrebom in Beogradom so se pričele leta 1920 ter so dale naslednje rezultate: 1920 : 1 : 0 za Zagreb v Beogradu. 1021 : 7 : 1 za Zagreb v Zagrebu, 1922 : 4 : 1 za Z:igreb v Za,rebu in 11 : 2 za Zagreb v Beogradu. 1925 . 2 : 1 za tkogra Koma 2 : 2 Bolo n ^en .v t t) Na-poli . Novara 1 : 0 Torino Milanu 3 -. 1. Sampierdarena : Bari 1 : 0. Aless ndria : Fiorentina 1 : 0. Budimpešta: Ujpest ; III. okraj 2 : 1 Fe-renevaros • Kispest 7 : 2 Humraria : Nem-zeti 4 : 2 Phoebus • Elektronos 5 : 3. So roksar : Budafok 4 • 4. Bocskai : Szeged 0 : 0. Bebast: Škotska »A Irska 3 : 1 (1 : D- stavija vropskl poka! PcJeg dose^assfih 2fr-žav b©sta sodelovali še Jugoslavija in štsisaunlfa — Švica se kuja V soboto in nedeljo je /.aseaal v Pragi komite za tekmovanje za srednje-evrops d pokal. Konference so se udeležil z s.Ojn:-ki Avstrije, Italije, ceškos ovaške. Madžarske in Švice. Kot gost je bil na sobotni seji tudi podpredsednik JNS dr. Andre^e-vic. ki je prečital spomenico, v kateri je plediral za sodelovanje Ju oslavije v tem tekmovanju ter je pri tem opozarjal na cenene življenjske razmere in n 50 o sto'ni popust na železnici za no..omcta.:e v Jugoslaviji ter na odlični rezultate, ki so jih jugoslovenski klubi dosegli proti mednarodnim nasprotnikom. Ker je bila seja tajna, jo je nato dr. Andrejevič zapustil. Glede prihodnjega tekmovanj-, je Švica stavila dva predloga: 1.) Število udeleženih klubov se zviša n^ 24. Države, ki so ustanovile to tekmovanje vključno Švica, bodo sodelovale s 4 klubi. Jugoslavija in Ru-munija vsaka z enim klui.om. Teh 24 moštev bi konkuriralo v dveh skupinah po 12 klubov, i? katerih bi se izločili po pokalnem sistemu poraženi klubi. Po prvem kolu bi torej ostalo 12 moštev ki bi morala isrrati medsebojno in bi tnko ostalo 6 končno pa le še dve moštvi. Ta predlog je bil odklonjen. Istotako je bil odklonjen dni!ri predlo? Švice, ki določa lfi k^i^ov od katerih bi dosedanjih 5 tekmovalcev posivilo p« 3. Šestnajsti klub pa b? s^ določil v izločilni tekmi med Jugoslavijo in Rumunljo. Češkoslovaška je zahtevata, naj sodeluje v konkurenci 16 moštev. Te.movanje bi se moralo končati koncem julija, najkasneje pa v prvem teduu avgusta. S to dolo čitvijo terminov je piopadel češkos.ovaški predlog po katerem bi sodelovali po štirje klubi Avstrije. Češkoslovaške. Madžarske in Italije, dva švicarska kluba in po en rumunski in jttgoslovenski klub. Švicarski rumunski in ju voslovenski klubi bi morili « po enim moštvom prvoimenova nih držav igrati izločilno kolo. Ost d e torej samo it. liinnski predlog, ki deleča 16 moštev in sicer po tri iz Če-šUoslOva^-e Avstrije in Madžarske dve mo štvi iz Švice in po eno moštvo Rumunije rn JugosLiviie. Ti predlo^ je bil sprejet. Švica se !e v-drž^la glasovanja. Švici ki je zagrozila, da se bo umaknila 17. tekmovanja ie bil dan rok 14 dni. v katerem se. mor.-: švicarska nacionalni liga odločiti, ali p'istnn° m tn sklep ali ne. Sednnj' sT's+om je bil sklenjen samo za leto 1937 Pnhodnia srlavm skunš^ini ali seja komiteji, ki s^ bo vršU*1 febr"arj° ali marca 1938 bo odločali o nadaljnjem tekmovanju. Z ozirom na ta sklen bo n^š« državno prvens+vo postalo šp zOTiimiveiše. Zlasti lx> huda bo^ba 7.1 nas1"iv drž^vn^orn r>rv"ka ki ho i.mel čast. da bo 1937 6oddoval v na iverem nogometnem tekmovanju srednje Evrope. Lafik^afletski miting Kesrmesa Triiaorje je specialist za rekorde v štafetah — Sicer doseženi rezultati niso bili najboljši žSK Hermes je priredil v soboto in nedeljo na igrišču P.imurja svoj miting po dolžnosti, ker miting pretekle nedelje ni bi) priznan kot dolznostni. Doseženi rezultati prič;1 jo. da je lahkoatletska sezona prav za prav že končana, kajti le v nekaterih točkah so bih doseženi nadpovprečni rezultati. Mitinga so se razen ljubljanskih klubov udeležili tudi nekateri atleti iz Maribora Trbovelj in Litije. Primorje si je menda stavilo za cilj. da pobaše vse jugoslovanske rekorde v štafetah. Tudi na tem mitingu se je Primorje vpisalo še na enem mestu v rekordno tablico Postavili so novo znamko v štafeti 4 x 200 m s časom 1:33.3. kar da povprečno na vsakega tekr.ča 23.3 sek.. za naše prilike prav dober rezultat Od ostalih disciplin bi bilo omeniti edino met diska kjcT so bili prav tako doseženi ra7mprnnn rV^ri rpzul-*nti. V soboto so bile edino 3 discipline. Skok v daljino: 1. Požar (Primorje) 6.4, 2. Balo'h (P) 5.72. 3. Hlade (železničar) 5.35. Met diska 1.5 kg jun.orji C: 1. Skaza (Pr) 38.51, 2. Boltauzer (Pr) 27.95. 3. Zaje (Hermes) 21.13. Met kopja senzorji: 1. Kajfež (Pr) 41,27, 2. Ilovar (Ilirija) 38.01, 3. Hlade (Zel) 35.22. V nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo z naslednjimi točkami. Tek 1500 m: 1. Kotnik (I) 4:20.2 2. Kranjec (Pr) 5:00, 3. Rože (H) 5:08.4. 4 x 200 m handicap: 1. Pr,morje 1:34. 2. kombinirana štafeta Hermes Planina. Primorje 150 m handicapa 1:36.8. Krogla seniorji: 1. Jelič (I) 12.26. 2. inž. Stepišnik (I) 11.99. 3. Jeglič (I) 11-92. 5000 mi 1. Bručan (D 17:21.2 2. Starman J. (H) 17:55 3. Starman L. (I) 18:40. 100 m juniorji C: 1. predtek: 1. Gosak (Amater) 13. 2. VVider (Plnn;nn) 13 3. So-čan (H) 14: 2. predtek; 1, Pavlic (Pl) 12.5. 2. Skaza (Pr) 12.6 3. Boltauzer (Pr) 12.9. V finalu je nastopila samo trojica: 1. Boltau- Tahlz teniški turnir Iliri J s Včeraj -je pr.ieoua tabu >enis se cij Ilirije prvi. 'urn" z- svoj igrače v tej s 70-111 Zanimanje ^ bil' z-> /ačet. k dokaj veliko 6e unost varno da s s trenin i radi puma i j anj- prmcrre dvo n -el orne jili iiirija je 7. sv i sekcijo z sili uredila prodor« v tenišk hišic po<( Cek novim Hrradom kjer pa je /a rad i vel kega števih Članstva p emalo pros ora za siste-'Tiatičn- trei ine Ilirija j,- p. ipr.i v'la za tekočo s z »no precej obširen in pes'ei program ki ga bo sama izvedla m na katerih sodclov !a Včerajšnji progi e' moči je bil *icei uvodni pa j- vseeno pok zal da s'> sp najboljši žp kar dobro uisrali \ snrotno pa rp j-'un oriem in novin^^m po-nilo. da se še ■vs podvrgli ob'fijnemu s sfep'a*ičnemu »o in V,*):-v 3 ii; 1 Vi: in ^me du. V tej skupi- ni je bilo nekaj izredno lepih srečanj. Omenimo naj gladko zmago Geržiniča nad favoritom Zižo, ki mu je podlegel v dveh se-tih. Drugi nepričakovani izid je nudila partija Dernovšek-ismeruu. ki jo je odločil Srnerdu sicei težko, toda zasluženo v svojo korist. Smerdu je velik talent! Geržinič in Nagv sta se z zmago v izločilnem tekmovanju kvalificirala za finale. Izidi finalnih partij, ki voijajo obenem za klubsko prvenstvo so bili: \Veissbacher-Geržinič 3 :0 proti Lazarju 3 : 0. proti Nagvu 3 : 0; Geržinič Lazar 3 : 0. proti Nagvu 3 : 2; La-zar-Nagv 3 • 1. Vrstni red je bil torej ta: 1. Weissbacrtier 2. Geržinič, 3. Lazar, 4. Nag>'. VVeissbaeher je zadržal svojo poletno odlično formo in nima vrstnika v Iliriji, švojo hibo t lovljenju je popolnoma odpravil in je sedaj močan v ofenzivi in de-fenzivi. Lazar je premalo treniral, zaradi česai je njegov v ostalem zasluženi poraz po Geržiniču opravičljiv. Moral se bo zelo potruditi, da bo še za časa prišel v svojo staro formo. Druga skupina: 1. Gogala. 2. Grošelj. 3. in 4. šnoj in Pipan Tu so tekmovali vsi oni ki so v glavni konkurenci izpadli v prvem kolu in pa novinci. Gogala je zmagal brez večje težave Zelo dobro je zaigral tudi Snoj ki bo i marljivim treningom kmalu dohitel svoje juniorske tovariše Razpis lah^oatietskega mitinga SK Svobode SK Svoboda v Ljubljani priredi v soboto, dne 7. t. m. ob 15.30 na igrišču ASK Pri-morja Tvrševa cesta propagandni lahko-atietski mitrng kot prireditev po dolžnosti. — Priieditev se vrši na tekališču, dolgem 420 m ki je pokrito z ugaski in wna štiri nedvignjene zavoje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, članov JLAS iz dravske banovine. Prijavnimi zmša Din 2 za točko in osebo. Din 5 za moštva. Nagrade: pri 5 tekmovalcih 2 priznanici. pri več kakor 5 tekmovalcev 3 pri7nnnice. Enako volja tudi za moštva. Tekmovanje se bo vršilo po pravilih in pravilnikih JLAS. Spored in vrstni red dis iplin je naslednji: tek 60 m juniorji B (1920. 1921); tek 100 m juniorji C (1918 1919): tek 100 m seniorji; skok v višino z zal. juniorji B (1920 1921): skok v višino z zal. juniorji C (1918. 1919): skok v višino z zal. seniorji; tek lOOft m juniorji C (1918. 1919); met kro-srle s°niorji: met krogle 5 kg juniorji C (1918 19111); tek 1000 m seniorji. z brezposelnostjo Aktualno predavanje, ki je zbudilo pozornost Ljubljana, 31. oktobra V prijaznem steklenem salonu restavracijskih prostorov »Zvezde« je snoči ob pol 21. uri društvo »Soča« — matica otvorilo 17 predavateljsko sezono svoje popularne ljudske univerze s toplo pozdravljenim predavanjem znanega odličnega predavatelja univerzitetnega profesorja in sodnika g. dr. Stojana Bajiča o aktualni temi: Borba proti brezposelnosti. Predavateljevemu obširnemu izvajanju so mnogoštevilni poslušalci sledili vseskozi z velikim zanimanjem, ki ga je poživljala zlasti predavateljeva znana sposobnost živega prednašanja in tehtna razlaga tega perečega vprašanja. Po posrečeni izberi predavatelja in obravnavanega vpra anja se more po pravici izraziti priznanje tudi vodstvu »Sočinega« predavateljskega odseka, da je preskrbelo za odlični nivo svoje ljudske univerze in želeti je, da bi pri tem ostalo v dobro stvari same in v dobro njenega članstva, ki se bo na tak način zna:lo na skupni, najprimernejši osnovi sodelovanja in spoznavanja najnujnejših potreb sedanjega časa. Prinašamo v glavnih obrisih predavateljeva izvajanja: Vzroki brezposelnosti Brezposelnost ni nov pojav, že pred vojno je bilo zaznamovati 6—8% stalno brezposelnih (nekako 10 milijonov oseb). V povojni konjunkturi je ta brezposelnost izginila, nato pa je začela rasti od 1. 1929. naprej in je dosegla višek 1. 1932., nakar je pričela spet padati. Vzroki so medsebojno zelo povezani in tako različni, da kratek pregled ne more nuditi več, kakor le opozoriti na najvažnejše. Predavatelj se je bavil najprej s tehnološko brezposelnostjo. Ta izvira iz spremembe potreb, n. pr. iz pre-osnove energijskega gospodarstva od premoga na elektriko, posebno pa zaradi racionalizacije proizvajalnih metod v industriji. Predavatelj je na marsikaterih primerih, posebno iz rudarstva, pokazal, kako velik delež ima racionalizacija rudniškega obratovanja na porastu brezposelnosti rudarjev. Opozoril je še na to. da v dobi brezposelnosti racionalizacija celo napreduje. Nadalje se je bavil z vzrokom, ki leži v geografski izpremembi sedežev industrije. Dočim je pred vojno industrija zapadne Evrope zalagala ne samo vso Evropo marveč skoro ves ostali svet, se je med vojno industrija v izvenevropskih kontinentih tako razvila, da se je osamosvojila. Toda ne le to: njihova proi .vodnja je dosegla tako kakovost in toliko količino, da celo izvažajo v Evropo. V zadnjem času se je doce'a osamosvojila rujka industrija, tako da je industrija stare Evrope izgubila svoj pretežni vpliv na izvenevropskih tržiščih. Slednjič pa je padec industrijske produkcije, mednarodne trgovine in kupne moči povzročil zastoj notranje m mednarodne izmenjave dobrin. V zadnjem času sicer zaznamuje industrijska produkcija toliko izboljšanje, da je že dosegla stanje pred gospodarsko depresijo l. 1929. Toda optimizem nas ne sme premotiti, ker gre to izboljšanje le na račun mrzličnega oboroževanja. v katerega se trosi narodno premoženje; izdelki vojne industrije zaradi svoje nerentabilnosti ne bodo prinesli zaželjene-ga blagostanja in ne ozdravljenja v gospodarstvu. ne v brezposelnosti. Sredstva v boju proti brezposelnosti V drugem delu predavanja je predava telj očrtal sredstva borbe proti brezposel- nosti. Pri tem je opozoril na dalekosežne izpremembe v gospodarski in socialni miselnosti, ki so se izvršile od 1. 1929 do danes. Dočim se je še v zapadni Evropi smatralo načelo prostega gospodarstva za aksiom in so proglašali načrtno gospodarstvo za utopistično novotarijo, so danes že vse evropske države uvedle take metode gospodarske in socialne politike, ki niso samo izraz dirigiranega gospodarstva, temveč se bližajo že kar nekakemu državnemu socializmu. Do te globoke, toda zaradi postopnega razvoja skoraj neopaiene preokre-nitve miselnosti se je razvila Evropa baš pod diktatom neizogibnega pobijanja brezposelnosti. Eno izmed upoštevanih sredstev za pobijanje brezposelnosti je brezposelno zavarovanje, katerega breme je prvotno nosil delavec sam, pa se je baš zaradi tega izkazalo za nezadostno in ne povsem doraslo sredstvo pri današnji ogromni brezposelnosti Država je morala z velikimi žrtvami sanirati baš to panogo zavarovanja, ki se ne opušča, temveč se razvija naprej in se celo na novo uvaja, kajti načelo brezposelnega zavarovanja so celo v veleindividuali-stičnih državah, kakor je Amerika, priznali kot eno najbolj primernih sredstev. Z neposredno, karitativno pomočjo pa vprašanja brezposelnosti ni mogoče rešiti, kajti z njo družba pač nekoliko olajša svojo vest, rane pa ne zaceli. Karitativno podpiranje brezposelnih je tudi vedno vzbujalo utemeljene proteste češ, da ima družba pravico zahtevati protidajatve od tistih, ki jih podpira. Zato se uporablja podpiranje brezposelnih s podporami samo še v nujnih primerih, kjer smotrnejša skrb ni mogoča. Javna dela Najvažnejše sredstvo proti brezposelnosti so javna dela, ki so še pred nekaj leti vzbujala pri ekonomistih starejše smeri samo kritiko, če ne celo posmeha. Javna dela pa so se v kratki dob) uveljavila na vsej črti in tam, kjer so jih pravilno uporabljali, so dosegla tudi popoln uspeh. Mnogo držav si je v svrho pravilnega izvajanja javnih del uredilo posebne urade dela (tako Belgija, USA, vzor vsem državam pa je urad dela na Švedskem). Načela, po katerih naj se javna dela vrše, 90 ta-le: izvajati se morajo v večjem obsegu in po smotrnem načrtu; izvajajo naj se s sredstvi, pridobljenimi iz posojil in ne iz davkov, ali pa naj bi se s posojili omogočena javna dela izvajala samo takrat, če se izkažejo rentabilna! Podžgati je treba veselje do zasebnega podjetništva z dvigom kreditnega zaupanja in s tem, da se da zasebnemu kapitalu možnost investicije in rentabilitete pri javnih delih. Naposled se je izkazala strogo defiacijska politika za Škodljivo javnim delom, nasprotno pa se je izkazala za koristno ekspanzionistična politika, ki skuša s primernimi sredstvi poživiti obtok denarja. poceniti kredit, vzbuditi podjetnost. Skrajšanje delovnega časa je važno mednarodno vprašanje Tudi s skrajšanjem delovnega časa ob istih mezdah se skuša povečati število zaposlenih oseb. Delovni čas naj bi se skrčil od 48 na 40 ali celo 36 ur in na ta način naj bi se ustvarila pravilna protiutež racionalizaciji. Predavatelj pa je pri tej točki opozoril na dejstvo, da predstavlja skrajšanje delovnega časa v resnici eminentno . mednarodno vprašanje, ki bi ga morale dr-' zave sporazumno urediti, ker bi sicer države, ki bi delovnik znižale, trpele škodo v mednarodni konkurcnci s tistimi, ki bi ga ne znižale. Načrtno gospodarstvo Dalekosežno sredstvo za pobijanje brez-posebnosti je naposled še stremljenje po notranji preureditvi industrijske proizvodnje. Načelo prostega gospodarstva, ki stremi zgolj za podjetniškim dobičkom, je premagano. Vse stremljenje gre za tem, da se združijo prednosti prostega in vezanega gospodarstva. Iniciativnost prostega gospodarstva naj bi se združila z načelom vezanega. gospodarstva, kateremu mora biti končni smoter gospodarjenja blaginja naroda in države, ne pa profit posameznikov. V tej zvezi se je predavatelj dotaknil ustroja Amerike, Nemčije in Italije ter pomena kolektivnih pogodb in minimalnih mezd v novem gospodarskem ustroju. Problem brezposelne mladine Poseben del predavanja je predavatelj posvetil problemu brezposelne mladine, ki se nahaja v takem položaju, da pomeni ogromno nevarnost za zdravje narodnega življa Tej mladini se pri nas posveča dosti premalo pozornosti. Brezposelna mladina je važen vzgojni, zdravstveni in gospodarski problem, ki ga je treba obravnavati z vseh teh vidikov. Omiljenje bi se po pre-davateljevem mnenju doseglo s podaljšanjem šolske obveznosti ter s strokovno nadaljevalno izobrazbo (strokovne nadaljevalne šole v Angliji, Avstriji, Nemčiji, Ameriki). To so takozvana mladinska delovna taborišča, na vzgojni in učni pod'a-gi. Težkoče so v finančni osnovi takih šol in v vzgojnih metodah, katere naj bi se uporabi jale. Na vsak način pa bi bilo treba omejiti možnost zaposlitve nedoletnih oseb v industriji, kamor po našem zakonu o zaščiti delavce lahko vstopijo že dečki z dovršenimi 14 leti. Ta možnost ne kvari samo zdravja mladine in omogoča izrabo cenenega mladostnega dela, marveč odvzema delo tudi odraslim osebam, ki so telesno docela dorasli takemu težkemu delu m ki jim je poverjena še skrb za lastno družino. Znak nesmotrne socialne politike so brezposelne podpore odraslim takrat, ko zaposluje industrija veliko število mladoletnih delavcev. Predavatelj je h kraju nakaral tudi vprašanje vzgoje mladoletnih brezposelnih. kakor se vrši v nekaterih državah v' posebnih tečajih, taboriščih in drugod in je pri tem opozoril, da tehnika te metode še zdaleka ni ugotovljena, Poudaril je še potrebo po poklicnih posvetovalnicah ter opozoril, da bi bilo treba vso skrb za mladoletne brezposelne organizirati posebej in ne v zvezi s splošnim urejevanjem brezposelnosti. G. predavatelj je od poslušalstva žel navdušeno priznanje in posebno zahvalo predsednika društva g. dr. Dinka Puca, ki je sestanek vodil. Slednji je poslušalcem položit na srce, naj tudi sami pri sebi razmišljajo o tem perečem vprašanju in iščejo primerne rešitve za ureditev tega vprašanja v naši državi. Prijetni in koristni večer so društveni člani-pevci zaključili z ubrano zapetimi narodnimi pesmimi DREVI OB 20. uri v VELIKI FILHARMONIČNI DVORANI PONOVITEV LISZTOVEGA ORATORIJA KRISTUS, Iz akvaristove torbe 0 ribjem mehurju in njegovih funkcijah Redko je kaka pripadnica nežnega spola glede svojih haij tako razkošna in pestra, kakor bog:nia jesen. Prihajajoč v tenmoze-leni halji, sj kmalu od ene bledozeleno. zatem si omisli svetlorumeno, za njo rdečeria-vo, končno pa temnorjavo haljo, dokler t-e i.e ukloni e »evera prihajajoči, beli zimi, ki jo s svojimi pajdaši, 7 burjo in severn-kon razgali, strgajoč ji haljo v neštete drobce, ki j>okrivajo br-b in plan in ki leže tvorec znatne plasti tudi na dnu voda. Slika miru vse povsod, kjerkoli akvar^ranio, samo selesteče listje prekinja tišino, ko zadene vanj noga, ali pa če ga vetrovi poredno kotalijo ix> tleh. lihi so naši potočki in jarki, bistri in mrzli i-n življenje v njih miruje, kajti vode so se že znatno ohladile teir eo v Kplošnein že izpod 10 stopinj. Ribice, ki jih v tej dobi in kasneje ulovimo, moramo šele privaditi toplejši sobni toploti', kajli riba nima na svoji koži nobenih naprav, ki bi preprečile prenaglo ogrevanje notranjosti. Ljubitelji, ki spuste ravno vlovljene ribice takoj v temperiran akvarij, bodo opaz-li, da 6e zlasti manjše ribe, če skušajo odplavati k dnu. dvignejo nehote zopet h gladini. Tem ribicam so se plini v mehurju zaradi toplote razširili, zaradi česar se je mehur povečal. Zanimala bo morda tudi raznolikost mehurjev pri ribah in njih funkcija. Mehur pri ribah, predhodnik pljuč pri višjih vretenčarjih, preprečuje pogrezanje telesa k dnu. kar pomeni, da je teža trupa izenačena s težo vode, nalik zračni ladji ali balonu, ki plava napolnjen s plini, ki so Lažji kakor ozračje v atmosferi, v mehurju ni navaden zrak. temveč je zmes kisika, dušika in ogljikovega plina. So ribe T en-111 in ribe z dvema mehurjema. Pri nekaterih je mehur s tenko cevjo ali odduškom povezan z goltom in tem ribam je olajšan promet u globoke v plHkejšo vodo. ker jim je Lahko, zmanjšali po oddušku količino plina. Druge ribe nimajo odduška, kakor n. pr. naši ostriži ali pa ribe v morskih globinah. Zadnje, ki žive v plasteh močnega pritiska, ne morejo splavati navzgor, kaiti brez odduška ne morejo zmanjšati količine pHnov. za-• c mo 7 " obin 1= počenim mehurjem in iz gobca molečim želodcem, 'er se plini, potem ko poči mehur razširjajo v trebušni duplini, potiskajoč Dri tem želodec iz gobca. Ko opazujemo na primer ostriža. ki se spušča k dnu ali pa dvjpa k gladini, ne da bi pri tem uporabljal plavuti, se pa količina plinov v mehurju nikakor ne zmanjša ali pa poveča, temveč zmanjša riba mehur s pritiskom z mišicami, oziroma popusti s pritiskom So pa tudi ribe brez mehurja, zlasti v morjih in njih število znaša eno tretjino v®eh rib. Tega primanjkljaja pa v morju, kjer je voda zaradi soli gostejša, niti ne opažamo. / »JDTBČk pane3e!JsSa bUajn PooetfeTfdE, 2. XI1931 BF' TEDEN DIMI Poslednji akord — umetniški Silm FILMA V Parizu je izmed nemških filmov ncve produkcije žel največji uspeh film »Poslednji akord«. Ne samo po nemških, marveč še bolj po francoskih kritikah lahko sklepamo, da je ta film polna umetnina, ki zatorej zasluži vso pozornost občinstva. V ostalem je za to prav veliko poroštvo ime 17ra glasbe: Teodor Loos v vlogi profesorja Obereita v filmu »Poslednji akord« Vilija Birgla, ki si je v zadnjih letih priboril sloves enega največjih tragedov v JEvropi. V M annh e' rmi nastopa na odru nar.od-nega. giedališča. Njegov Hamlet je poka- zal toliko samorasle .^laiske umetnosti, da se je Birglov talent razkol v najširšem razmahu- Potem njegov Gessler v »Viljemu Tellu: popolno nasprotje Hamletu, nov triumf. To je zadostovalo, da ga je Ufa povabila v Berlin in mu ponudila vlogo generalnega glasbenega ravnatelja Garvenberga v svojem največjem filmu. »Poslednji akord«. Njegova družica je mlada, inteligentna madžarska igralka Marija Tasnadyjeva. njunega sinčka Petrčka pa predstavlja ljubki Peter Bosse. Bilo je glavno prizadevanje režiserja DudaYa. da prikaže pravo, iskreno in resnično dramo iz življenja slavnega dirigenta. In to mu je uspelo. Marija Tasnadvjeva v vlogi Hane. ki pusiti svojega ljubega sinka v domovini in ga izgubi, pravi: »To je vloga, kakršno sem le mogla želeti- Hana živi, Hana je povsem resnična«. In Vili BirgelV To so njegove kratke besede: »Naposled imam vendar vlogo, ki me pokaže v pravi luči!« Cela vrsta otrok nastopi, ljubkih in živahnih- Nevidna kamera jiih je ujela, kakršni so v resnici Teodor Loos. ki je soustvarjal film kot profesor glasbe, pa sodi: »Sijajno vlogo imam. Vlogo, v kateri lahko igram pravega človeka Nikake šumne ekstaze, nobenih nepotrebnih konfliktov in izpadov! Prizori tega velikega filma so zgrajeni na čisti človečnosti — in na ničemer drugem!« Vilri Birgel dirigira skoro celotno Beethovnovo deveto simfonijo. To je umetniški užitek sam na sebi, saj v Ljubljani ne eujemo berlinske firharmonije drugače kakor — po gramofonu in izjemoma kdai v filmu ali po radiu. • . Želimo, da pride film »Poslednji akord« čim prej v Ijano- Ljub- Zzkaj gredo ljudje v kino ? Znani angleški romanopisec Lawrence, ki ga poznamo kot duhovitega, četudi neko-llKo črnogledno razpoloženega analitika ženske duše. je poieg Shawa in Huxlcja gotovo najboljši poznavalec onega podzavest-i! ga dogajanja v človeški duši, ki je postalo glavna snov modernih romanov. V Lavvienceovem romanu »The Lost Girl« r ha jamo zelo natančno tolmačenje, zakaj občinstvo bolj ljubi film kakor gledališče, Lawrenceovo mnenje je nekoliko smelo kakor mnoge njegove trditve, je pa gotovo tudi zelo značilno. Glavna junakinja tega romana Alvina Fe razgovarja z ravnateljem kinematografa, kjer, kskor je navada v angleških in nem :kih velemestih nastopajo tudi arti-sti. Ravnatelj toži, da občinstvo rajši gleda filme, kakor vse ostale točke njegovega programa. Lavvrence zdaj skuša na usta svoje junakinje Alvine pojasniti, zakaj je tako. Občinstvo je (morda samo podzavestno) ljubosumno na žive umetnike in artiste, ki jih občuduje, kadar nastopajo. Občinstvo pri tem občuti nekakšno zavist, ako priso- stvuje gledališki predstavi ali kakšni artistični produkciji, zavist in ljubosumje nasproti človeku, ki stoji v blesku pozor-nice kot osrednja točka vsega zanimanja. Umetnik s svojo besedo ali artist s svojo produkcijo neposredno upliva na mišljenje, domišljijo in razpoloženje gledalcev, ki se podzavestno upirajo takemu »vsiljevanju«. Filmski igralec pa je samo — slika. On ne izziva nikakega neugodnega občutka, ne vzbuja protesta. Kako bi to mogla — govoreča slika! Dogajanje na filmskem platnu z vsemi dialogi vred seveda deluje na domišljijo gledalcev, toda posredno mu dopušča svobodo, da se poljubno vživi v dogajanje, da zavzame svoje osebno stališče, Ja reagira na vse. kar se pred njegovimi očmi dogaja, vendar pa pri tem ni -»zastra-šen« od neposrednosti gledalčeve osebnosti, z neposrednim učinkom živega človeka. Film, kjer se dialogi menjajo z nemimi prizori, z estetskimi ali razburljivimi učinki, kjer glasba brez besed prepušča gledalcu svobodno razmišljanje, je vsekakor velikemu delu občinstva bolj dostopna, bolj do^ brodošla. Beli pekel Piz Palluja Dr. Johannes Krafft. eden izmed največjih alpinistov svoje dobe, je pravkar izvrši; nov vzpon na P z Pallu, na Bledo goro (Bie.cher Berg), kakor jo nazivajo. Srečen se vrača z vrha s svojo ženo. Fen (topel veter) biea stene Piz Palluja. vihar iuli in kivine bobnijo, samo še poslednja razpoku loči dr. Kraffta od ledenika. Vajen takšnega vremena se razposajeno smeji besne-čhn stenam. Smeji se snežnemu viharju in p a/ v-.»n kljub svarilom starega, preizkušenega vodnika- Krepko stisne v svoji pest1 vrv, na kateri je navezana njegova to-varišica, njegova ljubljenka, ki lahko mirno »lopi v ta začarani kotel, v katerega d-evijo po fenu p rožene lavine _ kajti ta pot je gospodar iu-di preko razbrzdanih gorskih elementov. / ravnokar premagane stene se utrga majhen leden blok, prileti v varovalno vrv, jo preseka in mlada žena pade brez vsake pomoči za vedno v temno brezno poslednje ledene razpoke. Gora se je osvetlila zmagovalcu in nje-gr vi drznosti. Ta demonska gora truimfi-ra nad svojim močnim, slabim zmagovalcem, ki sedaj kleči ob robu zasmehovane leJerrške razpoke, še vedno stiskajoč v roki nezmiselni ostanek vrvi, brez vsake pomoči, napol blazen od bo ečin. Poslednji klici po pomoči iz nedostopne globine zamrejo ob enoličnih udarcih kapljic, padajočih iz talečih se kruncljev. Nato po desetih letih: — tu pred odsevajočo lepoto mirnega Piz PaMuja stojita dva mlada človeka. Mladenič je povedo! svojo ženo v klubsko kočo pod Piz Paliluiem. da tu proslavi v samiti svoj rojstni dan. Prc-b-ra vpisno knjigo in pod vtisom njenih be'c/k pripoveduje ljubljeni ženi o takratni nesreči na Pizz Palluju in o zda i že legendarni prikazni dr. Johanna Kraffta. Ze deset let prihaja sem na dan te nesreče, ki je zadela njegovo ljubljenko po njegovi krivdi in ljudska govorica mu je vzdela ime »Duh blede gore«. Med tem pripovedovanjem se odpro vrata in pred njima stoji dr. Johann Krafft sam. .. Prišel je. da bo juitri obhajal deseto obletnico nenavadne in nepozabne nezgode v gorah. Kakor takrat tako tudi zdaj zaveje fen v ledene stene- Krunclji se tope v isitem enoličnem ritmu, ki je nekoč ra/mehčal močno objestnost tega prevzetnega alpinista. In še to! Mlada žena, ki biva danes v samotni klubski koči, nima samo enakega imena (Marija), kakor ga je imela njegova žena, ampak ga tudi po svojem bisitvu in zunanjosti močno spominja na mladenko, katere smrt je zakrivil. Enolično udarjajo kapljice ob toplem fenu topečih se ledenih sveč. Ti omehčava-joč-i udarci bičajo njegovo dušo in mu neprenehoma prikazujejo ljubljeno sliko nežive mladenke. Med tem pa se po ledeniku pomika skupina petih curiških dijakov z namenom, da preplezajo — kakor on sam — še ne-prepiezano steno »Blede gore«, njegovega Piz Palluja. Ta severna stena je njegov problem, katerega se ne sme lotiti nihče pred njim. Dr. Johann Kraft pozna ključ k rešitvi tega alpinističnega problema, ve za edini možni prehod v tej strašni steni. Zaveda pa se tudi. da sam ne more izvršili i vzpona. Tu je zdaj mladi mož. ženin te, za njega tako nenavadne mladenke. Podoba je. da mladi mož še nima mnogo izkušenj v gorah, toda kot tovariš bo zadostoval in do jutri zvečer bo premagana zadnja kljubujoča sttena njegove »Blede gore«. i Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je naša nad vso ljubljena, dobra in nepozabna hčerka, sestrica, gospodična Marija Edita Polasti po dolgotrajni mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, dne 1. novembra mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 2. novembra 1936 ob 3. uri pop. izpred Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v stolni cerkvi sv. Nikolaja v torek ob 7. uri. LJUBLJANA, dne 1. novembra 1936. Neutolažljivi oče EDVARD; JELKA in EDO, sestra in brat L nobenim dragico re Klamniro sredstvo® ne morete doseči ena-Kega učinka, Kakor r časopisnim .»glasom, čigar delokrog je ne-umejen Časopis pride v vsako hiSo in govor dnevno desettisočeit čitateljev Redno ogla-šanje « velikem d ne v aiku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovca Id kupca. Naslednje jutro: skrivaj hočeta alp:ni-sta oditi, toda njun odhod ne ostane prikrit mladenki, ki ni mogla zaspati v soparni fenski noči. Tudi ona hoče z njima. saj je že dovolj izvežbana alpimstka in kot tretja na vrvi j:«na ne bo v natv>-to. Iz njenih oči odseva moč in samozavest. oba moža veru je ta n;enim besedam Dr Johann Kraft veruje toda ne želi. da bi še enkrat no«tavil na kocko življenje mlade žene v boiu zone- divjo ledeno naravo. Toda ček ie ne V7'me s seboj, se ne bo moiriov se r>odiio v bolestni duši starega alpinista, ki ie dev<»' M sam hodil po gorah, slike brezmiselnega nove- I mo: V podobi dr. Johanna Kraffta je rar ga upanja na novo življenje ne asno in podzavestno. Navzlic vsem izkuš • :am, ki si jih je priboril v gorah. navzJic vsem op;*ninom preizkušenega vodnika in navzlic fenu. ki vroč in besneč vrši nad tem nastopajočim dnem. izreče dr. Krafft svoj od-očilni: »Da!« Na večer te usodne desetletnice se le-•.keče- v brezupni strašni s moli sabotna svetloba male viharne svetilke- To je klic na pomoč! Tedaj stori dr. Kraffit poslednji sklep iz te pogreške. ki se mu je pripetila že drugič. Z žrtvijo svojega lastnega živi'en :a da obema mladima, po njem tako neodgovorno zapeljanima človekoma edino in poslednjo možnost za rešitev. V zadnjem hipu iu reši s herojsko hrabrostjo priia-tejski letalec. »Bleda gora« pa praznuje s smrtjo dr. Johanna Kraffta svoje poslednje zmagoslavje. ★ Gornje je naoisal režiser dr. Fanck v ^Deutsche Allgemeine Zeitung«. Dosiavlja- popadeno vse bistvo pravega alpinista, ki čuti klic po dolžnosti, ki herojsko pojmuje življenje in tovarištvo, ki dviguje malega človeka nad vediko naravo. Fiim »Beli pekel — Piz Palluja« zato zanje izmed alpinističnih filmov največji uspeh. Ko so se vrnili naši planinci pred dobrim mesecem Lz Švice, smo izvedeli o čudni nesreči. Na Matterhorn se je vzpenjaj neki Anglež s svojo zaročenka Bila sta navezana na vrvi. Priletela je z višine ositra skala, presekala varujočo vrv in mladenka je strmoglavila preko stene na ledenik. Vodniki so pobrali njeno truplo in ga položili v Z-emi;ittu na mrtvaški oder-Ta nezgoda docela spominja na nesrečo, ki se je zgodila pred leti pod Piz Pallu-jem. Boj za to goro, ki leži ob švicarsko-italijanski meji v skupini Bernine, Osrednjih Alp. ia kemičen način odstraniti sledov žigov. S sledovi žigov sta vselej izginile tudi lakasti pas in slika, ki je bila natisnjena na njem. Isti namen je imel tudi kredasti pretisk pri ruskih znamkah in mrežni pretisk pri francoski znamki za 15 centimov. Zelo stara je že uporaba papirja, ki ima kot skriven varstveni znak neviden natisk, ki se pokaže samo pri uporabi nekaterih kemičnih snovi. Posebno važno je za zbiralca razločevanje krednega papirja od navadnega. Pod krednim rvapirjem smatramo papir, ki je na zgornji strani prevlečen s plastjo krede. Ta papir je zelo občutljiv za vodo in se rad odrgne ali pa zlomi. Za ugotovitev, ali je papir kredast, se poslužujemo v dvomu posebnega preizkuševalca, ki pusti sledove, podobne svinčnikovi črti. če je na znamki plast krede. Ker se barve nekaterih znamk, tiskanih na krednem papirju, rade odrgnejo na naslednjem listu, je zelo priporočljivo, da dajemo v takem primeru med posamezne liste posebne zaščitne liste iz prozornega pergamina. V zadnjem času uporabljajo filatelisti v ta namen tudi posebne ščitne ovitke iz zelo tenkega celuloida. ki jih izdelujejo v vseh mogočih oblikah. Ti zaščitni ovitki niso priporočljivi samo za k redni papir, ampak sploh za vse znamke, ki jih varujejo vlage, lomljenja, zvijanja, pomaščenja in podobnih nesreč. Krcdastemu papirju jc zelo porleben tako imenovani svetli ali lakasti pa(;ir, ki ga dobimo pri novejših avstrijskih znamkah. Kredni preizkuševalec v teh primerih ne pomaga, vcrtdnr pa navadno te znamke niso zelo občutljive za vodo. Napake v tisku Kot napake v ti-Nku smatramo nehote narejene nepravilnosti |>ri napisih, številkah ali okraskih, l>o)itCo!otii/.acioin«' namestil -Colonisalion« pri Novem Fundlandu leta 1910. (znamka za 6 centov), »patimus«, namestu »petimus« pri dragooeni britanski Gujani iz leta 1852. za 1 in 4 cente. Repulica« namestu »Republi ca« pri kolumbijski znamiki za 20 centov iz leta 1886., itd. Ker je v teh primerih na- stala napaka že pri rezanju prvega klišeja. kreta. Kot socialistinja je bila za časa I je prešla tudi na druge in na vso naklado. Tako moramo torej smatrati te znamke za redne. Prav tako ie tudi pri pretiskih, kje* imaio v»e znamke enak pogrešen natis. Sar sprotno pa so mnogi pretiski z napakami, kakor na primer ^Zahlbar« namestu >Zahl-barErancistus< ia »Pranciscus« namestu »Francisc.usven»ki portovini znamki iz leta 1924., ki ga vidi« mo med črko >t« in mk v spodnjem na* pi morala ta poroka izvršiti. se je 7,buJutra« AdoLf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. —- Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi r LJubljani. - 'j, * *. _,