ŠENTJURSKE www.trakom-slo.coi LIPOVŠEK Na Prevorju dočakali naložbo desetlet ja g za-teini miško I 1 ' U'! iz Boleti ne na Poniži Moški avtomobile kupujejo,Žerake pa kupi j ASFALTKOVAC e: asfoll.kovac@siol.ne1 m: 031 652 437 Peter Zmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM:041 687 950 • r.'*: SRVT1E ŠOLA VOŽNJE ^ sent'ur si O do0 J I V ŠENTJURSKE NOVICE 302(49/ 4 šeni jtn ) llllllllllllllllllllllllllllll 0115010,5 C0B1SS o H 4 . JHHHsi NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST NAJSTAREJŠI MUC V DRŽAVI NAŠA PODJETJA: AVTOHIŠA MLAKAR ;! Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur PONOSNI NA ŠENTJUR Boštjan Lipovšek s.p TEČAJ CPP B KATEGORIJE BO 18.05.2015 OB 15.00 URI NA TRŽNICI cena ure vožnje že od 18 € 031 821 042 ^Bssrptm [p@K]QJ][D[m memmd® mxsxmsS\r ZE ZACINJENO MESO ZA ČEVAPČIČE IN PLESKAVICE (ČEVAPKO) samo 2,99 EUR/KG JUNECJA PRŠA 2,99 EUR/KG MARINIRAN PIKNIK VRAT Z KOSTJO 3,85 EUR/KG ZACINJENE PIŠČANČJE KRAČE 1,98 EUR/KG POSEBNA Z ZELENJAVO 500 G SAMO * 1 EUR/KOM Na voljo v MESNICAH FINGUŠT ter vseh trgovinah SPAR in INTERSPAR SLOVENIJA. www.fingust.si (iPRECJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE~^i KOSTI TER GOVEJA OBRANA REBRA SAMO 7,96 El iR/KG PREKAJENE SVINJSKE MESNATE KOSTI SAMO o,q8 EIR/KG KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. SLOVENSKA BISTRICA, LJUBLJANSKA CESTA 19, 02/84 3 I 290 CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 22, Tel.: 03/49-27-130 PRAGERSKO, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, Tel.: 02/80-39-ISO CELJSKE LEKARN OEKtfB SEKP3 MEDIJSKA hiša ŠPORT družabno kronika aktualno riše tudi na vrata l9 apr 2015 Konjič anka ti ikend rezultati 5 štajerski športni semafor - vi |Ei Kaj^e daneS,v&jo,dogaja naStajeiskem? _ www.novice.si Nova toplotna črpalka Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. ZDA] TUDI Z DELNIM GOTOVINSKIM ■ KORIŠČENJEM! . I 3 S 'natur STANOVANJSKI KREDIT w ugodnejše obrestne mere za Natur stanovanjske kredite w za obnove, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje možnost do 20 % gotovinskega koriščenja | banka celje www.banka-celje.si Za vašega naj sodelavca! Sodelujte v eksploziji dobrih občutkov! )0E'Ze/ fT\ ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2015. urednistvo(a)sentjurskenovice.si NA NASLOVNICI Izpostavljeno iOTJUlMlfn novjce \ r ; '1 NIVES MOHAR IN TOMAŽ TISEL, ŠENTJURJEVO 2015 novjce I NEPRESLISANO »Promet na šentjurskih cestah se nekoliko umirja. Beležimo za četrtino manj nesreč zaradi neprilagojene hitrosti.« Martin Kumer, pomočnik komandirja na PP Šentjur bgijllilii!ili!ll!iililiilil!il!lii)ii!l!ilii!!i!!l ililiililillilillilillillilfillillllllBllitliliilllilliliililiiM Uvodnik Zveza svobodnih sindikatov Slovenije PRIHODNOST DELAVSTVA AT e, ne bom skakal v prihodnost, zato 1 1 da z njene vame razdalje gledam na probleme sedanjosti, kot to delajo nekateri naši (glavni) politiki. Saj veste, vse tiste vizije Slovenija 2030 in Slovenija ne vem katero leto. In medtem ko se politiki v pomanjkanju idej umikajo v varno sanjarjenje o Sloveniji 2.0, je prihodnost že tukaj. T^Vovolj je pogledati že na ta naš tako J_y imenovani trg dela. Kar naenkrat se vsi pogovarjajo o podjetništvu, fleksibilnosti, kreativnosti, inovativnosti. Solidarnost, stabilnost in podobne besede se samo še sramežljivo šepeče. Če se sploh še uporabljajo besede ‘v živo’, saj se le-te vse bolj nadomešča s tako imenovanimi družbenimi omrežji, tem novim družbenim tkivom. In potem imam skoraj vsak dan bližnje srečanje s kolesom z enim izmed spletnih zom-bijev, ki jim iz ušes leze kablovje. Hja, vse skupaj je postalo eno veliko omrežje. Brez časovnih in geografskih ovir. In delavec je sredi tega kaosa. TJotem pa omeniš industrijskega (klavir ca in se ti skoraj smejejo in pomislijo, aja, to je tisti iz muzeja voščenih lutk. A kam vse to pelje? Kje so meje? Ali sploh so? Kje se tukaj najdejo delavske pravice? Ali se sploh najdejo? Pa so to sploh prava vprašanja? Kaj pa, če je pravo vprašanje, kako smo dopustili, da se je zgodila ta popolna deregulacija življenja, kjer seje delo popolnoma stopilo s prostim časom in kjer je pametni telefon tvoj šef, kateremu vneto služiš skoraj 24 ur na dan? O aj se nam prihodnost ni kar zgodila. lJ Saj se nismo kar en dan zbudili in si rekli: ‘Od danes naprej se bom izkoriščal, zato da me bo delodajalec lahko še bolj’. Ne, vse to, kar se dogaja okoli nas, je proces, katerega del smo. T n prav zdaj je čas, ko se moramo iskre-JL no vprašati - ali je vredno? Ali je vredno biti ves čas tiho, zavedajoč se, da s tem daješ alibi izkoriščevalskim delodajalcem, da so še bolj izkoriščevalski? Ali je vredno iti preko sebe zato, da se dokažeš delodajalcu, ki te bo ob prvi priliki nadomestil s hitrejšo delovno enoto? Ali ni čas, da si kot delavci povrnemo tisto najbolj osnovno -svoje življenje, svojo človečnost? novjce KAJ DELATE MED SLUŽBENIM ČASOM? Na Facebook mčd delovnim časom Omejevanje. Javne institucije le redko omejujejo dostop do družabnih omrežij, saj zaposlenim preprosto zaupajo. Zasebniki. V večjih podjetjih omejujejo dostop, saj želijo, da se zaposleni osredotočijo na delo. Piše: Metka Pirc -fl Časopis Šentjurske novice Metka Home Razmah družabnih omrežij bistveno vpliva na vsakdanje življenje in uporabo pametnih naprav nasploh. Brskanje po spletu, ko gre za službene zadeve, je ena stvar, prebiranje prostočasnih vsebin iz dolgočasja pa druga. Pri šentjurskih javnih institucijah smo preverili, ali so se odločili za omejevanje dostopa do Face-booka in drugih družabnih omrežjih. Zanimivo je, da institucije zaposlenim dostopa ne omejujejo, saj se zanašajo na njihovo korektnost. Uslužbenci Občine Šentjur imajo omogočen dostop do svetovnega spleta brez posebnih omejitev, saj pravijo, da zaupajo v profesionalno etiko uradnikov, v skladu s katero dostopajo do spletnih vsebin glede na potrebe delovnih procesov, katerih del je tudi nenehno ažuriranje na različnih področjih (zakonodaja, akti, novosti, aktualne informacije itd.) »Celotno računalniško omrežje deluje znotraj omrežja HKOM (Hitro državno Komunikacijsko OMrežje). Vzdrževalec omrežja skrbi za njegovo varnost, pri čemer omejuje določene spletne storitve, ki so sporne iz varnostnih razlogov. Za varnost občinskih računalnikov skrbi služba za informatiko,« na naša vprašanja odgovarjajo na Občini Šentjur. Splet je vir informacij Tudi Milena Trbulin s Policijske uprave Celje pojasnjuje, da policistom na policijskih postajah in na upravi praviloma omogočajo dostop do družabnih omrežij. Imajo ga tisti, ki ga za delo potrebujejo. 258 uslužbencev Finančne uprave Celje, kamor spada tudi Šentjur, lahko neomejeno dostopa do družabnih omrežij. »V Finančni upravi RS nimamo omejenega dostopa do družabnih omrežij ali drugih spletnih vsebin, saj nam spletne vsebine predstavljajo enega izmed virov informacij za opravljanje dela,« odgovarjajo na oddelku za odnose z javnostmi. Prijatelji na omrežju Nekoliko drugače je v zasebnih podjetjih, kjer se najdejo taka, ki po naših DEJSTVA v A -i* rrcv--;. m DD3\!q33 Ča "s Šentjurske novice ;> 'viu .. r M«nr 1 ' ■ . Y v A" 9 “ •- - l \ Locč ness n ir/ About Photos %/ Follovving P Message ... Reviews More - Q Post 0 Photo/Video Closed now - Opens Monday 09’ Get additional info Invite friends to like this Page Časopis Šentjurske novice shared a link Drofenikova 15 Šentjur (03) 620 02 52 Brskanje po družabnih omrežjih je lahko vir informacij. Kaj je javno? »Stvar je enostavna,« pravi Matej Špehar. »Zavedati se morate, da boste izgubili nadzor nad katerokoli vsebino, ki jo boste naložili na internet. Redkokdo prebere pravila igre. Vse fotografije, ki ste jih naložili na Facebook, postanejo uradno last te korporacije.« »Toda to je družabno omrežje, torej namenjeno druženju, in tudi če se družite samo z desetimi prijatelji, zasebnosti ni več, saj ne morete preprečiti, da ne bi vaši prijatelji informacije, fotografije, zapisa ali videa delili naprej,« pojasni. podatkih omejujejo dostop zaposlenim do družabnih omrežij. Strokovnjak za družabna omrežja Matej Špehar je za našo medijsko hišo že pred časom pojasnil, da smo ljudje do družabnih omrežij na splošno zelo nezaupljivi in ne klikamo ravno na vsako aplikacijo, na katero naletimo. »A vseeno je zanimiv rezultat testa, kako sprejemamo nove prijatelje na Facebooku. Od desetih poslanih prošenj za prijateljstvo popolnim neznancem bomo dobili v povprečju kar sedem potrditev. Brez vprašanja, od kod naj bi se poznali. Smo pa Slovenci kot uporabniki zelo živahni, saj v povprečju preživimo dnevno na Facebooku skoraj celo uro in komuniciramo z virtualnimi znanci, ki jih v realnem življenju na cesti verjetno niti pozdravili ne bi,« ugotavlja Špehar. IMATE RADI ŠENTJUR? Vsi nalurjevanje Ob prazniku mesta Šentjur, med pripravami na Šentjurjevo, smo se sprehodili po mestnih ulicah in mimoidoče vprašali, ali imajo radi svoje mesto. Zanimalo nas je, kaj jim je oziroma ni všeč, kako se počutijo v njem in ali so ponosni, da praznujejo že 25. obletnico mesta. » Sprašuje: Mojca Šanca Darja Keglič, Šentjur Všeč mi je celotno mesto. Prej sem namreč v Šentrupertu nad Laškim. Tukaj sem že deset let in mi je ljubše. Ljudje so zelo prijazni, odprti. Veselim se Jurjevanja in drugih prireditev v sklopu Šentjurjevega, saj takšni dogodki popestrijo naše mesto. Morda bi lahko bilo nekoliko več dejavnosti za otroke in mladino. Matevž Grušovnik, Šentjur Šentjur mi je všeč, sploh sedaj pomladi, ko je vse zeleno. Največ se sicer zadržujem blizu doma, komaj pa že čakam Jurjevanje, saj je takrat vedno zabavno. Ko bom odrasel, si brez težav znam predstavljati, da bi živel in delal v tem mestu. Edino ceste bi morali malo pokrpati, saj so nekatere v slabem stanju. Miha Salobir, Šentjur Ponosen sem, da sem Šentjurčan, saj je to mlado, lepo in prijazno mesto, vse je na dosegu roke, narava j e prečudovita. Vedno se najde kakšna prireditev, katere se rad udeležim, še posebej prihajajoče Jurjevanje ob občinskem prazniku bo zagotovo lepo. Škoda le, da letos na njem ne bo konjenice. Jožica Kladnik, Javorje Šentjurčani s(m)o lahko zelo ponosni na heroja Franja Malgaja, katerega kip stoji pred občino. O njem sem napisala raziskovalno nalogo z likovnega področja. Zanimivo v času Šentjurjevega mi je Jurjevanje. Menim, da bi lahko bilo v mestu več prireditev za mlade in otroke. (6) Novice ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Novice (7) PRAZNIK MESTNE SKUPNOSTI Zaslužnim meščanom podelili priznanja Martin Čater, Alojz Oblak in Katja Vončina. Slavnostno. Listini Mestne skupnosti Šentjur Alojzu Oblaku in Martinu Čatru, priznanje zlati maturantki Katji Vončina. » Piše: Nina Krobat Ob prazniku Mestne skupnosti Šentjur so tudi letos podelili priznanja zaslužnim meščanom - dve listini Mestne skupnosti in priznanje z denarno nagrado. Slednje je letos šlo zlati maturantki Katji Vončina, spodaj pa preberite, s čim sta si listini prislužila Alojz Oblak in Martin Čater. Alojz Oblak Lojze je bil rojen v družino s krščanskimi koreninami, zato mu ni bilo vseeno, kaj se dogaja v njegovi fari. Veliko let je bil cerkveni ključar v cerkvi sv. Rozalija. Cerkvi pripada kaplanija, ki je bila pred leti skoraj podrtija. Lojzetu je ob pomoči sina Petra in Jožeta Klajnška uspelo adaptirati stavbo in ji ponovno nadeti svež videz, seveda proti plačilu. Po svoje je prispeval tudi v vojni za samostojno Slovenijo, ko je na njegovem gospodarskem poslopju svoj štab imela takratna Teritorialna obramba, za kar je bil s strani Slovenske vojske tudi nagrajen. »Poštenjaki, kot je gospod Lojze, so lahko za zgled vsem ostalim, zato mu želimo še veliko zdravja in mu čestitamo,« je zapisala skupina občanov s Pešnice, ki je Lojzeta predlagala za prejem priznanja Mestne skupnosti Šentjur. lartin Čater V likovni svet je Šentjurčana Martina Čatra pokljala njegova babica Pavla, ki je bila sama skriti lent risanja. Pod mentorstvom Iva Brodeja je v letu 183/84 dobil priznanje UNICEF-a. Leta 1999 sta Ča-r in Brodej ustanovila Društvo likovnih ustvarjalcev ifnik Šentjur. Martin je bil kar osem let predsednik -uštva, kateremu je namenil veliko prostega časa in ■ostovoljnega dela. Med drugim je uredil njegove ostore ter pripravil in postavil številne likovne raz-ave. Sodeloval je na številnih likovnih delavnicah tekmovanjih. Veteran vojne za Slovenijo ima svoj rojstni kraj ;lo rad in z velikim zanimanjem gleda na njegovo »odovino. Trenutno ima največjo zbirko razglednic mtjurja in je pripravil že dve razstavi razglednic Šen-ar nekoč in danes, želi pa si, da bi izdal monografijo iesta Šentjur na starih razglednicah. Člani društva kovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur menijo, da si i svoje delo in prizadevnost zasluži priznanje, saj s cem in dušo predstavlja mesto. 1 © 2 © 3 © Alojz Oblak. Prejemnik priznanja Mestne skupnosti Šentjur. Obnovil je kaplanijo ob cerkvi sv. Rozalije, kjer je kot cerkveni ključar deloval vrsto let. Martin Čater. Prejemnik priznanja Mestne skupnosti Šentjur. Je ustanovitelj Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur in lastnik največje zbirke razglednic Šentjurja. Katja Vončina. Zlata maturantka iz Hrušev-ca in prejemnica priznanja Mestne skupnosti Šentjur. Teme MESECA NAŠE MESTO PRAZNUJE Str. 8,9,22,23,24 Pred četrt stoletja niso bili vsi za, danes na Šentjur ponosni KDO IMA NAJBOUŠE V ŠENTJURJU? str. 21,31 Ocenili vina, salame in kruh Matej Planko. Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, doma iz Paridola. Albina Kolar. Dolgoletna predsednica Društva podeželske mladine Šentjur (DPMŠ), večkrat prostovoljka leta. Mirko Mlakar. Prokurist in ustanovitelj Avtohiše Mlakar, ki obeležuje 25 let obstoja. Gregor Bizjak. Lastnik šentjurskega podjetja Diverse. S sodelavci so prodrli v svetovni vrh najzahtevnejše avtomobilske panoge. Večnamenski objekt, ki so ga na Prevorju čakale generacije krajanov, bo končan do jeseni. Muc Miško iz Boletine na Ponikvi 23 letih verjetno najstarejši v državi. Na Facebook med delovnim časom. Kdo omejuje dostop in kdo ne? MAČKON, KIJE POSTAL ZVEZDA str.41 KAJ DELATE MED SLUŽBENIM ČASOM? str. 4 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST str. 12 !!lli!H!i!i!!iiii!i!i!!i!i *li > Milili liliilRIili lili i Si i ilillilliliSiililliiilSili !ilii!iiiiii!ii!i!ll!ilii!ilii!il! lil!i!R!ili!!i!ii!i!ii!i!!lii!llli ii!iSii!iiii!illi!il!i!n!i!il!i!il!i!ii!ilil!ilil!ilil!ili lillililiili lili !i!il!i!ii!i!ll!i!iS!iSII!i!i ...................... iililliliilililii i -- I ČRNA TOČKA Bod(Uredili cesto do BotričniceT Tokrat izmed številnih občinskih k1 državnih cest, ki bi jih bilo potrebo0 urediti na Šentjurskem, izpostavlja mo cesto, ki pelje od šentjurske^3 Zgornjega trga mimo pokopališča d° Botričnice. Cesta je na nekaj mestih v precej slabem stanju. Potrebno bi bilo vsfl pokrpati luknje in urediti bankine, h13 Občini Šentjur smo preverili, ali113 črtujejo kakšna dela na tem odsek11, Polonca Mastnak, referentka za stik3 z javnostmi na Občini, je sporoči1 Veselo novico za vse, ki se dnevno v°zijo po tej cesti. »Rekonstrukcija odseka ceste od u^oza k pokopališču do transformator-*e postaje na Botričnici je predvideli v proračunu Občine Šentjur za leti .15 in 2016. V teku je javni razpis za Uvedbo del. Najprej bodo izvedena ze-j^ljska dela za razširitev ceste (odkop . režine), podjetje Elektro Celje pa bo Uvedlo dela pri prestavitvi daljnovoda, ^ Poteka sedaj preko pokopališča,« je ZaPisaIa Mastnakova. (NK) s ■ 'M'; Obnova odseka te ceste je uvrščena v aktualni proračun Občine Šentjur. ŠTEVILKA MESECA 25 LET JE ŠENTJUR MESTO. (5) Novice NAŠE MESTO PRAZNUJE Pred 25 leti niso bili vsi za, Florjan Cveto Erjavec. Prvi in dolgoletni predsednik sedanje Mestne skupnosti Šentjur z bralci Šentjurskih novic deli spomine na začetke in razvoj našega mesta, ki praznuje 25 let. » Piše: Nina Krobat Florjan Cveto Erjavec je pravi Šentjurčan, s srcem in dušo. Skoraj 25 let svojega življenja je posvetil delu v sedanji Mestni skupnosti Šentjur. Je tudi eden najbolj zaslužnih, da je Šentjur leta 1990 postal mesto. »Takratna podoba kraja se s podobo današnjega mesta ne da primerjati,« prizna, ko ga obiščemo tik pred praznikom Mestne skupnosti Šentjur. In da je tako, je v veliki meri njegova zasluga. Zato so mu njegovi someščani pred tremi leti izročili kipec sv. Jurija, priznanje Mestne skupnosti Šentjur. Toda kako se je vse skupaj začelo, nas zanima. Kaj, če bi postali mesto? Na seji sveta krajevne skupnosti je leta 1988 Erjavec optimistično podal pobudo za preimenovanje trga Šentjur v mesto in člani so ga podprli. Za to nalogo so imenovali posebni odbor, ki mu je predsedoval Erjavec. Začetki so bili, kot vedno, težki. Nekaj je bilo pesimistov, ki so dvomili, da bo Šentjurju v teh prizadevanjih uspelo. Resda kraj tedaj ni zadoščal vsem kriterijem za status mesta, česar seje zavedal tudi Erjavec. Toda prepričan je bil, da bodo na tak način dosegli hitrejši napredek in razvoj kraja. »Preden smo sprejeli dokončno odločitev, smo sklicali zbore občanov po četrtnih skupnostih in jih seznanili z idejo. Bili smo prijetno presenečeni, saj so nam dali vso podporo, kar nam je dalo še dodatne energije za uresničitev projekta.« Najprej grb, zastava in himna Tako so najprej stekli postopki Šentjur ima danes precej drugačno podobo kot pred 25 leti. Kakšen bo kaj čez 25 let? i Mm 7 i t^T l _1 :; UMF za pripravo grba in zastave mesta. Osnutek grba je izdelal Hinko Pap, osnutek zastave je zamisel gospoda Erjavca, pomagal pa je grboslovec Božo Otorepec iz SA-ZU-ja. S svojimi predlogi so sodelovali tudi krajani. Tako so pred izbiro datuma praznika in himne mesta izvedli anketo po vseh gospodinjstvih. Ljudje so odločili, naj bo praznik mesta 24. septembra, na dan, ko je trg dobil privilegij od gospode Krške škofije. Za himno mesta so izbrali Ipavčevo pesem Domovini. Kot je znano, je Občina Šentjur v letu 1992 prevzela grb, zastavo, himno in datum praznika tudi kot občinske simbole. S Kučanom posadili lipo Skupščina občine Šentjur je na predlog Krajevne skupnosti 6. oktobra 1990 sklenila, da se trg Šentjur preimenuje v mesto. Veliko slovesnost ob poimenovanju so pripravili tri dni kasneje, udeležilo pa se je je več kot 3.000 krajanov. Med gosti je bil tudi takratni Ob poimenovanju Šentjurja v mesto so ob stavbi Resevne posadili lipo. Med gosti je bil tudi takratni predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je skupaj z vodstvom KS Šentjur Center, predsednikom Skupščine Občine Šentjur Francem Kovačem in predsednikom Mestne skupščine Občine Celje Antonom Rojcem zasadil spominsko lipo. Ravno v dneh, ko je mesto praznovalo 25 let, je lipa ob stavbi nekdanje Resevne spet ozelenela. Začeli so načrtovati in urejati Po prvem večjem valu priseljevanja v osemdesetih je druga prelomnica v razvoju Šentjurja prav preimenovanje v mesto, ocenjuje Erjavec. Mesto so začeli intenzivneje urejati in posodabljati infrastrukturo. K temu je pomembno prispevala tudi izgradnja podvoza pod železnico in obvoznice, saj so s tem južni del mesta povezali s centrom. »Ker smo želeli mesto dvigniti na višji nivo, smo med prvimi v celjski regiji začeli z javnimi deli in se tako lažje prijavljali na javne razpise. Z velikimi napori smo pridobivali različne sponzorje, ki so nam pomagali pri izpeljavi projekta urejenega videza mesta.« Bili »Čeprav ni bilo vedno lepo, sem vsem sodelavcem neizmerno hvaležen in ponosen, da nam je uspelo uresničiti praktično vse projekte, ki smo sijih zastavili. Imamo izjemne strokovnjake - domačine na zavidljivih položajih v domovini in tujini, le angažirati jih je treba!« danes na Šent> so uspešni, saj je mesto od Turistične zveze Slovenije dobilo več priznanj za urejenost. Naslednja prelomnica, ki jo izpostavi Erjavec, ni tako lepa, saj se je tudi to mesto začelo spopadati s težavami v gospodarstvu. Nekdanji nosilci razvoja, velika podjetja, so začela zapirati svoja vrata, med njimi Tolo, Ele-gant, Kmetijski kombinat, Žična, in na koncu še Alpos. »Je pa zato razveseljivo, da je Občina izgradila industrijske cone, ki dajejo upanje za nadaljnji razvoj gospodarstva, podjetništva in s tem tudi mesta.« Šentjur v osemdesetih vsem na račun gr^ettaSanjsldh^f najb°lj P°večal°- Pred" Store in celjskih tovarn ter njihovih dmž n^.23 d1e'aVCe Zele“™ tjur le 2.100, leta 1991 pa že 3 200 nrph' ', 6 eta 1981 je imel Šen- «=i »i „k„ skotovl, Da„ Mesmi sl ;P:jtle^Kbe2r Na slovesnost ob poimenovanju Šentjurja v mesto je prišlo več kot 3.000 krajanov. Izzivi za prihodnje »Največ težav v mestu še vedno povzroča tranzitni promet skozi center. Z izgradnjo obvoznice, katere začetek gradnje še ni opredeljen v državnem proračunu, bi bila ta največja težava odpravljena. Žal se tudi ni realizirala izgradnja predvidenega nadvoza (pri Zikošku) čez Voglajno in železniško progo. Tako še vedno nastajajo zastoji na zapornicah pri nekdanji cevarni Alpos. Za to so krivi politiki, ki so posredovali na ministrstvu za promet o odložitvi izgradnje, čeprav je bil nadvoz že v državnem proračunu,« trenutne težave v mestu izpostavi Erjavec. Obenem pa pohvali napore Občine, ki izvaja program nadaljnjega razvoja gospodarstva in podjetništva z izgradnjo industrijske cone Šentjur jug in zaščito pred poplavami. Za konec ga vprašamo, kakšen je Šentjur danes v primerjavi s tistim iz leta 1990. »Takratna podoba kraja se s podobo današnjega mesta ne da primerjati. Danes je življenje meščanov kvalitetnejše, okolje in videz mesta sta še bolj urejena, vendar ta zgodba nikoli ne bo zaključena.« kuhar na/ Andrej Pisanec s.p. Kuham, pečem in pripravljam jedi v naravi, doma, na vikendu.... za praznovanja, piknike, zabave, dekliščine, fantovščine, obletnice, rojstne dneve ali kar tako, za zabavo. Pri vas pripravim in skuham jedi. Postrežem v toplih posodah; jedi iz pekača, žara, prekmurski bograč, pasulj, prebranac, kislo in gobovo juho, razne obare in jedi na žlico. Da lahko brez vseh skrbi uživate doma ob odlični izbrani hrani, pokličite 041 390 612 Avtohiša Mlakar. Mirko Mlakar z bralci Šentjurskih novic deli lepe in tudi manj lepe plati svoje 25-letne podjetniške poti. » Piše: Nina Krobat Za Avtohišo Mlakar je letos posebno leto, saj obeležujejo 25 let delovanja. Leta 1990 se Mirko Mlakar, poprej zaposlen kot avtomehanik v Avtu Celje, odloči, da stopi na samostojno podjetniško pot. »V času osamosvojitve so se ponujale nove priložnosti, saj so na naš trg prihajale nove blagovne znamke in mi smo to izkoristili. Začeli smo kot eden prvih pooblaščenih serviserjev in prodajalcev avtomobilov Hyundai v Sloveniji,« o začetkih pove gospod Mirko, danes prokurist v družinskem podjetju, kjer je direktorica njegova žena in sin eden od 20 zaposlenih. Največje prelomnice Že tri leta prej je sicer začel s popoldansko obrtjo v majhni avtomehanični delavnici v Stopčah, kot sam pravi, 'sredi močvirja', kjer se danes razrašča okoli 6.000 kvadratnih metrov velik kompleks Avtohiše Mlakar. Začeli so z avtomehanično delavnico, leta 1992 odprli Hyundaijev salon in servisno delavnico, leta 1998 ličarsko in kleparsko delavnico ter salon za znamko Mitsubishi, v letu 2012 pa so dobili še koncesijo in izgradili salon za vozila Citroen. »Ta naložba je bila vredna milijon evrov. Zanjo sem se odločil, da nam v času krize ni bilo treba odpuščati ljudi. Namesto da bi 5 ali 10 ljudi dali na cesto, smo pač povečali obseg dela,« pojasni. Težki časi za branžo Težki časi so za avtomobilsko branžo, prizna. Od leta 2001 do 2007 sta se v Sloveniji cedila med in mleko, tudi Avtohiša Mlakar je doživljala velik vzpon. V rekordnem letu 2007 so prodali 450 novih in 400 rabljenih vozil. Potem je prišlo 'krizno' leto 2008. »V oktobru smo še prodali 30 novih in 40 rabljenih vozil, novembra pa niti ISUMU liNPOPMIO g vsa UMIK I VOZIL ■■■■■■aeeeae 5ŽSSr PklrlbVt°hiŠeM^- trov površine Avtohiša Mlakar "V \ SEBE“F“ mano. Je na res Ilh noa Je za sss§n A MITSUBISHI MOTORS *aaMeeeoe** aeaeh*****®1 mamsee**** Prišel na servis, odšel z novim Kupci po avtomobile, nove in rabljene, prihajajo iz vse Slovenije. Mirko pravi, da je najpomembnejši dejavnik pri nakupu cena, pa tudi kakovost in prevoženi kilometri. V času elektronskih medijev pred nakupom dobro preverijo, kje bodo želeno vozilo dobili najceneje, zato po vozila pridejo tudi s Primorske in Lendave. Veliko kupcev pa jim je zvestih že več let. Mirko opaža, da imajo pri nakupu avtomobila večinoma vedno zadnjo besedo ženske. Pravi, da moški avtomobile kupujejo, toda kupijo jih pa ženske. One so torej tiste, ki odločijo. »Če slišim, da ženska reče: 'Ta mi je všeč', vem, da bom avto zagotovo prodal.« Tako je nekoč neki kupec prišel na servis svojega 5 let starega vozila. Ko je videl novi avto, mu je bil tako všeč, da se je čez dve uri že odpeljal z njim. Nakar Mirka pokliče kupčeva žena, razočarana nad barvo novega avtomobila. Vozilo je takoj pripeljala nazaj in si izbrala drugo barvo. »Še enkrat se je potrdilo, da ima zadnjo besedo pri nakupu avtomobila res vedno ženska.« MZDELE iMESEU tohiši Mlakar prodajo najv^ ra„ ^^^njmdobimože^^ evrov (HyundJJeC“nmmo Mitsubishi Spa-ner?,Anr78O500 evrov), najdražje pa Hyundai Mirko Mlakar vozi 1> sede zapelje s citroenom, saj je mehkejši zadn|eTp,ed tremi leti Izgradili salon in pridobili koncesijo za vozila Na: znamke Citroen. Še leto dni Mirka Mlakarja ločuje do zaslužene 'penzije'. Zdajv FRVI5 5l^levedno preživi 14 ur na dan. enega več. Kot da bi čez noč odrezal. Ker smo v prejšnjih letih rasti dobro delali, smo lahko preživeli.« Gospod Mirko ocenjuje, da krize v njegovi branži še ni konec. Prodaja vozil se je v zadnjih letih prepolovila, padla je dodana vrednost, zaslužek na novih avtomobilih se je drastično znižal, našteva. »Kupci mi ne verjamejo, ko jim povem, da od avtomobila, vrednega 12 tisočakov, dobimo le 200 evrov, če odštejemo DDV, pa še pol manj.« Urne postavke so prenizke, poleg tega se soočajo z nelojalno konkurenco in kupom težav, ki pestijo vso slovensko gospodarstvo. Poslovanje torej ni rožnato. Trenutno v Avtohiši Mlakar poslujejo na pozitivni ničli, če se bodo težave še stopnjevale, pa ima Mirko, razočaran nad stanjem v naši državi, zelo pesimistične obete. Vrsta vozil in storitev Poleg tega, da so zastopniki za tri znamke vozil, nudijo še vrsto rabljenih vozil in praktično vse storitve za avtomobile, od avtomehaničnih, ličarskih in kleparskih do električarskih. Imajo okoli 20 zaposlenih, pa še okoli 10 praktikantov, tri do štiri tudi štipendirajo. Pri znamki Hyundai imajo v Sloveniji 5-odstotni tržni delež, pri Citroenu 4-odstotnega in pri Mitsubishiju 3-odstotni tržni delež. Avtohiša Mlakar ima vedno na zalogi od 50 do 70 rabljenih in okoli 40 novih vozil. @ Naša krajevna skupnost NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST Na Prevorju dočakali naložbo desetletja KS Prevorje. Večnamenski objekt, ki so ga čakale generacije krajanov, bo predvidoma končan do jeseni. » Piše: Nina Krobat Če se na Prevorje pripeljemo s šentjurske smeri, hitro postane jasno, zakaj takšno ime kraja oziroma krajevne skupnosti - zaradi številnih 'prevojev' in zelo razgibanega gričevnatega terena. Splača se poiskati kakšno višjo točko, kot je pri prevorski cerkvi, saj se obiskovalcu tam odpre čudovit pogled na razgibane kozjanske griče, Bohor in druge okoliške hribe, vse do hrvaškega KS Prevorje Število prebivalcev: okoli 740 Nadmorska višina: 500 metrov (večnamenski objekt Prevorje) Predsednik KS: Damjan Maček (2. mandat) Naselja: Lopaca, Dobje pri Lesičnem, Košnica, Krivica, Straška Gorca, Žegar Ceste: državne: okoli 11,5 kilometra, javne poti: okoli 12,5 kilometra, lokalne ceste: okoli 12,5 kilometra, nekategorizira-ne ceste: okoli 18 kilometrov Proračun KS: okoli 40.000 evrov Poraba denarja: okoli 18.000 evrov za modernizacije in let-no-zimsko vzdrževanje cest, okoli 10.000 evrov za vzdrževanje naselij, 1.700 za delovanje društev, ostalo za tekoče stroške KS Društva: PGD Prevorje, Kulturno društvo, Planinsko društvo, Športno društvo, Društvo konjenikov Prevorje, Strelsko društvo Bohor Prevorje, Športno društvo Žegar Največja prireditev: Guza-jev pohod (zadnja nedelja v avgustu), pa tudi Anini večeri, Citrarska pomlad, Astronomska noč in druge prireditve v organizaciji domačih društev Damjan Maček svet Krajevne skupnosti Prevorje vodi drugi mandat, pred tem je bil podpredsednik. Sljemena. Nič čudnega, da so prav tukaj, v osrčju Kozjanskega, izbrali domovanje observatorija, saj se zdi, da si na Prevorju bližje zvezdam ... Guzajeva etnološka zbirka Druga najpomembnejša naložba v zgodovini krajevne skupnosti je po oceni Mačka gradnja nove podružnične osnovne šole v letu 2000. Poleg šole in vrtca sta v tej stavbi tudi observatorij in večnamenska dvorana, objektu pa bi Damjan Maček in sokrajani radi pridali še dodano vrednost. V kleti šole nameravajo namreč urediti stalno etnološko zbirko o razbojniku Guzaju, s katero želijo obiskovalcem približati življenjsko zgodbo tega 'kozjanskega Robina Hooda', obenem pa urediti še etnološko razstavo. Tam bi radi uredili tudi prenočišča s skupaj 14 ležišči, saj zdaj obiskovalci v kraju nimajo kje prespati. Jih je pa kar precej, saj se Prevorje lahko pohvali tudi z Gu-zajevo potjo, kolesarskimi potmi, gostinsko in čebelarsko ponudbo ter neokrnjeno naravo. Precej makadamskih cest Ceste kot drugje tudi tukaj niso v najboljšem stanju, a so se z njimi, tako Maček, glede na aktualne razmere že nekoliko sprijaznili. Nekaj odsekov je dotrajanih, precej cest je še makadamskih. Vsako leto uspejo Na Prevorju raste večnamenski objekt. Naložba desetletja Naložba desetletja trenutno poteka na Prevorju in po oceni predsednika sveta krajevne skupnosti, Damjana Mačka, gre za eno največjih naložb v zgodovini te krajevne skupnosti. Sodoben večnamenski objekt, ki bo v ponos kraju in krajanom, so čakale generacije. Predvidoma jeseni bodo v novi stavbi dobile dom kulturne, turistične in društvene vsebine. V novem objektu bo imela prostore krajevna skupnost, kakšna tretjina prostorov pa bo namenjena Prostovoljnemu gasilskemu društvu Prevorje. Na novo bodo uredili tudi okolico. Sprva, še v časih pred gospodarsko krizo, so sicer predvidevali, da bo objekt precej večji in da bo v njem tudi pet stanovanj, a so nato zaradi oteženih finančnih razmer našli kompromisno rešitev. Za izgradnjo je Občina iz evropskih sredstev pridobila skoraj 463 tisoč evrov, celotna naložba pa je ocenjena na nekaj več kot 637 tisoč evrov. V stavbi šole bodo uredili stalno etnološko zbirko o Guzaju. modernizirati kakšnih 300 metrov cest, večjim proračun ne dopušča. Nekaj odsekov lahko obnovijo s pomočjo prispevkov krajanov in prispevka Občine, je pa lani država asfaltirala dober kilometer ceste Loke-Ledinščica. Seveda so želje tudi tu večje, kot so zmožnosti. Kljub temu v tem mandatu načrtujejo projekt prestavitve lokalne ceste Lopaca-Straška Gorca z ureditvijo javne poti do šole. Gradbeno dovoljenje že imajo, zdaj je treba zagotoviti še okoli 300 tiso- čakov denarja. Občina je sicer ta projekt prijavila na razpis za obmejna območja (Prevorje je namreč v 10-kilometrskem obmejnem pasu), a žal ni uspela. Ureditev te ceste je med prioritetami aktualnega vodstva, ki pa se zaveda, da je to precejšnji zalogaj tudi za Občino. Na Prevorju tudi urejajo avtobusne postaje, ki se napajajo preko sončne energije. Doslej so tako uredili že dve postajališči in po zmožnostih bodo s tem nadaljevali tudi v prihodnje. PRIKRAJŠANI? Kaj bo z nujno medicinsko pomočjo? Brez urgentnega centra? Zdravstvenega doma Šentjur ni na seznamu dvanajstih novih predvidenih urgentnih centrov in osemnajstih satelitskih urgentnih centrov po državi. Novo obliko organizacije nujne medicinske pomoči (NMP), ki naj bi v celoti začela delovati leta 2019, so konec aprila predstavili na Ministrstvu za zdravje. Direktorica šentjurskega Zdravstvenega doma Melita Tasič-I-lič, dr. med., spec. spl. med., nove oblike organizacije NMP za naš časopis še ni komentirala. Ko smo jo dan po javni predstavitvi novosti v službah NMP poklicali za komentar in vprašali, kaj to pomeni za Šentjursko, je namreč odhajala na dopust. So se pa odzvali direktorji nekaterih zdravstvenih domov iz sosednjih občin. Direktor konjiškega Zdravstvenega doma Darko Ratajc predlogu nasprotuje in opozarja, da bi predvidena reorganizacija NMP ne prizadela le širšega Konjiškega, ampak bo po njegovi oceni na izgubi kar polovica Slovenije. (NK) Šentjurskega Zdravstvenega doma ni na seznamu predvidenih urgentnih centrov. DOBJE r Načrtujejo leto Seja. Proračun čaka na drugo obravnavo, osredotočeni so na štiri večje naložbe. Osnutek proračuna Občine Dobje je v javni obravnavi, po tem, ko so občinski svetniki na tretji redni seji v začetku aprila razpravljali o predlogu proračuna. Konec meseca bo župan Franc Leskovšek proračun dal v drugo obravnavo in občinskemu svetu predlagal, da ga sprejme. »Načrtujemo nekaj manj kot milijon evrov prihodkov in dober milijon odhodkov, tako da če bo potrebno, se bomo nekaj malega zadolžili,« pojasni župan Leskovšek. Med letošnjimi načrti je nadaljevanje del na povezovalni cesti Repuš-Suho-Jezerce, kar je naj večja dobjan- ska naložba, ki znaša okoli 170.000 evrov. Načrtujejo še dograjevanje gasilskega doma, ki je nadaljevanje naložbe od lani in znaša okoli 70.000. evrov. Kot pojasni Leskovšek, želijo kupiti še nov kombi za prevoz šolarjev. S tem bi nadomestili 15 let staro vozilo in poskrbeli za boljšo varnost otrok. »To so glavni projekti, nekaj del je predvidenih še na vodooskrbi in povezovanju vodovodnih omrežij, kar znaša okoli 30.000 evrov,« doda. Spodbudna je odločitev, da bodo 20.000 evrov namenili za sofinanciranje gradnje malih čistilnih naprav, ki jih bodo v skladu z evropsko zakonodajo morali imeti vsi, ki ne bodo priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Na seji so med dragim še potrdili, da nadomestilo cen za uporabo stavbnega zemljišča ostaja enako kot v preteklih letih. (MP) SVETOVNI USPEHI Od hobija do dela Inovativnost. Z vztrajnostjo se je šentjurskemu podjetju Di-verse uspelo zapisati v sam svetovni vrh. Redkim se uspe prebiti v svetovni vrh v najzahtevnejši avtomobilski panogi. Gregorju Bizjaku in sodelavcem iz podjetja Diverse d.o.o. je to uspelo. Razvili so namreč najboljša platišča na svetu, kovine so v celoti zamenjali z ogljikovimi vlakni. S tem se prihrani tretjino teže, poleg tega pa tudi pri energiji, vibracijah in hrupu. Vse to je navdušilo tudi komisijo sejma Plagkem na celjskem sejmišču, ki je Šentjurčanom na sejemskem četverčku podelila zla- to priznanje. »Nagrada je predvsem moralna podpora in računam, da nam bo odprla še kakšne dodatne posle,« pove lastnik podjetja Gregor Bizjak »Počakajmo, videli bomo hitro rastočo gazelo,« je na vse skupaj dejal predsednik komisije Janez Navodnik. Kot vse velike ideje je tudi do te prišlo predvsem iz ljubezni do dela. Bizjak je tudi sam motorist, ki je imel orodjarno in torej možnost, da naredi nekaj več. »Odločil sem se, da bo nekaj v zvezi z motorji. Združil sem hobi in delo, potem pa je hobi izginil in ostalo je samo delo,« nekoliko šaljivo doda. Podjetje je tretje leto na trgu, Bizjak pravi, da vsako leto beleži konkretno rast, ima pa težavo uskladiti potrebe na trgu in kapacitete proizvodnje. V podjetju je pet zaposlenih. (MP) toate,pamifadi*gl= se zabavajte vsak petebvecer z Lučko Majne. To je ta doberobcute @ Reportaža J LESARSKI TURIZEM Šentjursko zanimiva destinacija za kolesarje Kolesarski turizem. Šentjursko je zaradi svoje lege zanimivo za vse generacije kolesarjev. Promocija. Kako skrbimo za razvoj kolesarskega turizma in infrastrukture? » Piše: Nina K robat Šentjursko je zagotovo ena od bolj privlačnih destinacij za rekreativne kolesarje, saj jih v zadnjih letih na naših cestah opažamo vedno več. Da skrbijo za promocijo območja kot kolesarske destinacije, pravijo tudi na naši Občini in Turistično-informacij -skem centru. Kolesarske karte Alenka Testaniere, vodja TIC občine Šentjur, pojasni, da jih obišče največ tujih kolesarjev, ki želijo predvsem turistične kolesarske karte. Te so sestavljene iz slovenskega in hrvaškega dela ter vsebujejo 17 označenih kolesarskih poti po Kozjanskem, Obsotelju in Hrvaškem Zagorju. Na hrbtni strani karte je vsaka pot posebej opisana z grafično prikazanim višinskim potekom, začetkom in dolžino poti, izpostavljene so tudi zanimivosti ob poti ter fotografije. Na karti so našteti lokalni kolesarski klubi, servisi, kolesarske prireditve, tekme in potrebni kontakti. Vse informacije za kolesarje torej na enem mestu. Letno izdajo okoli tisoč kolesarskih kart. Na šentjurskem turističnem portalu je trenutno 10 označenih poti, ki so vnesene tudi v nacionalni turistični portal. Možnosti je torej ogromno, saj imamo veliko mrežo bolj in manj prometnih cest. Posebej pa kolesarske poti niso označene, razen na območju Slivniškega jezera, kjer so predlani končali prvo fazo gradnje Turistično-kolesarske ceste ob Slivniškem jezeru. Kolesarji lahko na Šentjurskem izbirajo med mnogo različnimi potmi. Foto Kolesarski klub Atom Če se bodo pokazale (finančne in projektne) možnosti, se bo mreža kolesarskih stez širila, pravijo na Občini. Kaj nudimo kolesarjem? Šentjursko ima veliko in razvejano površino ter izjemno pester relief, zato je zanimiv za vse generacije kolesarjev, ki so različno telesno pripravljeni za kolesarske podvige, opažajo na Občini. Bolje pripravljeni se lahko podajo na različne višje ležeče točke, kot so Bohor, Planina, Prevorje, Resevna in Rifnik. Za nekoliko manj vzdržljive so primernejše položnejše poti, kot so okolica Slivniškega jezera, Blagovna z ribniki in drameljske gorice. Poleg lepe narave lahko na poti občudujejo tudi številne turistične, zgodovinske in etnološke zanimivosti ter se okrepčajo v kakšnem gostišču ali uživajo ob domačih dobrotah na naših kmetijah. Vse potrebne informacije in napotke kolesarji dobijo na šentjurskem TIC-u, ki ima status Kolesarke informacijske točke. Ta status jim je podelila Slovenska turistična organizacija. Kaj pa infrastruktura? Jernej Tisel in Polonca Mastnak z Občine Šentjur pojasnita, da Občina kolesarske steze v sklopu občinskih cest gradi glede na možnosti - kjer je to mogoče in smiselno, s tem da urbano, gosteje poseljeno središče križajo Od kolesarjev za kolesarje V sklopu projekta Potke so dokumentirali in z ustreznimi kartami opremili veliko kolesarskih poti na območju občine. Planinsko društvo Dramlje je v sklopu projekta Potke dokumentiralo in opremilo z ustreznimi kartami 15 kolesarskih poti na območju občine Šentjur v različnih težavnostnih stopnjah. Na spletni strani potke.pddramlje.si lahko kolesarji dobijo vse informacije - opise poti s fotografijami, zemljevidi in CPS sledmi. Najdemo tudi opise znamenitosti in ponudbe ob poti ter nasvete tistih, ki so pot preverili na terenu. Vse informacije za kolesarje na enem mestu, torej. MOTKE Okoli Slivniškega jezera večinoma ceste v pristojnosti Direkcije za ceste. Kolesarske steze, ki so fizično ločene od cestišča, imamo na območju Blagovne, Pešnice in ob prenovljeni cesti v H ruševec. »Če se bodo pokazale (finančne in projektne) možnosti, se bo mreža kolesarskih stez širila. Sicer pa je Občina Šentjur vključena v projekt Razvojne agencije Savinjske regije, ki je opravila obsežno študijo in strokovno podlago za Kolesarske povezave v Savinjski regiji - tudi za Območno razvojno partnerstvo Obsotelje in Kozjansko, ki zajema območje Občine Šentjur. Seveda je urejanje kolesarskih povezav v tem primeru del širših projektov,« pojasnjujeta. Eden takšnih je projekt kolesarske povezave med naselji Celje, Štore in Šentjur, s katerim Razvojna agencija kandidira tudi za evropska sredstva v naslednji finančni perspektivi. Aktualno @ ŠENTJURČAN V NEPALU Jernej Pepevnik preživel nepalsko katastrofo Jernej je hud potres v Nepalu preživel na varnem. FotoFacebook. Katastrofalen potres. Na trekingu po Nepalu je presenetil tudi Šentjurčana, s katerim je k sreči vse v redu. » Piše: Nina K robat Ko seje v torek, 21. aprila, Šentjur-čan Jernej Pepevnik z zagrebškega letališča sam odpravljal na treking v Nepal, si ni mislil, kaj ga bo v deželi pod Himalajo doletelo čez nekaj dni. Zadnjo aprilsko soboto je to državo stresel silovit potres z magnitudo 7,9. Tla so se sunkovito tresla več minut, posledice so bile katastrofalne. Vse se je majalo Tisto soboto je Jernejeva partnerka Tina Pečar brezskrbno preživljala na izletu z njunima otrokoma, enoletni-kom in šestietnikom. Pozno popoldne pa jo je preko telefona poklical Jernej in ji sporočil grozno novico - da so doživeli silovit potres in da je z njim vse v redu, da je na varnem. »Takrat me je skoraj kap,« je povedala za Šentjurske novice. Pred Jernejevim klicem o potresu ni vedela ničesar, saj so novice le počasi prihajale v naše medije. Jernej ji je sporočil, daje bil v času potresa uro hoda od vasi Namche Ba-zaar na vzhodnem delu Nepala. »Ker je bil na prostem, niti ni imel prave predstave o razsežnosti potresa. Povedal je le, da se je zemlja majala, vse okoli njega se je majalo, da je bilo zelo nenavadno,« nam je opisala Tina in dodala, da sta z Jernejem odtlej skoraj vsak dan v stiku preko telefona, elektronske pošte ali Fa-cebooka. Na varnem V času našega pogovora s Tino, tik ob koncu redakcije našega časopisa zadnjo aprilsko sredo, je Jernej še bil v Nepalu, a na varnem. Gibal se je po vaseh okoli Namche Bazaarja, kjer ni bilo tako zelo kaotično. »Ni mu hudega. Tudi tam, kjer je, je bil potres zelo hud, toda domačini imajo vodo in elektriko, razmere so dokaj normalne. Trenutno hodi naprej, kjer je varno, ne vemo še, kam bo lahko prišel, saj noče ostati na enem mestu. V Katmandu se ne bo vrnil, saj je tam zelo kaotično. Ni še jasno, kako in kdaj se bo lahko sploh vrnil domov. Vse je še zelo nepredvidljivo, letalski promet je ohromljen in služi le humanitarni pomoči. Upam, da bo čim prej doma,« nam je pet dni po potresu povedala Tina. Tina bo šla drugič z njim Spomnimo, daje Jernejev oče zelo Jernej seje oglasil iz Nepala Jernej je na svojem Facebook profilu po potresu med drugim zapisal: »V Nepalu, Namche Bazaar, 3.500 metrov, precej vznemirjeno po hudem potresu... Tu je zaenkrat vse v redu, smo na varnem, vsi si želimo, da bi bilo tako tudi zjutraj...« »Živijo vsem! Z menoj je vse v redu, le malo me boli glava, ker sem na višini 4.500 metrov v vasi Matchermo ... Danes bom spal v edinem lodgu, ki je še ostal cel ... Poskušam se gibati po varnih predelih...« znani slovenski alpinist, Šentjurčan Franc Pepevnik - Aco. Tudi Jernej se ukvarja s plezanjem in trekingom, a ne na tako profesionalni ravni kot njegov oče. V Šentjurju, kjer živi s partnerko in dvema otrokoma, ima podjetje za športno svetovanje. Tina ob koncu našega pogovora pove, da Jerneju v prihodnje zaradi strahu, da bi se mu kaj zgodilo, ne bo branila tovrstnih podvigov. »Tudi doma se ti lahko zgodi kaj nepričakovanega. Na takih odpravah ni nevarno, to pravzaprav le malo bolj odbite počitnice. Ne bom mu branila nadaljnjih odprav, bom pa šla verjetno zraven.« Štorklja se je vrnila na Proseniško V toplih spomladanskih dneh so tudi na Proseniškem opazili, da se je njihova bela štorklja vrnila v gnezdo. Štorklje, ki na območju Šentjurja po podatkih Zavoda za varstvo narave redko gnezdijo, so na Proseniškem še posebej dobrodošle. Slavne so postale pred osmimi leti, ko so morali gnezdo preseliti z dotrajanega dimnika, kasneje pa so domačini to ptico vzeli za svojo in v novem krožišču postavili njen simbol. Selitev štorkljinega gnezda pred osmimi leti je bila velik podvig, ki so ga opravili zaposleni Zavoda za varstvo narave in Elektra Ce- lje na pobudo domačinov. Težko so pričakovali, ali se bo štorklja v novo gnezdo vrnila in veselje ob prvi vrnitvi je bilo veliko. Odtlej se pridno vrača na Proseniško in razveseljuje občane. Za štorklje je sicer značilno, da se vračajo v svoje prejšnje gnezdo, kjer znesejo od tri do pet jajc, mladički pa zapustijo gnezdo po skoraj dveh mesecih. Bele štorklje prezimujejo v Afriki južno od Sahare, spomladi pa poiščejo pri nas svoja stara gnezda. Te živali so v Sloveniji zavarovane in uvrščene med močno ogrožene živalske vrste, z zakonom pa so zavarovana tudi njihova gnezda. (MP) Pred osmimi leti so morali gnezdo štorklje preseliti z dotrajanega kmetijskega objekta na nov električni drog. Stabilno gnezdo je štorklja sprejela, takole si ga je urejala še pred nekaj dnevi. @ Ponosni na Šentjur PONOSNI NA ŠENTJUR kw Zusem v znamenju ljubezni Stolp ljubezni. Hrib Žusem dobil še en objekt, posvečen ljubezni. » Piše: Tomaž Pritekel] Žusem. Hrib, ki se jugovzhodno od Šentjurja dviguje 669 metrov nad morjem, zaznamujejo ljubezenske legende že iz časov Žusemskih grofov. Na hribu stoji cerkev sv. Valentina, posvečena zavetniku zaljubljencev. Tam vsako leto prirejajo tradicionalni Valentinov pohod in pohod 100 žensk na Žusem. Člani Planinskega društva Žusem pa so s pomočjo lokalne skupnosti hrib okronali še z enim ljubezenskim objektom - Stolpom ljubezni. Z ljubeznijo do uresničitve projekta S slabimi 26 metri je objekt najvišji stolp ljubezni, zgrajen iz macesnovega lesa v Evropi. Simon Mansutti, predsednik Planinskega društva Žusem, pravi, da je bilo potrebne veliko ljubezni in žrtvovanja, da so uspeli uresničiti idejo o postavitvi stolpa. »Sama zamisel se je rodila leta 2007, sočasno z ustanovitvijo Planinskega društva Žusem, ki danes šteje okoli 60 članov. Idejo o stolpu smo širili z ustvarjanjem označenih planinskih poti po Žusmu in odprtjem planinskega zavetišča.« Zahtevna gradnja Gradnjo stolpa je bilo potrebno uvrstiti v občinski prostorski načrt, ki je bil sprejet konec leta 2013. Ves ta čas pa so člani društva zbirali denar in urejali projektno dokumentacijo, ki jih je stala okoli 10.000 eurov. Maja lani so dobili gradbeno dovoljenje in začeli s čiščenjem okolice ter kopanjem gradbene jame. Poleg denarja je članom društva velik izziv predstavljala tudi dostava materiala, saj je stolp za klasična vozila nedostopen. 33 kubičnih metrov betona so dostavili z demperji. 44 kubičnih metrov macesnovega lesa pa so najprej z vozovi in traktorji pripeljali do bližnje kmetije in nato s pomočjo vitlov do razgledne točke. Ob izgradnji so porabili še 2000 kilogramov nerjaveče kovine. Stolp ljubezni vabi »Žusem je prejšnja leta povprečno obiskalo okoli 2000 pohodnikov. Od druge polovice novembra lani, ko je bil stolp že v večini postavljen, do danes, pa je Žusem obiskalo že okoli 4000 pohodnikov,« pravi Mansutti. Do poletja nameravajo na stolp namestiti daljnogled, ki bo obiskovalcem omogočil še bolj zanimiv pogled z razglednega stolpa. Vsekakor pa upajo, da bo Stolp ljubezni poleg pohodnikov privabil tudi mnoge zaljubljence, ki bi utegnili ovekovečiti romantični trenutek na razgledni točki tudi s kakšno zaroko. Prijetno s koristnim Pogled z macesnovega stolpa očara s širino. Čeprav ne stoji ravno na najvišji točki hriba, Macesnov les daje Stolpu ljubezni prijeten naraven videz. Predsednik PD Žusem, Simon Mansutti (drugi z desne) s člani društva. ampak okoli 4 metre nižje, se dviga visoko nad krošnje dreves in ponuja veličasten razgled vse do Boča, Donačke gore, Pohorja, Kamniško Savinjskih alp, Triglava in sosednje Avstrije ter Hrvaške. Poleg prijetnega razgleda je sprehod do Stolpa ljubezni tudi zdrava rekreacija. Do cilja je možno priti po dveh označenih poteh, ki se začneta pri Turistični kmetiji Žurej. Po panoramski, bolj položni poti, lahko mimo razglednih točk do Stolpa prikorakamo v slabih dveh urah. Nekoliko zahtevnejša pot, ki vodi čez nekaj stopnic in klinov, pa nas po strmi trasi pripelje do stolpa v slabi uri. DEJSTVA Ljubezen je v zraku Naj bo to ljubezen do narave, ljubezen do rekreacije ali pa tista čisto prava ljubezen. V Žusmu je vse v znamenju ljubezni. Upajo, da se bo na Stolpu ljubezni zaiskrilo tudi ob kakšni zaroki ali ob prvem poljubu. Nedvomno pa ob okolici stolpa ne bodo ostali ravnodušni niti tisti manj romantični. Planinsko zavetišče tik ob Stolpu ljubezni, kjer lahko pohodniki posedijo in se okrepčajo. ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2015. Q3jX5Q33 urednistvo@sentjurskenovice.si Intervju (T7) MATEJ PLAN KO Domov, v gore I "Ml Matej Plankoje zaprisežen planinec. Profesionalno in v prostem času. Če bi mislili, da bo imel zato, ker dela v planinski organizaciji, več časa za hribe, bi se motili. Kot generalni sekretar Planinske zveze Slovenije ima v zadnjih štirih letih, odkar je prevzel funkcijo, več dela in manj časa. Vendar se vsak dan rad vrne v domači Pa-ridol, kjer ima dom in družino. Mi smo ga srečali ob nedavnem odprtju razstave ob 120-letnici Aljaževega stolpa, ki je eden izmed pomembnejših simbolov slovenstva, le dva dni po tem, ko se je vrnil z gorske avanture v Švici. Planko sodeluje pri organizaciji planinskih taborov mladih planincev. Preden odhodom na Planinsko zvezo Slovenije je kot univerzitetni diplomirani inženir strojništva delal v Alposu in nazadnje v enem od njegovih hčerinskih podjetij. » Piše in foto: Metka Pirc Ob letošnji 120-letnici postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu je vsa pozornost usmerjena v ta simbol slovenstva. Ste kdaj beležili, kolikokrat ste stolp videli v živo, na vrhu Triglava? •Verjetno več kot 25-krat, čeprav že nekaj časa ne vodim statistike o tem. Aljažev stolp je eden najbolj prepoznavnih slovenskih simbolov, posledica tega je tudi rek, da nisi pravi Slovenec, dokler ne stopiš na vrh. Verjetno ni planinskega društva v Sloveniji, ki ne bi organiziralo izletov na Triglav in ti izleti so praviloma množično obiskani. Kaj vam osebno pomeni Triglav? • Če pogledamo celotno zgodovino od Jakoba Aljaža in že prej, je zanimiv podatek, da smo Slovenci prej osvojili Triglav kot Francozi Mont Blanc, in to z opremo, ki je bila pred več kot 200 leti bistveno drugačna, kot je danes. Takrat, ko ni bilo pripomočkov, kot so jeklenice in klini, je bil vzpon na Triglav vrhunski podvig in dosežek. Triglav je bil ves čas simbol slovenstva. Aljaž je z nakupom 16 kvadratnih metrov parcele na vrhu ohranil goro slovensko in simbolično pokazal, da se nas tudi z najvišjega vrha ne da izgnati, kakor tudi ne s slovenskega prostora. Znan je tudi cel kup zgodb, kako so slovenski in nemški alpinisti ves čas tekmovali za primat v naših stenah in na koncu koncev lahko rečemo, da @ Intervju nam ga je uspelo obdržati. Zaradi vsega navedenega je Triglav tudi za mene simbol moči in opomin, da seje potrebno za stvari, ki sijih želiš, tudi boriti. Organiziranost slovenskega planinstva je na zavidljivi ravni. Kaj pravijo številke? • Planinstvo je v Sloveniji najbolj razširjenja rekreativna dejavnost. Po raziskavah Fakultete za šport izpred nekaj let se več kot 300.000 Slovencev aktivno ukvarja s planinarjenjem. Planinska zveza Slovenije je najbolj množična rekreativna nevladna organizacija v Sloveniji. Ima nekaj manj kot 54.000 članov, ki izkazujejo svojo pripadnost s plačilom članarine v enem izmed 283 planinskih društev. Za varno organiziranje in izvedbo planinskih izletov in pohodov skrbi več kot 1.500 registriranih prostovoljnih vodnikov PZS. Za mrežo več kot 10.000 km označenih planinskih poti skrbi okoli 700 registriranih prostovoljnih markacistov PZS. Imamo 174 planinskih koč, bivakov in zavetišč, od tega 162 oskrbovanih. Pri predstavljanju PZS moram izpostaviti tudi delo z mladimi in varovanje gorske narave, seveda pa ne smemo pozabiti niti na športna področja: alpinizem, športno plezanje, tekmovalno ledno plezanje in tekmovalno turno smučanje. Zakaj je planinarjenje pri nas tako priljubljeno? • Veliko k temu pripomore tradicija. Planinarjenje je relativno poceni šport in predstavlja tudi zdrav način preživljanja prostega časa z veliko druženja z enako mislečimi. Pomembna je tudi mreža planinskih poti, ki za razliko od ostalih alpskih držav pri nas vodijo »Če mene vprašate, bojna sekira med planinci in gorskimi kolesarji nikoli ni bila niti izkopana.« tudi na večino gorskih vrhov, ki so tako relativno lahko dosegljivi. K temu veliko pripomorejo tudi dobro organizirana in aktivna planinska društva. Slišim, da ste se ravno vrnili iz krajev brez telefonskega signala. Kako je bilo? • Bil sem v Švici, kjer sem skupaj s prijatelji naredil Visoko pot (Haute Ro-ute) iz Chamonixa v Zermatt s turnimi smučmi. Bilo je zelo zanimivo doživetje, na žalost pa so te stvari prekratke. Je okolica in bližina gričev na Šentjurskem tisto, zaradi česar se niste preselili v Ljubljano in se raje vsak dan tja vozite na delo? Ravnam podobno kot veliko Slovencev. V naših koncih sem se ustalil ter si uredil dom in družino. Vrsto let ste bili predsednik domačega Planinskega društva Slivnica pri Celju. Kakšni planinci so Šen-tjurčani? • V občini Šentjur je kar pet planinskih društev in en plezalni klub. Vsa društva so aktivna, a se v vsakem osredotočajo na drugo dejavnost. Eni delajo predvsem z mladimi, drugi veliko energije vlagajo v upravljanje planinskih domov. V PD Žusem so vse sile namenili izgradnji razglednega stolpa. Dejavnost živi in z oživljanjem lokalnih točk, povezanih v poti S klopce na klopco, število pohodnikov narašča. Tudi v našem podeželskem okolju se ljudje vedno bolj zavedajo pomena gibanja in si znajo vzeti kakšno minuto zanj. Kam skočite, ko se vrnete domov? • Ljudje velikokrat predvidevajo, da več hodim po hribih, odkar sem zaposlen na Planinski zvezi Slovenije, sam pa lahko rečem, da v tem času zaradi natrpanega umika in delovnih obveznosti zagotovo manj planinarim. V Gorici pri Slivnici smo pred dve-mi leti odprli pot S klopce na klopco. Projekt je dober in je izvrstno zaživel. Pot ima veliko obiskovalcev tako iz lokalnega okolja kot tudi širše. Od svojega doma potrebujem okoli 45 minut, da obiščem eno izmed točk te poti, in zato ustreza popoldanski ali večerni aktivnosti. Pravijo, da so slovenske gore najlepše. Kaj menite vi? • V Sloveniji radi rečemo tako. To tudi drži, navsezadnje imamo tu svoje bližnje, tu smo odraščali, v njih si pridobili prve gorniške izkušnje, osvojili prvi vrh, doživeli prvi planinski krst ... Zaradi tega smo nanje še posebej »Potrebno se je zavedati, da se moramo kdaj tudi obrniti in vrniti domov, na primer če se vreme spremeni ali če ugotovimo, da se tisti dan ne počutimo najbolje. Hrib nas bo počakal.« navezani. Ker smo nam blizu, jim tudi bolj natančno poznamo in raziščemo veliko posebnosti in lepot. Zame so vsi hribi po svoje lepi in zanimivi: Himalaja s svojo mogočnostjo, Patagonija s svojimi posebnimi oblikami in Alpe, kjer se že začnejo ledeniki in granit. Naše apnenčaste skale sijejo in žarijo v svoji belini in so nekaj posebnega. Zame so vse gore lepe, najpomembneje je, da si vzamemo čas in se nekam odpravimo. 5 toplejšimi dnevi se bliža planinska sezona. Na kaj naj bomo pozorni? • Že ko gremo od doma, moramo razmišljati in poskrbeti, da se bomo tudi varno vrnili. To pomeni, da moramo planinski izlet dobro načrtovati. Tura se začne že doma, ko zbiramo ustrezne informacije, preverimo vremensko napoved, zahtevnost poti in ocenimo svoje sposobnosti. Če smo vse to dobro povezali, bomo na turi uživali in se bomo zadovoljni in polni lepih doživetij vrnili domov, kar je glavni cilj vsake »Triglav je tudi za mene simbol moči in opomin, da se je potrebno za stvari, ki si jih želiš, tudi boriti.« planinske ture. Če gremo v visokogorje na zelo zahtevne planinske poti, ne smemo pozabiti na ustrezno opremo: ustrezno obutev, čelado, plezalni pas in samovarovalni komplet, na mobilni telefon s polno baterijo, da lahko v primeru zapletov hitro pokličemo pomoč. Opremo moramo znati tudi ustrezno uporabljati. Pomembna je tudi primerna psihofizična pripravljenost in da se ne precenjujemo. To je ključ do prijetnih doživetij in vtisov na poti in ob osvajanju vrhov. Potrebno se je zavedati, da se moramo kdaj tudi obrniti in vrniti domov, na primer če se vreme spremeni ali če ugotovimo, da se tisti dan ne počutimo najbolje. Hrib nas bo počakal. Omeniva še eno od vidnejših aktivnosti Planinske zveze, na katero so rekreativni športniki težko čakali, in sicer gre za povezovanje planincev in gorskih kolesarjev. Zdi se, da ste zakopali bojno sekiro? • Če mene vprašate, ta nikoli ni bila niti izkopana, (smeh) Lahko rečem, da se je o tej problematiki začelo intenzivno govoriti 10 let prepozno. Marsikaj bi bilo lažje rešiti, če bi se je lotili prej. Pri vožnji s kolesi v naravnem okolju je vožnja po planinskih potih le manjši del celotne zgodbe. Na PZS smo se zadeve intenzivno lotili pred tremi leti, ko smo začeli s procesom odpiranja planinskih poti tudi za kolesarje, na podlagi postopka, ki ga predvideva Zakon o planinskih poteh, sprejet leta 2008. Pripravili smo Merila za dvonamensko rabo planinskih poti, pri pripravi katerih so sodelovali vsi vpleteni: varuhi gorske narave, ki si želijo čim manj posegov v naravo, turni kolesarji, ki si želijo voziti po teh poteh, in markacisti, ki jih urejajo in vzdržujejo. Sprejeta merila, ki točno določajo, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za vožnjo s kolesi po planinskih poteh, so kompromis med vsemi. Na podlagi teh meril smo že predlagali pristojnemu ministru vpis prvih dvonamenskih poti. Mislim, da je to dobra osnova za vse nadaljnje postopke. Pomembno je tudi, da se kolesarji vključujejo v delo planinskih društev in pomagajo pri vzdrževanju planinskih poti. Šentjurčani (jg) Ko se gremo podeželci zabavat, se ne posluša samo narodnozabavne Albina Kolar. Dolgoletna predsednica Društva podeželske mladine Šentjur (DPMŠ) je predlani postala prostovoljka leta na občinski ravni, lani pa je prejela še bolj laskav, nacionalni naziv prostovoljke leta v kategoriji mladinskih voditeljev med 18 in 30 let. » Pogovarjal seje: Bogdan Rahten K podeželcem je pristopila pred osmimi leti, ko se je na povabilo prijateljev udeležila kviza Mladi in podeželje. S svojo aktivnostjo je začela prevzemati vse večjo odgovornost in po Blanki Pevec kmalu postala prva dama društva, ki gaje v zadnjih letih spravila na zavidljiv nivo. Mogoče ravno zaradi visoko postavljene letvice pretendentov za predsedniško mesto ni na pretek. Aktivna je tudi pri ženskem pevskem zboru v Dramljah in tamkajšnjem društvu prijateljev mladine. Kako se spominjate začetkov pri DPMŠ? Vsekakor se spominjam tega, da smo bili dokaj neizkušeni. Prav tako nismo imeli denarja, po drugi strani pa je bilo treba leta 2011 organizirati naše prve državne igre. Pri organi- »Mladisosi še pred nekaj leti upali prevzemati kmetije, v zadnjih letih pase ta trend zelo zmanjšuje.« zaciji je pomagalo okoli sto mladih, s katerimi smo se zelo povezali. V zadnjem tednu je šlo celo za triiz-mensko delo, vse skupaj pa je bila za nas super izkušnja. Sodelovanje pri društvu mi je prineslo organizacijske sposobnosti in povečalo kompetence za službo. Katere dejavnosti izvajate pri DPMŠ? V marcu sta na sporedu občni zbor in kviz na občinski ravni, ki ga pripravljamo skupaj s kmetijsko gozdarsko zbornico, a imamo možnost vpliva na teme. Sledi kviz na regijskem in morebiti še na državnem nivoju. Konec maja imamo piknik, junija pa državne igre, kjer smo imeli v zadnjih letih veliko uspehov. Vseskozi se udeležujemo izobraževanj. Jeseni je na vrsti strokovna ekskurzija z ogledom dobrih praks. Lahko še povem, da tudi drugi podeželci prihajajo na obisk v naše kraje in takrat seveda poskrbimo za druženje. Je res, da jedro članov prihaja s Ponikve in Dramelj? Člani v društvu prihajajo iz vse občine, vendar se jedra spreminjajo glede na generacijo. Trenutno je res bolj zastopan sever občine. Kako pa je z aktivnostmi na nacionalnem nivoju? Kot društvo smo včlanjeni v Zvezo slovenske podeželske mladine, ZSPM pa je včlanjena v Mladinski svet Slovenije. MSS izvaja različna usposabljanja za mladinske voditelje oziroma člane društev. Vloženi čas se obrestuje, saj takšna znanja težko dobiš drugje, prav pa pridejo tudi na drugih področjih. Gre sicer tudi po daljši poti, da se počasi vsega naučiš sam ©. Sama sem članica glavnega odbora in predstavnica za celjsko regijo, za katero koordiniram povezavo osmih društev s centralo. Z veseljem povem, da smo ena najbolj aktivnih regij. Vodim tudi skupino za izobraževanje in šport. Letos tako koordiniram tri dogodke na državni ravni. Treba je skleniti številne dogovore, pogodbe,... Kakšna je problematika oziroma vloga mladih na podeželju? Mlad kmet si formalno do dopolnjenega 40 leta in dandanes sploh ni nujno, da že imaš družino. Razmere pogosto ne omogočajo, da bi se lahko družine preživljale s to dejavnostjo. Opažam, da so si mladi še pred nekaj leti upali prevzemati kmetije, v zadnjih letih pa se trend zelo zmanjšuje. Vseeno menim, daje pomembno zavedanje, da pripadaš kmečkemu stanu, čeprav veš, da rožice ne cvetijo. Ravno zaradi tega pri društvu delamo na različnih usposabljanjih, kajti ob obvezni papirologiji, ki jo morajo kmetje obvladati, so tovrstna znanja zelo dobrodošla. V tujini sem na različnih dogodkih videla, da smo mi zanje pravi siromaki. Osnovno dejavnost organizacijam, kot je naša, pogosto sofinancira država, mi pa se za vsak belič utapljamo v birokraciji. Prav tako pogrešam možnost sredstev za strokovno delo z mladimi podeželci. Vse, kar naredimo, je na prostovoljni osnovi, kar ne zadošča potrebam, in tako se naš zaostanek polagoma veča. Ste dali kakšne pobude za izboljšanje stanja? Kot ZSPM smo želeli delati projekt za zbiranje odpadne folije od bal, ki je je ogromno, samo področje pa je zelo neurejeno. Naleteli smo na nasprotovanja in odnehali. Prav tako opažam, da se ekološki in konvencionalni kmetje grdo gledajo. Zadaj so močni lobiji, sodelovanje je še vedno redkost. Integrirana pridelava se ukinja, vsi pa si ekološke pridelave ne morejo privoščiti. Kako pa je videti vaša kmetija? Nahaja se na območju Pletovarja, kjer staršem pomaga pet deklet. Obsega 25 ha površine, 35 glav živine, imamo piščance, oddajamo mleko, registriran pa je tudi turizem na kmetiji. So vas lani skušali zvabiti v (lokalno] politiko? Vabile so me skoraj vse stranke z raznoraznimi obljubami in vse sem zavrnila. Ostajam zvesta svojim načelom. Ne prenesem spletkarjenja, čeprav podpiram vključevanje v lokalno skupnost. Šentjurski podeželci so med najuspešnejšimi v državi. Medgeneracijsko druženje » Rubriko pripravlja LJUDMILA CONRADI. Jelka Križnik, upokojenka, predsednica RK Loka pri Zusmu Vse več je ljudi, ki so potrebni pomoči, tako daje prostovoljstvo velika vrednota. Za to, kar delamo prostovoljci, bi morala bolj poskrbeti država. Na srečo je v RK veliko prostovoljcev, srčnih ljudi, ki jim ni vseeno, da nekateri trpijo. ANKETA Rdeči križ v Loki pri Zusmu Prostovoljci. Nesebično pomagajo socialno šibkim in starejšim. Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Loka pri Žusmu je ena od dvanajstih krajevnih organizacij, ki spadajo pod okrilje Območnega združenja RK Šentjur. Pri vseh akcijah KORK so odločilnega pomena prostovoljci. To so ljudje, ki požrtvovalno darujejo svoj čas v dobro tistim, ki so potrebni pomoči. Njihovo delo poteka po območjih. Deljenje hrane »Pakete s hrano delimo ob petkih od devete do desete ure štiri do petkrat letno,« pove Jelka Križnik, ki je že devet let predsednica KORK Loka pri Žusmu. Hrano dobijo iz glavnega skladišča Rdečega križa v Šentjurju. V paketih so mleko, olje, moka, riž, testenine, konzerve, čaj in piškoti v skupni vrednosti okoli 25 evrov. Pralni prašek se deli posebej. Pakete s hrano delijo po tabeli, kjer je zapisana količina posameznih sestavin na osebo. Krvodajalske akcije Krajevna skupnost Loka pri Žusmu šteje 850 prebivalcev. Krvodajalskih akcij se udeležuje 12,5 odstotka krajanov. »Zelo smo zadovoljni, da se ljudje odzivajo na krvodajalstvo. Krajani so veseli, da jim ni treba več hoditi na krvodajalske akcije v Gorico, saj v zadnjem času Univerzitetni klinični center Maribor in Območno združenje RK Šentjur organizirata krvodajalsko akcijo v njihovi vasi. Pogostitev starejših krajanov Vodstvo KORK Loka pri Žusmu vsako leto organizira srečanje krajanov, starih 80, 85 in 90 let, stare nad 90 let pa vabijo na vsako srečanje. Vsaki dve leti organizirajo srečanje starejših krajanov. Učenci krajevne osnovne šole jim pripravijo kulturni program, KORK pa jih s pomočjo KS Loka pri Žusmu pogosti in obdari s skromnimi darili. Ob Miklavžu poverjeniki poskrbijo za obdarovanje vseh krajanov, starih nad 70 let. Polona Miklavčič, tajnica KORK Loka pri Žusmu V zadnjem času KORK mnogo pomeni ljudem, posebno socialno šibkim in starejšim. Poverjeniki razdeljujejo hrano in obiskujejo starejše ob rojstnih dnevih. Prvošolčki so veseli, ko so v prvem razredu sprejeti v RK. Že majhni spoznajo, kako lahko ljudem pomagajo, in to raste z njimi. Skoraj tri čet rt stoletja Janeza Seliča Na srednje veliki Seličevi kmetiji v Javorju pri Gorici pri Slivnici seje pred skoraj tri-četrt stoletja rodil peti otrok, najmlajši Janez, ki je danes edini živ od članov svoje družine. Že kmalu je moral prijeti za kmečko delo - največkrat je pasel živino. Ko je po drugi svetovni vojni dorasel za šolo, se je vsak delovni dan peš podal na enourno pot do slivniške šole. Po končani osnovni šoli je delal na domači kmetiji, saj delovnih rok ni bilo nikoli dovolj. Nato se je zaposlil v kmetijski zadrugi v Šentjurju. Po odsluženju vojaškega roka je sprejel službo v Železarni Štore. Ko je bil zaposlen v Šentjurju kot traktorist, je v Loki pri Žusmu spoznal dekle, ki ga je tako prevzela, da se je poročil z njo. Rodila mu je dva sina, Janka in Antona. Poleg tega, daje delal v službi, je obdeloval njive in vinograd. Pred dvemi leti je ostal sam. Zdaj živi v Domu ob Savinji v Celju, kjer ga največkrat obiščeta vnuka. Razmišlja, da bi se preselil v Šentjur k dvema znankama. Janez Selič ima rad naravo, zato se bo iz Celja preselil v Šentjur. PREJELI SMO Kocenova sobota na Ponikvi Že nekaj let poteka konec marca tradicionalni so se tudi nekatera druga društva in organizacije sobotnem pohodu. Udeležili so se ga otroci pohod v čast in spomin na našega znamenitega iz kraja in občine. iz šole, njihovi učitelji in drugi starejši. Letos kartografa in profesorja mnogih znanstvenih Strokovno pomoč pri Kocenovi soboti smo pogrešali malo več pohodnikov, tako iz področij, Blaža Kocena. Ta naš veliki mož je že leta nudita dr. Jurij Kunaver in njegov Ljubljane, kot domačih. Radi bi, da bi prišli tudi med ljudmi premalo poudarjen. Nedavno je nekdanji študent, sedanji profesor v iz Šentjurja. Morda prihodnje leto. skupinica iz Češke prišla na Hotunje, saj Čehi Ljubljani, Rožle Bratec Mrvar, ki stopa v V šoli so letos na Kocenovo soboto odprli in Hotunjci še vedno bolj častijo njegovo ime znanstvenih raziskavah za svojim vzornikom razstavo številnih atlasov, ki sta jih velikodušno kot mi. Še vedno skrivamo njegov širši pomen, dr. Kunaverjem. Tretji strokovnjak je Tomo podarila dr. Jurij Kunaver in Rožle Bratec, ki ki je segal v Ameriko, Izrael in Arabijo. Jasnost Golob, ki je zaslužen, da so izdelane učne poti, sta razstavo tudi vsebinsko uredila. V Knjižnici in široka uporabnost njegovih zemljevidov je ki so podlaga za vsakoletni Kocenov pohod po Šentjur pa so pripravili razstavo slikovnih del bila podlaga mnogih geografov po svetu. geološki poti Stanka Buserja ali poti treh velikih Pavla Kunaverja, očeta Jurija Kunaverja, ki Šola na Ponikvi, ki nosi njegovo ime, je mož na Ponikvi. je bil profesor v Ljubljani, astronom, začetnik pripravila delovno Kocenovo soboto. Vključila Vsi trije omenjeni so tudi letos bili na skavtov Slovenije, jamar, raziskovalec Cerkniškega jezera, itd. Kocenova sobota je ena izmed prireditev v občini. Med letom se veliko dogaja, veliko ljudi se glasbeno, pevsko in društveno udejstvuje, kar je naše duhovno bogastvo, naš ponos. Navadimo se, da pohvalimo njihovo delo. Posebno sem pozorna na delo mladih, na njihovo izvirnost. Kar smo starejši delali, naj nadaljuje naš mladi rod. V tem je bodočnost naroda in naša sreča. Slava Kovačič, Ponikva Pripis uredništva: zapis je povzetek daljšega razmišljanja avtorice Novice (2l) Kakšna so letos šentjurska vina? Krasna in pitna. Takšna^so vina letnika 2014 s Šentjurskega. Nekatera so tudi zelo kakovostna. Za letino 2014 je predsednik ocenjevalne komisije mag. Tone Vodovnik povedal, da je bilo v pridelavo in nego potrebno vložiti še več truda kot zadnje desetietje. In očitno so vinarji in vinogradniki to storili, saj so po Vodovnikovih besedah zvrsti vin krasne in pitne, podeljena zlata priznanja pa potrjujejo, da se s trudom in potrpežljivostjo da marsikaj doseči. Pod prireditvenim šotorom v Zgornjem trgu so podelili priznanja najboljšim vinarjem in njihovemu vinu. Ocenili so 47 vzorcev, šest so jih izločili. Posebno pohvalo sta prejela Jure Zdolšek za laški rizling in Edvard Kolar za sauvignon, pozna trgatev, ki sta dosegla najvišjo povprečno oceno 18,77. Oba sta bila posebej pohvaljena za posebno nego, skrb in močne živce. Kot je poudaril Jurij Malovrh, ki je podaril priznanja, sta se za svoji sorti posebej uspešno borila ob udaru gnilobe v vinogradu in proti ptičem. Tri vina so razglasili za Ipavčeva vina, več o tem na strani 29. (TP) Takole sta si pri podeljevanju diplom segla v roko župan mag. Marko Diaci in mag. Branko Šket, direktor ŠC Šentjur. Kakšne so letošnje ocene? Ime Kraj Zvrst Ocena Priznanje Silvo Fendre Brezje bela zvrst 18,20 zlata Lojze Krajnc Rifnik bela zvrst 18,20 zlata Zlatko Tajnšek Šentjur bela zvrst 18,10 zlata Leopold Gubenšek Šentjur bela zvrst 17,93 srebrna Anton Kolar Pletovarje bela zvrst 17,90 srebrna Edvard Kolar Šentjur bela zvrst 17,87 srebrna Drago Leskovšek Gorica pri Slivnici bela zvrst 17,80 srebrna Šolski center Šentjur Šentjur bela zvrst 17,77 srebrna Martin Cmok Grobelno bela zvrst 17,63 srebrna Rudi Magdalene Šentjur bela zvrst 17,60 srebrna Milenko Tanšek Gorica pri Slivnici bela zvrst 17,50 srebrna Jože Pirjevec Šentjur bela zvrst 17,33 srebrna Florjana Šibret Šentjur bela zvrst 17,30 srebrna Janez Rečnik Šentjur bela zvrst 17,27 srebrna Šolski center Šentjur Šentjur sauvignon 18,27 zlata Dušan Antolovič Šentjur sivi pinot 18,23 zlata Franc Pevec Šentjur renski rizling 18,23 zlata Manin Zdolšek Ponikva mmeni muškat 18,20 zlata Jurij Malovrh Šentjur auxerua 18,13 zlata Ivan Johan Gorica pri Slivnici zeleni silvanec 18,13 zlata Dušan Antolovič Šentjur mmeni muškat 18,13 zlata Jurij Malovrh Šentjur sauvignon 18,10 zlata Jože Pevec Ponikva rumeni muškat 18,10 zlata Cvetko Šibret Dramlje šipon 17,97 srebrna Jože Mauer Šentjur traminec 17,97 srebrna Edvard Kolar Šentjur sauvignon 17,93 srebrna Edvard Kolar Šentjur rumeni muškat 17,90 srebrna Ivan Johan Gorica pri Slivnici sauvignon 17,87 srebrna Anton Žmaher Šentjur laški rizling 17,83 srebrna Stanislav Žavski Grobelno laški rizling 17,80 srebrna Jože Mauer Šentjur laški rizling 17,80 srebrna Robert Romih Gorica pri Slivnici kemer 17,67 srebrna Peter Lapornik Šentjur sauvignon 17,63 srebrna Robert Romih Gorica pri Slivnici zeleni silvanec 17,57 srebrna Janez Rečnik Šentjur sauvignon 17,57 srebrna Anton Krofi Planina chardonnay 17,50 srebrna Anton Kolar Pletovarje mešano rdeče 17,20 srebrna Rajko Gajšek Šentjur mešano rdeče 17,13 srebrna Milena Zdolšek Ponikva modra frankinja 17,83 srebrna Anton Krofi Planina modra frankinja 17,70 srebrna Dušan Antolovič Šentjur modra frankinja 17,67 srebrna Marjan Bohorč Šentjur bela zvrst 17,55 srebrna Marija Zidanšek Dramlje bela zvrst 18,03 srebrna Jurij Malovrh Šentjur zvveigelt 17,63 srebrna Milenko Tanšek Gorica pri Slivnici modri pinot 17,63 srebrna Anton Lesjak Straža na Gori modra frankinja 17,57 srebrna Peter Lapornik Šentjur modri pinot rose 17,23 srebrna Edvard Kolar Šentjur sauvignon 18,77 zlata Jure Zdolšek Ponikva laški rizling 18,77 zlata (22) Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2015. rrv^r,-. ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si DQ5X^Q33 urednistvo@sentjurskenovice.si Reportaža (23) brezskrbno med številnimi stojnicami Šentjurjevega v C'?; se l-v ES Na IS J ^ ditvenem prostoru je predsedniku IS / jEjN® dobrodošlico v svojem jezičnem ■f' TB slogu zaželela tudi pristna kozjan- -j,%F ska 'mamika' Trzuklnova Pepa jjgsj (upodablja jo Slavica Van der pr? ^T;' >|*.R Minnen). Njenim duhovitim domislicam je pritegnil tudi predse- ni resen tukaj na odru je gospod je tako očarala, da jo je v družbi dnik in pred občinstvom, ki se jima Ipavec,« je priznal predsednik, saj delegacije Šentjurčanov povabil v je od srca nasmejalo, sta uprizorila je Luka Žerjav svojo vlogo Ipav- predsedniško palačo, pravo spontano komedijo. »Edi- ca res dobro odigral. Pepa pa ga Letos je sicer prvič prizorišče Nekoliko spremenjen koncept Šentjurjevega, ki so ga tokrat posvetili tudi znamenitemu Šen-tjurčanu dr. Gustavu Ipavcu in njegovemu času, so obiskovalci dobro sprejeli. Veliko se jih je zadnjo aprilsko soboto udeležilo osrednjega dogajanja naše največje večdnevne turistične prireditve, ki jo je s svojim obiskom počastil tudi predsednik države Borut Pahor. Predsednik je znova opravičil sloves 'ljudskega predsednika', saj seje v družbi župana mag. Marka krasil mlaj, ki so ga postavili 'na kisle župe, predstavljali so Šentjur roke'. Sobotno Šentjurjevo so za- v 19. stoletju, pripravili folklorni čeli z Jurjevim pohodom in nada- festival, tekmovanje v vlečenju ljevali s tekmovanjem v kuhanju vrvi, Šentjurjeve igre, revijo naro- dno-zabavnih ansamblov ... Nekaj utrinkov osrednjega dogajanja je ekipa Šentjurskih novic ujela v fotografski objektiv. Tudi člani kolesarske sekcije domačega kluba starodobnikov so prikazali, kako je bilo v Šentjurju pred več kot 100 leti. Na Šentjurjevem sejmu so svoje izdelke ponujali številni Tudi mladi šentjurski čebelarji so pokazali, kaj znajo, ponudniki od blizu in daleč. se jih je sprehajalo med prizorišči na Zgornjem trgu. V taktu domače glasbe in starih plesov so se vrteli folklorniki. Vzel si je čas za rokovanje, pogovor in fotografiranje z obiskovalci. 25. ŠENTJURJEVO PREDSEDNIK Predsednik Pahor in Trzuklnova Pepa sta dodobra nasmejala občinstvo. Osrednje dogajanje Šentjurjevega je zaznamoval tudi obisk predsednika Pahorja. So se udeležili jubilejnega, 25 Šentjurjevega. » Piše: Nina K robat več kot toliko različnih društev in organizacij je sodelovalo pri pripravah. obiskovalci FOLKLORA roke, zlate i stni dnevi, Viktor Fifavž s.p., Grajski trg 17, Vitanje (24) Reportaža STARODOBNIKI NA OGLED V Šentjurju ponosno pokazali starodobna vozila Večno mladi Šentjur. Člani domačega kluba starodobni-kov so v Šentjur znova privabili številne lastnike in ljubitelje starih vozil. » Piše: Nina Krobat Na dan upora proti okupatorju so Šentjur zavzela številna stara vozila, tudi iz obdobja, ki smo se ga na ta dan spominjali. Člani šentjurskega kluba starodob-nikov Večno mladi so pri železniški postaji namreč pripravili že deveti blagoslov, srečanje in razstavo starodobnih vozil. Med lepotci je bilo mnogo vozil, ki so nekdaj polnila naše ceste, pa tudi bolj eksotična. Poleg avtomobilov je pozornost pritegnilo tudi nekaj tovornjakov, motorji in motocikli ter več kot stoletje stara kolesa. Srečanje seje začelo že zjutraj, nato pa so se vozniki odpravili na panoramsko vožnjo proti Celju skozi mestno središče do Žalca in nazaj v Šentjur, kjer so vozila spet razstavili za obiskovalce, podelili pokale in uživali ob golažu in zvokih ansambla. Starodobna osebna, tovorna in vojaška vozila, pa kolesa, motorna kolesa in motorji so zavzeli Šentjur. Predstavili so se tudi domači gasilci, Veliko ljubiteljev starodobnikov se je reševalci, policisti... > .-\w. i zbralo v Šentjurju. Tudi tale Jaguar Mark IX iz leta 1961 je bil prava paša za oči. Renata in Drago Kukovič iz Nove Gorice sta pripeljala pravega lepotca, leta 1924 izdelanega v ameriškem Detroitu. Drago in Renata Kukovič sta se s svojim lepotcem v Šentjur pripeljala iz Nove Gorice. Dodge roadster iz leta 1924 je med obiskovalci požel veliko zanimanja, saj je šlo za naj starejši avtomobil na tokratnem srečanju. Avto sta zakonca pred enajstimi leti kupila v Avstraliji za okoli 30 tisoč evrov. Zanimiv je tudi zato, ker ima kolesne obroče narejene iz lesa, premore pa le zadnje zavore. Avtomobil, ki lahko pelje največ 80 kilometrov na uro, porabi kar od 20 do 30 litrov bencina na sto kilometrov. »In to je še najmanjši strošek na tem vozilu,« priznata strastna ljubitelja starih vozil, ki imata v domači garaži še 20 starodobnikov. Martin Prodnik iz Šentjurja na svojem BMW-ju, ki šteje že več kot 90 let. Martinov BMW iz leta 1929 Član šentjurskega kluba, Šentjurčan Martin Prodnik, je na ogled postavil svojega BMW-ja R4 iz leta 1929. Ta motor je bil najstarejši na šentjurskem srečanju, za kar so Martinu podelili tudi priznanje. Martin je že restavrirani motor pred osmimi kupil pri ljubitelju starodobnikov v Žalcu. Tudi originalna prikolica iz leta 1939 je lepo obnovljena. Martin se je na srečanje dobro pripravil. »Težava je, ker te stare motorje premalo vozimo. Veliko vzdrževanja potrebujejo. Zato sem ga včeraj ves dan 'šraufal', da danes deluje, kot mora,« nam je povedal na srečanju. In koliko tak motor pije? Osem do devet litrov. »Torej manj kot jaz,« se pošali lastnik. Martin ima doma še več starodobnih motorjev, najbolj pa je ponosen na svojega Horexa iz leta 1939. V celoti je motor in njegovo prikolico restavriral sam in pri tem, ko je iskal dele, prevozil več kot 10.000 kilometrov. Strastni ljubitelj starodobnikov zaradi svojega hobija doma nima težav pravi, čeprav priznava, da se mora kar malo brzdati, saj bi v tej zbirateljski evforiji kar naprej kupoval stara vozila ... Kultura (25) Dirigira jim'zenska Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur. Negujejo in širijo prepoznavnost šentjurskih rojakov Ipavcev tudi preko meja. » Piše: Tomaž Pritekel] Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev. Zbor je v sedemdesetih letih svojega delovanja prejel številna priznanja. Na državnem tekmovanju Naša pesem so leta 1978 prejeli bronasto plaketo mesta Maribor, kar je njihov največji uspeh. Leto in pol je od izida zgoščenke Naši Ipavci, ki jo je izdal MoPZ skladateljev Ipavcev v sodelovanju z MoPZ Dramlje in MoPZ Planina. Izid zgoščenke, ki so jo predstavili s tremi promocijskimi koncerti, si štejejo za večji uspeh v zadnjem času. Brez umetniškega vodje projekta prof. Mateja Romiha tega projekta ne bi mogli izpeljati. »On je znal vzpostaviti ustrezno delavnost in sodelovanje med zbori ter zahtevo po kvalitetni izvedbi pesmi,« pravi sogovornik, vodja organizacijskega odbora in predsednik MoPZ Skladateljev Ipavcev, Rado Marot. Lani je zbor imel 13 nastopov, med drugim tudi v tujini, ko so na gostovanju v Bruslju prepevali Ipavčeve pesmi v Evropskem par- lamentu. Konec meseca se bodo tradicionalno udeležili 24. Jurjeve revije pevskih zborov in vokalnih skupin, naslednje leto pa bodo obeležili 70-letnico zbora s slavnostnim koncertom. Zvok šentjurske glasbene rodbine še živi Zbor že tretje leto zapored vodi mlada zborovodkinja, profesorica glasbe Katja Kovač, ki je taktirko prevzela med pripravami na snemanje zadnje zgoščenke. Zborovodkinja skupaj z upravnim odborom zbora pripravlja letni program dela, vodi vaje in snuje repertoar pesmi za pomembnejše nastope. Repertoar je velikokrat prilagojen priložnostim in zahtevam organizatorjev posameznih prireditev. »Ker Združeni moški pevski zbori Občine Šentjur (MoPZ skladateljev Ipavcev, MoPZ Dramlje in MoPZ Planina). je naše temeljno poslanstvo in smoter delovanja širiti prepoznavnost naših slavnih skladateljev Ipavcev, je logično, da njihove skladbe predstavljajo stalni del repertoarja. Poleg teh pesmi pa imamo v svojem bogatem repertoarju tudi številne narodne in umetne pesmi različnih avtorjev, med drugim tudi pesmi blaženega Antona Martina Slomška in pesnika Valentina Orožna,« je povedal Rado Marot. Zbor trenutno šteje 26 rednih članov, želeli pa bi sijih vsaj 30, enakomerno porazdeljenih po glasovih (1. in 2. tenor ter 1. in 2. bas). Zasedbo venomer v skladu z možnostmi pomlajujejo in številčno dopolnjujejo. Morebitne nove člane najprej čaka osnovni preizkus z zborovodkinjo, ki oceni njihovo primernost in jih razporedi v ustrezno tonalno skupino, na vajah pa se novi člani usposabljajo pod mentorstvom izkušenejših pevcev. Resno delo združujejo z zabavo Kot homogen kolektiv, kjer vladata tovarištvo in razumevanje, se preteklim prigodam vedno radi nasmejejo, a jih skrivnostno zadržijo v okvirih zbora. »Veliko se je zgodilo v teh letih, še zlasti na gostovanjih po svetu. A izstopajoče anekdote raje zadržimo zase,« je smehljaje povedal Rado Marot, ki je dodal: »Radi se družimo in lepo se imamo skupaj. Vendar pa je potrebno biti tudi odgovoren in resen. Pevec mora imeti rad pesem, mora jo čutiti v srcu.« Z leve: Anita Kolesa, Matej Romih (producent in umetniški vodja projekta Naši Ipavci), Katja Rajh (zborovodkinja), Rado Marot (organizacijski vodja projekta Naši Ipavci in predsednik zbora) in Matevž Goršič. Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Nekaj številko prometu Letošnje štetje prometa v Šentjurju je pokazalo, da je križišče pri Zikošku dnevno obremenjeno s 16.400 vozili, kar je enkrat več, kot je bilo leta 1990. Zanimivo je, da več vozil prihaja iz planinske oziroma slivniške smeri (8.111) kot iz smeri Grobelnega (7043). Leta 1990 je veljalo ravno nasprotno. Skozi središče Šentjurja gre dnevno okrog 5.600 vozil, kar pomeni, daje križišče pri tržnici obremenjeno z okrog 17.000 vozili dnevno in ni prav nič čudno, če je skozi to križišče tako težko priti. Šentjurske novice, maj 1995 Sentjurčani osvojili Lhotse Petek, 19. maj, bo zagotovo datum, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino šentjurskega alpinizma. Tega dne sta pet minut pred pol enajsto dopoldne po srednjeevropskem času na vrh Lhotseja stopila Aco Pepevnik in Milan Romih. Že čez nekaj ur sta podvig skušala ponoviti Dušan Debelak in Tomaž Žerovnik, a sta morala zaradi hudega mraza odnehati. Vreme jo je zagodlo tudi Viktorju Mlinarju, Boštjanu Jezovšku in Matku Škalameri, ki so se morali obrniti 150 m pod vrhom. Odprava Lhotse 2000, katere večji del so predstavljali člani PK Rifnik, je kot prva v samostojni Sloveniji osvojila 8516 m visoko goro. Uspeh ima še toliko večjo težo, ker so naši junaki vzpon opravili brez dodatnega kisika. Šentjurske novice, maj 2000 Peter Lapornik in njegov Kemoplast Oba sta že 15 let nerazdružljiv šentjurski pojem; Kemoplast kot uspešna trgovina s talnimi oblogami, parketi, zavesami, tepihi ... Peter Lapornik pa kot dinamičen mož, ki gori za svojo trgovino in za šentjursko košarko. Tik pred prvim majem je Kemoplast na Anderbur-gu slovesno odprl nov poslovni prostor, 220 milijonov tolarjev vreden objekt, v katerega sklopu je tudi nov razstavno prodajni salon v površini 1590 m2. Šentjurske novice, maj 2005 Nam bo igrišče na mivki 'izvolilo' župana? Čeprav še niso končani vsi postopki okrog nadzora izgradnje zdaj že znamenitega odbojkarskega igrišča na mivki pri šoli v Hruševcu, že lahko rečemo, da gre za afero, ki utegne ogroziti verodostojnost naše občinske uprave in župana Tisla. Zadeva naj bi bila zaključena še pred jesenskimi lokalnimi volitvami, zato bi afera 'Igrišče na mivki' lahko postala prvorazredna predvolilna tema. Seveda samo v primem, da bo med Tislovimi izzivalci tudi kakšen, ki misli resno. Šentjurske novice, maj 2010 »Ne dotikaj se me, mama ni daleč« Pomlad je čas poleganja mladičev in čas, ko je mnogo mladičev zelo ogroženih. Največ jih je ogroženih s strani človeka. Ogroženi so zaradi človeške aktivnosti, delno pa tudi zaradi neznanja in objestnosti. Med živalskimi vrstami, kjer so mladiči v času poleganja zelo ogroženi, je zanesljivo srnjad. Srne kotijo mladiče tako v gozdu kot na travnikih, kjer je dovolj kritja. Večina srn koti mladiče v času od sredine maja do sredine junija. V zadnjem času je to čas intenzivne košnje, zaradi česar je močno povečana možnost, da bo mladič pokošen. V večini primerov » Piše: Miran Hernaus, lovski mojster temu, da je ne vidimo. Če v naravi opazimo mladiča, se ga ne dotikamo in se mimo in nemudoma oddaljimo. 48. člen Zakona o divjadi in lovstvu Mladiči so po skotitvi brez vonja. Njihov obrambni mehanizem je, da negibno ležijo v kritju, če mame ni zraven. Zbežali ne bodo niti pred plenilci, človekom ali kosilnico. Mladiči zajcev so približno en mesec po skotitvi zelo slabo aktivni. (več kot 80 odstotkih) srna poleže dva mladiča in tako lahko pričakujemo, da če smo opazili enega mladiča, je v bližini še drugi. Mladiči, ki so sami odloženi v travi ali gozdu, niso zapuščeni, ampak jih je mama začasno zapustila zaradi človeške prisotnosti. Mladiči so po skotitvi brez vonja. Njihov obrambni mehanizem je, da negibno ležijo v kritju, če mame ni zraven. Zbežali ne bodo niti pred plenilci, človekom ali kosilnico. Če torej pri košnji opazimo mladiča srnjadi, ga odnesemo z mesta košnje tako, da ne pustimo na njem vonja človeka, saj se mu drugače mama ne upa več približati. To najenostavneje storimo tako, da ga primemo z šopom trave in odnesemo na lokacijo, kjer ne bomo kosili. Mladiča si ne smemo nikoli prisvojiti z mislijo, da je zapuščen, saj ni: njegova mama je nekje v bližini, kljub prepoveduje vsako dotikanje, prenašanje ali prilaščanje najdenih osebkov, razen v primeru prenosa na varno mesto v naravnem okolju, če smo ga s tem zavarovali pred uničenjem. Veliko škodo mladičem povzročamo tudi z neodgovornim spomladanskim požiganjem travnikov. Nepo-košeno travinje je idealen prostor za poleganje divjih zajcev. Zajklja ima običajno prvo leglo v mesecu marcu na polju v nepokošeni travi ali nizkem gostem grmovju. Mladiči zajcev so približno en mesec po skotitvi zelo slabo aktivni in se ne morejo umakniti ognju. Kadar požigamo travnike, moramo vedeti, da delamo naravi nepopravljivo škodo - vsi predpisi o varovanju narave to početje prepovedujejo. Vsako najdbo onemogle ali poškodovane divjadi je najditelj dolžan takoj javiti pristojni lovski družini, ki je pooblaščena in odgovorna za ustrezno ukrepanje. Kronika » Rubriko pripravlja NINA KROBAT. »Dejansko z meritvami hitrosti umiijamo promet, saj so vozniki bolj pozorni na hitrost, s katero vozijo.« » Martin Kumer, pomočnik komandirja na Policijski postaji Šentjur PREHITRI VOZNIKI Skozi Dole rekorder kar 147 kilometrov na uro! Šentjurski policisti v povprečju v eni akciji merjenja hitrosti ujamejo dva do tri prehitre voznike. Rekorder v hitrosti in prekrških Pred leti so policisti verjetno debelo pogledali, ko so v naselju Dole vozniku izmerili kar 147 kilometrov na uro. Njemu toleranca pri tako visoki hitrosti ni pomagala, saj mu je sodišče vozniško dovoljenje odvzelo, naložili pa so mu še 1.200 evrov globe. Če pomislimo, kakšne bi lahko bile posledice takšnega divjanja, jo je voznik še dobro odnesel. Pred leti pa so obravnavali voznika, kije storil več kot 90 prekrškov! Kumer pojasni, da to niso bili prekrški zaradi prekoračitve hitrosti, temveč voznik sploh ni imel pogojev za vožnjo v cestnem prometu. Prehitri vozniki. Prekoračitev 5 kilometrov na uro nam policisti spregledajo, ne pa, če nanje 'z blendanjem' opozorimo druge voznike. zabeležijo dve do tri kršitve prekoračitve hitrosti. Še bolj se osredotočajo na tiste odseke, kjer je največ nesreč. »Dejansko z meritvami hitrosti umirjamo promet, saj so vozniki bolj pozorni na hitrost, s katero vozijo,« pojasni Kumer. Malo je tolerance Največkrat vozniki omejitev hitrosti prekoračijo za 10 do 20 kilometrov na uro. Pri izmerjeni hitrosti policisti upoštevajo tudi nekaj tolerance, pet kilometrov na uro nam 'spregledajo'. Če vozniku, ki pelje skozi naselje, med kontrolo policist izmeri 75 kilometrov na uro, mu 5 kilometrov torej odbije, za nastali prekršek pa izda plačilni nalog v višini 250 evrov (polovička 125 evrov) in tri kazenske točke. Kazen pa vas doleti tudi, če vas policist ujame, da na meritve hitrosti oziroma kontrolo prometa 'z blenda- Kumer in doda, da so nekaj njem' opozorite druge vo- tako 'solidarnih' voznikov znike. Izrečejo vam lahko na šentjurskih cestah že 40 evrov globe, opozarja kaznovali. Dobra novica je, da se promet na naših cestah vendarle nekoliko umirja. Kot je za Šentjurske novice povedal Martin Kumer, pomočnik komandirja na Policijski postaji Šentjur, so lani in letos ugotovili za četrtino manj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Je pa tistih, ki radi preveč pohodijo plin v svojem jeklenem konjičku, pri nas še vedno preveč. Kje je največ radarjev? Policisti na šentjurskih cestah pogosto merijo hitrost vozil. Največ prekoračitev hitrosti beležijo na cestnih odsekih Šentjur - Grobelno, Šentjur -Dramlje, Šentjur - Dobje in Šentjur -Proseniško. Na teh relacijah hitrost vozil merijo dnevno in več ur, pravi Kumer, v povprečju pa v eni taki 'akciji', torej na eni točki merjenja, dnevno Previdno na bankomatih! Šentjurski policisti so apri- bljani, že po dveh urah pa je la ponovno zabeležili primer bil opravljen dvig gotovine zlorabe bančnih kartic. Gre za v Maleziji. Policisti opozar-tako imenovani skimming, s jajo, da naj občani primerno katerim nepridipravi prebere- prekrijejo tipkovnico, kadar jo podatke z bančne kartice, tipkajo PIN kodo na banko-Občanka Šentjurja je denar matih ali na POS terminalih v dvignila z bankomata v Lju- trgovinah. (28) Kronika ZNAN OBRAZ r Že vse življenje gasilec Rajko Kundih iz Dolge Gore je eden izmed mlajših predsednikov naših prostovoljnih gasilskih društev. Čeprav šteje šele nekaj čez 30 let, mu gasilskih izkušenj ne manjka, saj je gasilec že skoraj vse svoje življenje. V gasilske vrste je stopil kot pionir, ko je bil star šele šest let, kot se za pravega Dolgo-gorčana tudi spodobi. »Pri nas ni hiše, ki ne bi imela vsaj enega gasilca. Tudi v naši dmžini smo vsi gasilci,« pravi, saj je biti gasilec v Dolgi Gori stvar tradicije. Tako tamkajšnje gasilsko društvo šteje kar 176 članov. To je veliko, saj je po zadnjih podatkih vseh prebivalcev Dolge Gore le nekaj manj kot 300. K sreči pa ne beležijo veliko intervencij v domačem kraju. Nazadnje so denimo pos- Rajko Kundih, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Dolga Gora. redovali ob lanskem žledu. Funkcijo predsednika opravlja od letošnjega januarja, že pred tem pa je bil član upravnega odbora in podpredsednik društva. Prizna, da mu delo v gasilskem društvu vzame veliko časa, a zaradi tega v službi nima težav. »Če za gasilce delaš z veseljem, ni težko. Najlepše pri tem delu je, da pomagamo dmg drugemu in skrbimo za varnost vaščanov, pa tudi, da se veliko družimo,« našteje. MINI KRIMI f Hrvatu zasegli marihuano Dramlje, 8. april - Na počivališču Zima na štajerski avtocesti so policisti pri državljanu Hrvaške, vozniku tovornega vozila, našli večjo količino cigaret. V gasilnem aparatu pa so našli še večjo količino marihuane. Policisti so prepovedano drogo zasegli, zoper voznika pa podali kazensko ovadbo. Buške in globa Šentjur, 8. april - V večernem času so policisti posredovali v enem izmed gostinskih lokalov v Šentjurju, kjer so se brez tehtnega razloga stepli člani dveh skupin, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Policisti so ugotovili, da so povod za pretep dali prav tisti, ki so bili na koncu najbolj poškodovani. Poleg bušk ji je doletela še globa. Na policijo s puško Šentjur, 9. april - Občan je pospravljal starejšo hišo in našel okoli 150 let staro puško 'prednjačo'. Puško je odnesel na Policijsko postajo Šentjur. Čigava je puška, ni znano, najverjetneje pa je lastnik orožja že pokojni nekdanji lastnik hiše. Kuril in zakuril Dobje, april - V okolici Dobja je občan kuril veje v bližini gospodarskega objekta, v katerem je bila suha krma. Ogenj seje prenesel na objekt, ki je zgorel. Požar so pogasili gasilci bližnjih dmštev in preprečili, da bi se ogenj razširil še na druge objekte. Povzročitelja čaka kazenska ovadba, policisti pa druge opozarjajo, naj bodo bolj previdni pri kurjenju. Ukradli luč z gradbišča Grobelno, 21. april - V Grobelnem so nepridipravi ukradli drog javne razsvetljave na gradbišču novega viadukta. Podjetje, ki je drog namestilo, so oškodovali za okoli 600 evrov. TATOVI NA DELU Kradejo celo sončne elektrarne Nagrada. Kdor bo imel koristne informacije o tatovih, bo nagrajen. Strokovnjaki svetujejo, da zavarujte elektrarno in poskrbite vsaj za osnovno zaščito. » Piše: Metka Pirc Več kot mesec dni je minilo, odkar so se pri Šprajčevih na Ponikvi zjutraj zbudili in opazili, da jim manjka del sončne elektrarne. Čeprav za kaj takega še niso slišali, so jim ponoči s sončne elektrarne po letu in pol ukradli panele. »Preprečimo tatovom načrte. Danes smo bili mi, jutri ste lahko vi,« so dejali v pozivu za iskanje tatov, ki so ga objavili na Facebooku z željo, da bi našli vsaj panele, če že ne nepridipravov. Kdor bo imel koristne informacije, ga bodo nagradili, obljubljajo. »Paneli so znamke Upsolar UP-M245P in velikosti 1,6 m x 1 m. Če je kdorkoli v noči iz 23. na 24. marec opazil karkoli čudnega v okolici Žagaj pri Ponikvi oziroma se peljal mimo, vas prosim, da mi to zasebno javite. Prav tako bodite prozorni na kakršen koli oglas v zvezi s paneli in sončno elektrarno,« prosijo lastniki. Njihov kontakt hranimo tudi v uredništvu, tako da nam lahko sporočite, če kaj veste. Onemogočite nepridiprave Kraja sončne elekrarne je skrajno nenavadna. Tudi Robert Otorepec, član upravnega odbora Združenja slovenske fotovoltaične industrije in direktor podjetja Sol navitas, je dejal, da za kaj takega doslej še ni slišal. Kot strokovnjak vsem lastnikom sončnih elektrarn svetuje, naj objekte zavarujejo pri zavarovalnici, poskrbijo za fizično ali elektronsko varovanje in za kakšne ovire, ki onemogočajo dostop do elektrarne. Sončne elektrarne so v svetu sicer dobrodošle, svetovni trendi gredo namreč v smer aktivnih hiš in samopreskrbe z električno energijo, kar prinaša zmanjšanje obremenitve javnega omrežja. Hkrati je v tujini naklonjenost obnovljivim virom energije, med katerimi je tudi sonce, bistveno večja kot pri nas. Slovenski fotovoltaični trg »Hiša, velika okoli 200 kvadratnih metrov, potrebuje okoli šestkilovatno elektrarno. Takšna po zdajšnji zakonodaji stane okoli 9.000 evrov in DDV. Če bi odpravili birokracijo, bi bila cena približno 6500 evrov in DDV,« pojasni Otorepec. Takšna elektrarna proizvede dovolj električne energije za gospodinjstvo. Na Ponikvi so takole ostali brez spodnje linije sončne elektrarne. FotosašaFeibar. Družabno » Družabne dogodke beleži TOMAŽ PRITEKEL). Jurij seje Šolskemu centru Šentjur zahvalil za pomoč vinogradnikom. Na podelitvi priznanj za najboljša vina, salame in kruh je zbrane nagovoril Gustav Ipavec. ŠENTJURSKIH ^ Predsednik PD Šentjur Miro Rožej. Šentjurski pohodniki Miro Rožej Predsednik Planinskega društva Šentjur o okoliških pohodniških poteh, domačih pohodnikih in nasvetih za varnost. Kakšni so šentjurski pohodniki v primerjavi z ostalimi po Sloveniji? Velikega izstopanja verjetno ni. Šentjurčani so zelo pridni. Planinsko kočo je potrebno vzdrževati in vedno se najde veliko prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati. Mogoče izstopamo tudi po tem, da imamo močno otroško sekcijo. Kakšne so šentjurske pohodniške poti? Zelo lepe. Savinjska pot, Šaleška planinska pot, pot po poteh 14. divizije ... Med njimi se najdejo krajše trase, po Savinjski poti lahko hodimo pa tudi cel teden, (smeh) Vse se najde. Kakšne pohodniške poti imajo Šentjurčani najraje? Šentjurčani imajo radi vse. Nekdo raje pohajkuje po pozelenelih, gričevnatih poteh. Nekdo raje zahaja v visokogorja. Težko bi kaj izpostavil. Ali naši pohodniki raje hodijo sami ali v družbi? Čisti rekreativci, ki redno skrbijo za svojo kondicijo, se na pohod večkrat odpravijo sami. Mnogi pohodniki, ki se občasno odpravijo na pohod zaradi druženja, pa v skupinah ali z družino. Priporočam, da večje skupine hodijo z vodniki. Šentjurski naj STR-30 prostovoljci Kdo je pridelal STR 31 letošnja protokolarna vina? str. 32 šentrock Šentjurski naj prostovoljci V aprilu so v Ipavčevem kultur- nizaciji dogodkov, nem domu podelili priznanja naj Naj prostovoljka od 19 do 30 let prostovoljcem občine Šentjur. Naj je Katarina Jenšterle. Katarina prostovoljka do 18 let je postala Šentjurju edinstveno prinaša sodo-Ana Vidic. Ana je nepogrešljiv ben ples. Njene brezplačne delav-del mladinske folklorne skupine, niče so odprte za vse generacije. Mlajše uči plesnih korakov, skrbi Lani je kot idejni vodja, mentor in za garderobo in sodeluje pri orga- koordinator uspešno zaključila pro- jekt Drevesne zgodbe. Naj prostovoljka nad 31 let - Naj prostovoljka nad 31 let je delo z mladino je postala Jožica Olga Konrad. Olga redno obisku- Lenič. Jožica je aktivna članica šti-je starejše, osamljene in invalidne rih društev in je soustanoviteljica ljudi na domu ter v domu za starejše dveh. Je mati 7 otrok, od tega dveh občane. Organizira dogodke, kjer z Dovvnovim sindromom. Pomaga obdaruje starejše, zbira darila in sa- pri organizaciji dobrodelnih dogod-ma pripravi tudi darila. kov. f Naj prostovoljci Šentjurja. Skupinska slika vseh dobitnikov pohval in naj prostovoljcev z županom mag. Markom Diacijem. ► Trije študentje medicine iz Centra Svit, Tatjana Škornik Tovornik (NIJZOE Celje) in Nuša Rebernak (ZD Šentjur). Z napihljivim modelom debelega črevesa so Šentjur-čanom predstavili program zgodnjega odkrivanja rakavih obolenj. Teden zdravega Šentjurja Občina Šentjur je že vrsto let članica Mreže zdravih mest. Zato so s soorganizatorji tudi letos aprila organizirali Teden zdravega mesta. V Šentjurju so potekale mnoge delavnice in predavanja, s katerimi so ozaveščali o zdravem načinu življenja, pomenu rekreativnih dejavnosti in preventivi. Delavnica o peki pirnih izdelkov. Praktični del > Srečko Krajnčan, predsednik Sveta KS Loka pri Žusmu, Danica Recko in Slavko n Kolar, podpredsednik Društva Izviri 13 r i l - Dobrina. Po Grajski učni poti Zusem Člani Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu in f ^ Društva Izviri Dobrina so aprila organizirali 3. pohod po Grajski učni poti Žusem. Pridružili so se jim tudi učenci OŠ Slivnica s podmžnico, ki so imeli športni dan. (Foto Franci Hrovatič) Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina, z vodniki. Hrovatič in Slavko Kolar. ■set Zlati mladi Slivničani Učenci turističnega krožka OŠ Slivnica pri Celju so se zelo uspešno udeležili letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava. Skupaj z mentoricama Bredo Župane in Jožico Vodeb so pripravili raziskovalno nalogo Povodni mož vabi. V njej so predstavili turistični program, namenjen družinam ob prireditvi kresna noč na Slivniškem jezeru. Napisali so tudi zgodbo o povodnem možu in jezerski deklici. Na regijski turistični tržnici v Celju so v konkurenci 17 šol prejeli zlato priznanje. Komisija je ocenila, da sta bili njiho- va stojnica in predstavitev najboljši, zato so prejeli še dodatno zlato priznanje. Na vseslovenski zaključni tržnici v Mariboru so skupino uvrstili med 12 najboljših šol v Sloveniji (35 tekmovalnih šol), Vid Palčnik pa je prejel zlato priznanje za najboljšega promotorja. Za izvrsten uspeh so zaslužni: Gregor Mansutti, Brina Gorza, Maja Mesareč, Patricija Tanšek, Nika Pungeršek, Barbara Zalokar, Vid Palčnik, Anja Furdi, Kaja Tovornik, Maks Mikša, Rok Krašovec, Anja Artiček in Daša Zeme. (BJ) Nova Ipavčeva vina Na Šentjurjevo so podelili priznanja za najboljša vina, salame in kruh. Trem vinarjem pa so vina okronali z laskavim nazivom Ipavčevo vino, ki bo tudi županovo protokolarno darilo. Vino dr. Benjamina Ipavca je rumeni muškat, letnik 2014, vinogradnika in vinarja Martina Zdolška. Vino posvečeno Gustavu Ipavcu je zvveigelt, letnik 2014, vinogradnika in vinarja Jurija Malovrha. Naziv vino Josipa Ipavca pa letos pripada sauvignonu, pozna trgatev, letnik 2013, vinarja in vinogradnika Edvarda Kolarja. Priznanje za najboljšo salamo je prejel Alojz Krajnc, ki je bil okronan tudi za 'naj salamarja', saj je med konkurenco izstopal za rpln nrpnipvalnn tnrlm Juretu privoščili Fraj petek Jure Jovan iz šentjurskega podjetja Roboteh je tako dober sodelavec, da so mu sodelavci s pomočjo Radia Rogla in Avtotehnike Celje uredili 'fraj petek'. ,L i igm Zadnji aprilski petek je tako iz službe odšel prej, ves podaljšani konec tedna pa se je vozil z novim twingom iz Avtotehnike Celje. (NK) Novega tvvinga iz Avtotehnike Celje je 25-letni Jure lahko vozil ves podaljšan konec tedna. Sodelavci iz Roboteha so Juretu, ker je tako dober sodelavec, na Radiu Rogla uredili 'fraj petek1. Ve-Selia, kot vidite, ni skrival. Še zadnji napotki pred vožnjo. Tudi lahko prijavite svojega najljubšega lavca na Fraj petek (na www.radiorogla.si.). Č45 ŠENTJURSKE tnšEtfSj Na odprtje r stolpa je prišlo veliko pohodnikov iz okoliških IN -* - krajev. ■0T « Mladi so dodobra napolnili prostor pod Odrom. Foto Jaka Rečnik Šentrock Šentjur so zadnji petek v aprilu tresli zvoki popularne glasbe. Prireditveni prostor pred občino je pokal po šivih. Na odru so poleg S.A.R.S., Zmelkoow in Eskobars nastopili tudi zmagovalci predizbo-ra, domačini Blue Bus. Šentrock še živi! Organizatorska ekipa Študentskega kluba mladih Šentjur. Foto Jaka Rečnik Šentjurčani Blue bus. Foto Jaka Rečnik . Uradno odprli Stolp ljubezni Konec aprila so uradno odprli lesen razgledni stolp, Stolp ljubezni, ki stoji na hribu Žusem. Ob lepem vremenu seje po uro in pol dolgem pohodu zbralo veliko pohodnikov vseh starosti. Po uradnem odprtju se je dogajanje preselilo k Turistični kmetiji Žurej, kjer so odprtje ob hrani in pijači proslavili še z mnogimi ansambli. Tako je trak prerezala Bernarda Škrjanec iz PD Žusem, v družbi šentjurskega župana mag. Marka Diacija in župnika Župnije Slivnica pri Celju, 3 Marka Šramla. HM ' e Simon Mensutti (levo) predsednik in Martin Ozis, podpredsednik PD Žusem na vrhu stolpa takoj po odprtju. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s p. j&r Ritnik 17. 3230 Šentjur . . (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Kultura (33) Jasmina Levičar Z učenci. Foto Franci Hrovatič. Vzcvetela Citrarska pomlad V začetku aprila je Jasmina Levičar na Prevorju pripravila tretjo izvedbo Citrarske pomladi. Polna dvorana podružnične šole je prisluhnila kopici citrarjev. Poleg organizatorice, ki je na-stopila tudi s sopranistko Martino Zapušek, je svoje znanje pokazala kopica mladih citrarjev, njenih učencev, kijih poučuje na petih osnovnih šo- lah. Nekateri na tekmovanjih že posegajo po visokih priznanjih. Levičarjeva je na oder povabila tudi svojega prvega učitelja, Mirana Kozoleta, s katerim sta zai-grala vpričo citrarske legende Mihe Dovžana. Dodajmo še, da je Jasmina Levičar ustanovila prvi medgeneracijski citrarski orkester. (BR) GORICA PRI SLIVNICI Ognjeni krst domačega komika Po zatonu improvizacijskega gledališča je njegov prostor več kot uspešno zasedla oblika za-bavljaških večerov v živo, ki jih poznamo pod angleško besedo stand up. Prvi tovrsten dogodek je doživela tudi Gorica pri Slivnici. Avlo kulturno-gasilske dvorane so napolnili obiskovalci, ki so lahko na delu videli znano medijsko »fa-co«, sicer gledališkega igralca, Jonasa Žnidaršiča. Malce starejši mlajši mladinci se ga spomnijo iz legendarne oddaje Videošpon. Kasneje bil pionir slovenskega bloganja, spletne televizije in še česa. »Ž.« pa ni bil edini magnet, saj si je prenekateri obiskovalec prišel ogledati nastop domačina Matica Iskre. »Miško« se je kljub nekaj treme dobro odrezal in obljublja, da bo do naslednje priložnosti imel že toliko kilometrine, da ne bo nastopal le kot og-revalec. Pri uveljavitvi na sceni mu bo pomagal Andrej Težak -Tešky, ki se je prav tako predstavil občinstvu, drugače pa velja za odličnega organizatorja tako v domačem okolju kot širše. (BR) Tešky, Jonas in Miško so poskrbeli za veder večer. Mešani pevski zbor Sonce. Foto Jure smole. ■Tj aicJ PONIKVA Zborovska obletnica z rockom in košarko Čeprav Mešani pevski zbor Sonce korenini na Ponikvi, so prireditvi ob 15-letnici delovanja iz-peljali v šentjurskem »ikaceju«. Za to priložnost so reaktivirali rockersko zasedbo Žurdov, ki bi jo gotovo bilo lepo videti na še kakšnem koncertu. Vse od začetka zbor vodi Andreja Ocvirk, ki z drugimi sestavi žanje uspehe na mednarodnem polju, pod njeno dirigentsko taktirko pa se je doslej zvrstilo 80 pevk in pevcev. Tokratni dvojni dogodek so poimenovali ToplS, z izborom glasbe pa so prepotovali dobršen del planeta. Da se da povezati kulturo in šport, so dokazali s povabilom košarkarjev Tajfuna, Ceolo Clarka in Emirja Zimiča. Slednji je z 218 centimetri pravi dolgin, zato se je predsednik zbora Miha Kundih z njim pogovarjal kar s pomočjo lestve. Ker je fant izjemno simpatičen in samskega stanu, so ga izpostavili kar na kraju samem. Zlato Gallusovo priznanje za 20 let petja je prejel Andrej Pisanec. Za vsaj desetletje petja so srebrna priznanja prejeli: Marko Golež, Katja Gro-sek, Monika Jevšnik, Miha in Teja Kundih, Suzana Labaš, Andeja in Roman Ocvirk, Boštjan Pisanec, Janko Podkrajšek, Mitja Podkrižnik in Sara Potočnik. Bron je šel v roke Maji Gucmandl, Ani Herman, Boštjanu Kolbiču, Mojci Podkrižnik in Anji Zdolšek. (BR) Z gosti košarkarji je pogovor potekal kar s pomočjo lestve. Foto Jure Smole. @ Reportaža / Oglas KAVARNA CENTER Kava in oddih na 'šentjurski plaži' Kavarna Center. V poslovnem objektu Selič se že skoraj desetletje lastnik Franc Žurej s svojo ekipo trudi, da gostje od njih odhajajo zadovoljni in dobre volje. » Piše: Mojca Šanca Pisalo se je leto 2006, ko sta se na dopoldanski kavi dobila Franc Žurej in Anton Selič. Po pogovoru o vsakodnevnih stvareh je Selič povabil Žureja, da bi imel v njegovem poslovnem objektu svojo kavarno. Za Žureja je bila ponudba zanimiva, dogovorila sta se. Tako se je začela Kavarna Center. Po kavo in Šentjurske novice Njihova ponudba zajema osnovno kavarniško ponudbo, Lepo vreme na teraso privabi mnogo gostov, ki uživajo v dobri kavi in družbi. torej kave in ostale tople napitke ter hladne pijače, prigriznete pa lahko še sendvič ali si privoščite tortico marlenko. Kmalu bodo pričeli tudi s prodajo svežega sladoleda. Dopoldne prednjačijo naročila kave, ki si jo najpogosteje naroči tudi Franc Žurej sam. Ob tem rad prebere tudi naše Šentjurske novice, ki so od aprila pri njih na voljo tudi za nakup. Kot na plaži Kot pove Žurej, imajo pri njih pretežno redne goste, nekaj pa je občasnih. Trenutno so, vključno z njim, v kavarni zaposlene štiri osebe. Z obiskanostjo kavarne je lastnik zadovoljen, pravi pa, daje ta odvisna od vremena, letnega časa ter tudi od počutja ljudi na določen dan. Glavna sezona pri njih je od jeseni do poletja, ko jih obišče največ gostov. A tudi poleti jih ne manjka, saj so Kavarni Center mnogi nadeli vzdevek 'šentjurska plaža'. Razlog: ob sladoledu na njihovi terasi vas v vročih poletnih dneh prijetno hladi vetrič, ki piha izza vogala. In medtem ko se bodo otroci igrali na igralih - zanje Žurej pove, da so v fazi obnove - si bodo starši lahko v miru privoščili dobro kavo in pustili, da jim svež vetrič (vsaj malo) odpihne skrbi. Tudi študentka Jasmina Lah, ki dela v Kavarni Center, med odmorom rada prelista Šentjurske novice. Nov avto G AVTO KREDIT ** ugodnejše obrestne mere ^ 100 % gotovinski kredit ^ preverite tudi Potrošniški ekološki kredit! } bdnkd C6lj6 www.banka-celje.si 4S| CELJSKE LEKARNE valt-z&tujjb Murn/ www.lekarnaNaKIik.si Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur Odpiralni čas: pon - pet: 7:00 - 19:00, sob 7:00 -13:00, Telefon (03) 749 27 56 VSAKO LETO VEČ IZBRUHOV OŠPIC S cepljenjem zaščitimo sebe in druge Cepljenja. V celjski regiji je precepljenost predšolskih otrok visoka. » Pripravila: Nataša Jevšovar V zadnjem času v različnih državah Evrope in tudi pri nas spremljamo ponovne izbruhe ošpic. Ti se pojavljajo zaradi povečanega števila ljudi, ki proti ošpicam niso bili cepljeni. Pri nas od leta 2000 do 2009 nismo zabeležili nobenega primera ošpic, spet so se pojavile v letu 2010, ko jih je tujec vnesel v Sloveni- DEJSTVA Kolektivna imunost 5 cepljenjem vsaj 90-95 odstotkov ciljne skupine se vzpostavi kolektivna imunost. 5 tem so zavarovani tisti, ki zaradi kontraindikacij ne morejo biti cepljeni, in redki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno. Preventiva pred nalezljivimi boleznimi pa je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, ne le pri otrocih. Tudi za odrasle in starejše strokovnjaki priporočajo cepljenje proti gripi, pnevmo-koknim okužbam, tetanusu in klopnemu meningoencefalitisu. Prav tako moramo na cepljenje pomisliti tudi ob pripravah na potovanje v daljne dežele. jo. Lani je bilo kar 52 zbolelih z ošpicami, letos smo do sedaj zabeležili 17 primerov. 'Zavezanost k cepljenju'je slogan 10. Evropskega tedna cepljenja, ki je potekal konec aprila. Svetovni teden cepljenja vsako leto po vsem svetu obeležujejo zadnji teden v aprilu, Svetovna zdravstvena organizacija tako opozarja na pomen cepljenja za izkoreninjenje nekaterih nevarnih nalezljivih bolezni. Tudi Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ) poudarja pomembnost tega preventivnega ukrepa, ki dokazano rešuje življenja. Cepljenje rešuje življenja Cepljenje je rešilo več življenj kot katerikoli drug javnozdra-vstveni ukrep. Posameznik se s cepljenjem zavaruje pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je kar nekaj takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno. V globalnem smislu se zaradi cepljenja zmanjšuje število zbolelih za mnogimi nalezljivimi boleznimi. Treba pa se je zavedati, da mikrobi ne upoštevajo državnih meja, zato bolezni niso le nacionalni, ampak tudi regionalni in mednarodni problem. Ker številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas več ne srečujemo, se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni več ne ogrožajo, vendar nas izkušnje učijo dmgače. Na Celjskem visoka precepljenost V celjski regiji je precepljenost predšolskih otrok visoka. Na Celjskem je bilo proti daviti, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusne-mu meningitisu lani cepljenih več kot 96 odstotkov otrok. Enako velja za cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. »Za učinkovito zajezitev nalezljive bolezni mora biti cepljen zelo visok delež prebivalstva. Pediatri, šolski zdravniki, epidemiologi in drugi zdravstveni strokovnjaki se zavedamo, da starši potrebujejo o cepljenju jasne informacije. Zato ozave-ščamo o pomenu cepljenja, ki Cepljenje je rešilo več življenj kot katerikoli drug jav-nozdravstveni ukrep. je preizkušen in varen ukrep, s katerim preprečujemo vrsto nalezljivih bolezni. V današnjem času hitrega razvoja so namreč tudi priložnosti za širjenje nalezljivih bolezni večje. Kljub številnim varovalnim pripomočkom, kot so cepiva in antibiotiki, smo zelo ranljivi in ne moremo tekmovati z mikroorganizmi, ki se hitro razmnožujejo,« opozarja epidemiologinja Alenka Trop Skaza, predstojnica celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. POLOŽENO NA SRCE Alenka Trop Skaza prim. dr. Alenka Trop Skaza, specialistka epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ob padcu precepljenosti bi nastopilo tveganje za ponovno pojavljanje in razširjanje mnogih nalezljivih bolezni, kar bi ogrozilo tako posameznika kot skupnost. Dejstvo je, da nalezljive bolezni ogrožajo zdravje vseh starostnih skupin in dejstvo je tudi, da se proti nekaterim lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Vrtnarimo PRVO IN DRUGO LETO SAMO RASTEJO, REZATI JIH ZAČNEMO TRETJE LETO Mladih poganjkov prvi dve leti ne režemo zato, da zagotovimo prehrano in okrepitev korenin. » Rubriko Vrtnarimo pripravlja BOJANA JEVŠENAK. Pridelava špargljev - vrtnarski izziv V prehrani cenjena vrtnina. Beluš ali špargelj (Asparagus officinalis) je okusna in zdravju prijazna vrsta zelenjave, ki jo lahko z malo truda gojimo tudi na domačem vrtu. Uživamo mlade poganjke, kijih v pomladnih mesecih (običajno od srede aprila do srede junija) režemo na vrtovih ali divje rastoče na Primorskem. Glede na to, da šparglji prvo in drugo leto samo rastejo, rezati pa jih začnemo šele v tretjem letu, vse preveč ljudi prehitro obupa nad vzgojo. Šparglji so za gojenje preprosta, nezahtevna in na pozne zmrzali neobčutljiva vrtnina. So spomladanska super hrana, ki zraste med prvimi na vrtu, ko imamo na voljo zelo malo druge zelenjave in izven obdobja, nevarnega za poletno sušo ali točo. Šparglji ohranjajo naše zdravje Špargelj poznamo kot z vitamini in minerali bogato rastlino, ki deluje kot diuretik; torej pospešuje odvajanje vode iz telesa. Glavna učinkovina je aspargin, ki poveča dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina, zato ima le-ta po Ste vedeli, da so zeleni, beli in vijolični šparglji poganjki iste vrste rastlin? Ko mladi poganjek zraste iz tal, na sončni svetlo bi hitro ozeleni in dobimo zeleni špargelj. Če nad isto rastlino nasujemo zemljo v grebene, v le-teh zrastejo beljeni šparglji ali beluši. Medtem ko vijolične šparglje vzgojimo tako, da jim dovolimo, da le malo pokukajo Čeprav je šparglje mogoče vzgojiti tudi iz semena, je za neučakane bolje, da posadijo dvoletne sadike. zaužitju špargljev specifičen vonj. Uživanje špargljev nas osveži, okrepi, očisti in prežene pomladansko utrujenost, oblika mladih poganjkov pa nam lahko nudi navdih v smislu afrodiziaka. Uporaba špargljev Uživamo mlade poganjke, ki jih režemo v pomladnih mesecih. Šparglji so najboljši sveži, kajti s časom jim hitro upada kakovost in izgubljajo blagodejne snovi. Ker slabo prenašajo transport in skladiščenje, je najbolje, da jih pripravimo še isti dan, ko so bili nabrani. Najboljši način shranjevanja za daljši čas je zamrzovanje. Zaradi lahke prebavljivosti in nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob so zelo primerni za dietno prehrano. Lahko jih skuhamo, popečemo na žam, ponudimo kot prilogo, vmešamo v testenine, dobri so v solati ali rižoti, kombiniramo jih lahko z drugo zelenjavo, z njimi obogatimo kruh, pripravimo špargljevo pito, potico, zavitek, celo sladoled. Vzgoja špargljev na domačem vrtu » Šparglji so trajnica, ki lahko na istem mestu raste tudi več kot 20 let. Za vzgojo špargljev potrebujemo sončno mesto na vrtu. V jeseni pripravimo sadilni jarek, ki ga bogato založno pognojimo, v zgodnje spomladanskem času pa ga napolnimo s humusno bogato prstjo, v katero nato posadimo sadike špargljev (na 1 meter 3 sadike). Šparglje je mogoče vzgojiti tudi iz semena, vendar, če smo neučakani, je bolje, da posadimo dvoletne sadike. Prvo in drugo leto špargljev ne smemo rezati. Tretje leto lahko pri vsaki rastlini porežemo le nekaj, približno 25 centimetrov visokih poganjkov s še neodprtimi vršički, četrto leto pa že lahko porežemo vse poganjke. Po petih letih vzgoje lahko deset lepo razvitih rastlin oskrbuje 4 člansko družino z zdravo zgodnjo zelenjavo. Šparglji z jajčko Špargelj je eno izmed spomladanskih super živil, ki ga lahko kupimo v trgovini, na tržnici ali odrežemo na domačem vrtu. Svežine in okusa doma pridelanih špargljev ni mogoče opisati z besedami, treba jih je enostavno poskusiti. V kuhinji lahko šparglje upo- rabimo na veliko izvirnih načinov. Najbolj pogoste in preproste jedi za pripravo so: šparglji z jajčko, špargljeva kremna juha, šparglji s slanino na žaru in rižota s šparglji. Za pripravo lahkega, nasitnega in hranljivega obroka potrebujemo: malo maščobe, čebulo, šparglje, jajca, sol in poper. Na maščobi najprej prepražimo čebulo, nato pa še na kose narezane surove šparglje. Po približno 15 minutah, ko so šparglji zmehčani, dodamo jajčka, solimo in popramo, ter postrežemo s kosom polnozrnatega kruha. Pa dober tek! Vrtnarimo (37) Visoke grede v družbi zeliščnega polžka Koristna uporaba stare rdeče opeke. Tako kot les je tudi navadna rdeča opeka naraven, okolju, ljudem in rastlinam prijazen material, ki ga lahko uporabimo za izdelavo zeliščnega polžka ter dvignjenih in visokih gred na našem vrtu. » Piše: Bojana Jevšenak Za izdelavo visoke grede ali zeliščnega polžka ne potrebujemo zidarskega mojstrskega izpita. Postavitev visokih gred in/ali zeliščnega polžka si lahko omislimo tam, kjer je zemlja neprimerna za rast rastlin, bodisi ker je onesnažena ali pa je sploh ni. Lahko pa si z njimi le popestrimo videz domačega vrta, prihranimo naporno sklanjanje in ustvarimo dobrodošlico, ki bo vedno znova presenečala. Tudi brez zidarskih spretnosti gre Izdelava oboda grede oziroma zeliščnega polžka je enostavna in ne zahteva zidarskega mojstrskega izpita; dovolj je le osnovni gradbeni material, malo domišljije in veliko dobre volje. Dela se lotimo tako, da najprej določimo lego (ravna, sončna), velikost in višino ter razporeditev, če jih bomo imeli več. Lahko izdelamo tudi le en kvadratni meter veliko visoko gredico, če nam tako narekujejo naše želje in potrebe. Širina gred naj ne bi presegala 1,5 metra, zato da lahko z rokami dosežemo vse njene dele. Prst je hrana za rastline Ko je obod izdelan, na dno visoke grede najprej naložimo grob drenažni material, na primer gramoz, debelejše in tanjše veje, koruznico, mlete lesne ostanke in podobno. Sledi debela plast nepredelanih organskih odpadkov (trava, listje, ...), ki bo med razkrajanjem oddajala toploto, temu pa sledi plast finega predelanega komposta. Na vrh moramo redno dodajati slamo, seno, pokošeno travo, rastlinske ostanke ali dmg podoben material ter Takole začnemo graditi zeliščnega polžka iz opeke... na ta način omogočati rahljanje prsti in ohranjanje vlažnosti. Pravilna vsebina in sestava plasti zagotavljata, da v gredi ne prihaja do zastajanja vode, posamezne plasti pa se počasi spreminjajo v kvalitetno hrano za naše rastline. Priprava prsti je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na kakovost in količino naših pridelkov. Le globoka, organsko bogata prst namreč omogoča rast zdravih in močnih korenin, ki so sposobne črpati več za rast potrebnih hranilnih snovi in vode. Izbor in kombinacija pravih rastlin je neskončno vznemirljiv izziv. Zelenjava, cvetice, zelišča, začimbe,... Z vedno bolj priljubljenim in udobnim načinom vrtnarjenja na visokih gredah si lahko preko celega leta doma pridelamo veliko raznovrstne sveže zelenjave, aromatičnih zelišč in začimb za vsakdanjo uporabo, pa tudi cvetlice in jagodičevje se bodo dobro počutili. Pomembno je, da kombiniramo rastline, ki se dobro razumejo, torej so dobre sosede. Na sredino običajno posadimo višje rastoče rastline, ob rob pa nižje oziroma takšne, ki se prevešajo, ker na ta način preprečimo medsebojno senčenje. ZDRAVILNA SKRINJICA Navadna breza Lepa krošnja s povešenimi vejami, s katerimi se igra veter, dekorativna bela skorja, obdarjenost s pozitivno energijo in nezahtevna rast navadno brezo uvrščajo med priljubljena okrasna drevesa. Breza pa ni samo lepa, ampak tudi vsestransko uporabna in naravni vir zdravilnih učinkovin za sečila. Navadna breza (Betula pendula) je poznano listnato drevo, ki raste po vsej Sloveniji, najpogosteje na posekah in robovih gozdov, pa tudi v parkih in na vrtovih. Ker za svojo rast potrebuje več sonca in svetlobe kot običajna gozdna drevesa, lahko raste tudi posamično ali v manjših skupinah. Za zdravilne pripravke že stoletja uporabljamo liste, listne popke, sok in lubje, poznamo pa tudi brezovo oglje in brezov katran. Pozorni moramo biti na alergen cvetni prah. Brezove mlade popke nabiramo zelo zgodaj spomladi in jih uporabimo sveže ali posušene. V ljudskem zdravilstvu so zelo cenjeni listi, ki jih nabiramo maja in junija, cele posušimo na zraku, zdrobimo pa jih šele tik pred uporabo. Ugotovili so, da čaj iz brezovih listov (obvezno le preliv, kuhati jih ne smemo) poveča izločanje seča celo za 5- do 6-krat. To je pomembno, kadar imamo v telesu preveč nakopičene vode zaradi motenj krvnega obtoka, blažjih obolenj ledvic, jeter ali drugih vzrokov. Za spomladansko kuro, ki nam očisti kri, okrepi organizem in izboljša počutje, ljudsko zdravilstvo priporoča čajno mešanico iz enakih delov brezovih listov, navadnega jagodnjaka, malinjaka in listov črnega ribeza. Iz dveh čajnih žličk posušene mešanice naredimo skodelico čajnega priliva, dodamo žličko medu in počasi pijemo. Brezov les je zelo priljubljen za kurjenje v kaminih, saj ima veliko kurilno vrednost, pri gorenju pa skoraj ne povzroča dima in ne poka. Izvlečke breze zasledimo v kozmetičnih pripravkih za nego las, v boju proti celulitu in v druge kozmetične namene. Breza deluje očiščevalno tudi v energijskem smislu, zato, ko vidite brezo, jo brž objemite, saj po zagotovilih ruskih znanstvenikov oddaja pozitivno energijo. Vse zelenjavne sadike f W" po 20 centov Pestra ponudba sezonskih sadik. Spomladansko vzdušje na tržnici pred trgovino Tuš Kea so aprilsko sobotno dopoldne pričarale sezonske sadike zelenjave, jagod in malin ter semena raznih starih domačih sort fižola in buč. » Piše: Bojana Jevšenak V aprilu lahko na tržnicah kupimo najrazličnejše, na temperaturna nihanja ne tako zelo občutljive sadike vrtnin (zelje, cvetača, por, kolerabi-ca, solata, ...), ki jih lahko takoj sadimo na prosto. Čeprav v topli in vlažni majski zemlji raste skoraj vse, pa moramo paziti, da nas pri toploljubnih rastlinah ne zapeljejo prvi prijetno topli majski dnevi, kajti noči z nizkimi temperaturami nas bodo v prvi polovici maja zagotovo še obiskale. Zato sadik paradižnika, paprike, bučk, jajčevcev, kumar, ... ne sadimo na prosto vsaj do srede maja. Enotna cena 20 centov Stojnica Jožice Grobin je v soboto sredi aprila, ko smo obiskali tržnico, vabila s pestro ponudbo raznovrstnih sezonskih sadik zelenjave, ki jih je bilo mogoče kupiti po enotni ceni 20 centov za kos. Kupci so lahko izbirali med sadikami zgodnjega in poznega zelja (tudi rdečega), peteršilja, zelene, pora, kole-rabice, cvetače in najbolj iskanimi sadikami glavnate solate leda. »Ljudje najpogosteje povprašujejo po sadikah, s katerimi imajo dobre izkušnje iz preteklih sezon, marsikdo pa želi poskusiti tudi kaj novega,« pove Jožica. Sadike jagod in malin »Največ sladkih jagod in malin bomo pridelali, če jih bomo posadili v humusno vlažno zemljo in jim privoščili obilo sončka,« svetuje prijazna prodajalka Marija Pušnik iz Dobja, ki sama na domači kmetiji vzgaja sadike starih sort jagod, malin in drugega jagodičevja. Njene jagode niso mesečne, torej ne obrodijo večkrat v sezoni, ampak nas obdarijo le enkrat letno, vendar takrat z okusnimi, velikimi in dišečimi plodovi. Pri malinah pa moramo paziti na redno rez in oporo, brez katere bi se maline prekomerno razrasle in zato slabše obrodile, še izvemo. Vabljive krepke sadike glavnate so- rasla v senci, bo imela majhne late leda na Jožičini stojnici. glave in veliko listov. Cene so v evrih, za kilogram. Tržnica Tuš Kea Šentjur Kmetijska zadruga Šentjur sadika jagod (kos) 1,00 1,00 sadika malin 3,00 ni ponudbe sadika solate, pora 0,20 / kos 1,70 / vez (9 kos) sadika zelja, cvetače, kolerabice 0,20 / kos 1,50 / vez (6 kos) Zakaj kupiti sadike na tržnici? Cene sadik v trgovini in na tržnici so sicer primerljive, vendar moramo v trgovini kupiti cel vez sadik (običajno šest ali devet kosov), medtem ko si na tržnici lahko izbere- mo poljubno število sadik, pa tudi na 'dobro mero' lahko računamo. Prodajalci na tržnici prodajajo sadike, vzgojene v domačem okolju, zato lahko iz prve roke posredujejo svoje izkušnje iz vsakdanje prakse in svetujejo o vzgoji mladih rastlinic. Marijine jagode rodijo enkrat, vendar takrat okusne, velike in dišeče plodove. KOŠARKA Šport ■ ri_:_nnrnAMnAUTCM Strani ureja BOGDAN RAHTEN Vojsk z medaljo Matjaž Vojsk, državni prvak v futsalu: »Občutki ob prvem naslovu so enostavno fenomenalni in nepopisni.« Za zgodovinski polfinale s pivovarji Košarkarski klub Tajfun. Šentjurski košarkarji so v ligi za prvaka nekoliko pokvarili vtis iz prvega dela in jo končali na 5. mestu. Z nekaj več sreče bi lahko Tajfunovci zasedli 3. položaj. DEJSTVA Pregled prvenstvenih tekem 1.4. - Tajfun : Grosbasket 85:64 8.4. - Zlatorog : Tajfun 75:76 10.4. - Tajfun : Union Olimpija 67:86 15.4. - Krka : Tajfun 70:67 18.4. - Tajfun : Rogaška 89:71 22.4. - Grosbasket: Tajfun 63:57 25.4. - Tajfun : Zlatorog 76:78 29.4. - Union Olimpija : Tajfun 71:56 V četrtfinalu, ki se igra na dve zmagi, se bodo merili z Laščani, s katerimi so doslej vedno igrali tesne tekme, svoje pa lahko ravno sedaj opravi občinstvo. Končna lestvica rednega dela LZP? 1. Krka 8 zmag/2 poraza, 2. Union Olimpija 7/3, 3. Rogaška 5/5, 4. Zlatorog 5/5, 5. Tajfun 4/6, 6. Grosbasket 2/8. Liga za obstanek: 1. Helios Suns, 2. Portorož,... Četrfinale končnice 5. 5. - Zlatorog : Tajfun (torek) 7. 5. - Tajfun : Zlatorog (četrtek) 9. 5. - Zlatorog : Tajfun : DEJSTVA Pregled prvenstvenih tekem 4.4. - Maribor B: Fosilum Šentjur 0:3 (0:1); 0:1 - Luka Kopinšek 13.’, 0:2 - Sebastjan Tuhtar 76.’, 3:0 - Sebastjan Tuhtar 90.’ 11.4. - Fosilum Šentjur: Malečnik 1:0 (1:0); 1:0 -Luka Kopinšek 16.’. 18.4. - Šmarje pri Jelšah : Fosi/um Šentjur 5:1 (1:1); 0:1 - Miha Belak 9.'. 25.4. - Fosilum Šentjur: Drava Ptuj 1:4 (1:1); 1:0 - Jernej Lampret 24.’. 29.4. - Radlje: Fosilum Šentjur 1:1; 1:1- Rok Matuš 42/. Lestvica 1. Maribor B 49 točk, 3. Šmarje 35,4. Podvinci 33, 5. Dravograd 32,6. Šampion 30,7. Fosilum Šentjur 29,... 2.5. - Fosilum Šentjur: Fužinar (sob., 17.00) 9.5. - Mons Claudius: Fosilum Šentjur (sob., 17.00) 16.5. - Fosilum Šentjur: AjDAS Lenart (sob., 17.00) 24.5. - Podvinci B. K.: Fosilum Šentjur (ned., 17.30) 30.5. - A. E. Bistrica: Fosilum Šentjur (sob., 17.30) 6.6. - Fosilum Šentjur: Šampion (sob., 17.30) Nogometaši s prestižno zmago Nogometaši šentjurskega Fosiluma so uspelo v štajerski prestolnici, v zadnjem mesecu utrdili položaj v sredini Po dolgih letih zelo skromnih pogojev lestvice, za še višjimi mesti pa je zaosta- za trening se je nekaj premaknilo tudi pri nek minimalen. pomožnem igrišču pod Botričnico, saj so Četa Bojana Majala se lahko pohvali, ob kinološkem poligonu namestili kon-da je drugi ekipi Maribora zadala šele dru- tejner za preoblačenje in shranjevanje gi poraz v sezoni, kar ji je v odlični tekmi opreme. Atleti gostili drugo DP Po lanskem tekmovanju v krosu je šentjurski atletski klub, ki si je nadel novo pokroviteljsko ime Asfalti Kovač, gostil Prvenstvo Slovenije v dolgih tekih. Ambrož Amon najboljši med mlajšimi mladinci na 10.000 metrov. Šarita Završek je bila v kategoriji do 16 let na 3.000 m tretja. Blizu stopničk je bila še Julijana Valek, ki je med mlajšimi mladinkami na 5.000 m zasedla 4. mesto. Na ekipnem prvenstvu Slovenije v Kopru je štafeta deklet do 16 let na 4 x lOOm (Eva Fajs, Ana Hostnik, Maja Polak, Nives Artič) osvojila 1. mesto. @) Šport MALI NOGOMET Vojsk prvič državni prvak Član Kluba malega nogometa Pivo- tos najboljša ekipa v rednem delu in da varna Kozel Dobovec, Matjaž Vojsk, smo imeli vrhunsko zasedbo, ki so ji je z ekipo, ki je svoje domače tekme v poškodbe prizanašale, vendar je bilo to končnici igrala v Rogaški Slatini, osvo- vse skupaj v končnici treba še dokazati, jil sploh prvi naslov državnih prvakov Po porazu v pokalnem tekmovanju je za črno-bele. bilo težko, vendar smo se pobrali. Vse Igralec iz Loke pri Žusmu, ki je v tekme v finalni seriji s Kobaridčani so minuli sezoni dosegel 13 zadetkov, je bile napete in zgodba zase, a smo bili v pri tem dejal: »Res je, da smo bili le- skupnem pogledu mi bolj zbrani.« Nogometašice znova prvakinje Ekipa Ženskega nogometnega klu- jo dekleta s Šentjurskega: kapetanka ba Celje je v dmgi sezoni državnega Mateja Vojsk, Vanja Tanšek, Tja-prvenstva v futsalu znova osvojila ša Špoljarič, Anja in Tanja Voga, naslov državnih prvakinj. V ligi so Nina Zdolšek ter Sergeja Kos, ki sicer tekmovale štiri ekipe. je bila s 33 zadetki prepričljivo naju- Izjemno vidno vlogo v ekipi igra- činkovitejša v ligi. VRVASI r Korenjaki prvič poraženi Na Šentjurjevem turnirju v vleki vrvi Šentjurskimi korenjaki osvojili Prek-so nastopile tri ekipe, zmago pa so pred murski štrki. 50L5KI ŠPORT Plesalo več kot 100 učencev Na šesti prireditvi občinskega tekmovanja Šolskega plesnega festivala je sodelovalo preko 100 učenk in učencev, kisov različnih starostnih kategorijah nastopili v posameznih plesih (hip hop, pop, latino), standardnem plesu v pam (počasni valček, fokstrot in tango), latinskoameriškem plesu v paru (ča ča ča, samba in rock'n'roll). Pari A (1.-3. razred; 8 parov; počasni valček, ča ča ča): 1. mesto: Filip Cmok in Ivana Trunki, 2. Nejc Zajko in Aleksandra Čander Polšak, 3. Tian Poboljšaj in Naja Horjak. Pari B (4.-6. r., 10 parov; standardni pl.: valček, fokstrot, tango; latinsko-ameriški: ča ča ča, samba, rock'n'roll): 1. Tim Veber in Neža Ar-tnak, 2. Nejc Rezar in Nuša Hercog, 3. Urban Grajžel in Maja Majcen. Pari C (7.-9. r., 8 parov; standardni pl.: valček, fokstrot, tango): 1. Timi Hercog in Ana Majcen, 2. Nejc Mačkovšek in Zala Gunzek, 3. Blaž Pavlič in Sara Palir Mavrič; (latinsko-ameriški: ča ča ča, samba, rock'n'roll): 1. Tadej Majcen in Sara Tarasova, 2. Nejc Mačkovšek in Zala Gunzek, 3. Blaž Pavlič in Sara Palir Mavrič. Solo A (1.-3. razred; 25 plesalcev): 1. Naja Horjak, 2. Nuša Vojsk, 3. Jakob Tisel. Solo B (4.-6. razred; 23 plesalcev): 1. Maja Majcen, 2. Nuša Hercog, 3. Maja Arzenšek. Solo C (7.-9. razred; 23 plesalcev): 1. Zala Gunzek, 2. Saša Tarasova, 3. Maja Leban. Finalisti pari C Solo plesalci v vseh treh kategorijah Finalisti pari A ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2015. [jJ°XvQ33 urednistvo@sentjurskenovice.5i Reportaža NAJ5TAREJSI MUC Muc Miško iz Bo-letine na Ponikvi. Pri svojih 23 letih je verjetno najstarejši mačkon v državi. Kljub zvezdništvu ostaja prijazen in simpatičen mačkon. » Piše: Metka Pirc Ko gost prispe na domačijo v Boletino na Ponikvi, se muc Miško prijazno posmuka med njego- j vimi nogami. In če se mu želite I zares prikupiti, potem mu morate nemudoma izkazati pozornost, sicer zna biti kar malo užaljen. Zgodi se, da vas bo pričakal že na parkirišču in vas kar sam pripeljal v hišo, k lastnici Heleni Štor. Ni kaj, gostoljubnost ne pozna meja! Muc Miško je postal prava mačja legenda predvsem zaradi svojih let. Že 23 človeških let šteje, a je kljub starosti še prav poskočen in pravi šarmer. Leta se mu ne poznajo, razen pri dejstvu, da je zares navezan na svojo lastnico. Izbral ji je fanta Skotil seje na domačiji, njegova mama je kmalu po kotitvi poginila, Miško, ki takrat še ni spregledal, pa je Helenine lase zamenjal za mamino dlako. Spletla se je neločljiva vez, kakršno lahko razumejo le pravi ljubitelji živali. »Ko je prišla k hiši še ena muca, je bil kar ljubosumen in enaka zgodba se je ponovila ob prihodu konjev. Na vsak način je želel dokazati, da on spada k meni. Na koncu se je le sprijaznil in sedaj sta z mačko najboljša prijatelja,« z nasmeškom razlaga Što-rova. Če kaj ušpiči, uteho in zavetje išče pri Heleninem fantu. »Zato je lahko moj fant,« malo za šalo, malo zares pove Štorova. Prijelo se ga je zvezdništvo Prizna, da delo z živalmi vzame veliko dela in skrbi, pa tudi financ. A da za pravo ljubezen ne potrebujete živali z rodovnikom. »Pri nas smo od nekdaj ljubitelji živali in rada rečem, da ni doma brez živali. Žival vam bo vedno vrnila ljubezen,« pojasni. Muc Miško je zvezdnik postal potem, ko je Helena objavila njegovo fotografijo na družabnem omrežju, podpredsednica celjskega Društva proti mučenju živali Vera Štante pa Vez med Heleno Štor;.... in Miškom se je spletla kmalu potem, ko se je muc skotil in ga je mama mačka, preden je > poginila, prinesla Heleni \ gaje opazila. Nemudoma so se povezali in že je postal Miško, prijazen kot je, redni gost obiskov na šolah in v domovih za starejše. Povsod ga toplo sprejmejo in pozornost mu godi. Vso to zvezdništvo pa je vendarle malo vplivalo nanj. »Najraje je hrano Whiskas, sicer pa je postal kar malo izbirčen ob vseh teh dobrotah,« se nasmeji naša sogovornica. In zvečer, preden bo šla spat, bo Miško spet zlezel k njej v posteljo in zahteval svojih pet minut pozornosti. Nato bosta oba mirno zaspala. Miško vam bo že na parkirišču izrekel dobrodošlico in se Že 23 človeških let šteje, a je kljub starosti še prav pomuzal med vašimi nogami. poskočen in pravi šarmer. ŠENTJURČANI PRAVIJO Nosite ročno uro? Ob epidemiji uporabe mobilnih telefonov seje pred leti močno zmanjšala uporaba ročnih ur. Vendar opažamo, da se ročne ure vračajo na zapestja. Šen-tjurčane smo vprašali, ali jih še vedno uporabljajo. Vladimir Belina, predsednik Pihalnega orkestra Šentjur Ročno uro sicer imam, vendar je ne nosim. Imam pa uro vedno s seboj - digitalno na mobilnem telefonu. Ivan Tojnko, Avtoelektrika, samostojni podjetnik Ročne ure ne nosim. Predvsem zato, ker opravljam delo, ki mi tega ne dopušča. Nošenja ročne ure se hitro odvadiš. Franc Korenjak, svetnik občine Šentjur, član NSi Kljub temu, da imam uro tudi na mobilnem telefonu, ročno uro vseeno nosim. Ne kot modni dodatek, ampak predvsem iz navade. ŠENTJURSKE novice MaH Affilafij 0)036200252 urednistvo@scntjurskcnovice.si Živali Prašiče, težke od 30 do 40 kg, prodam. Telefon 031 702 945. Prašiče, težke od 100 do 150 kg, prodam. Telefon 041 876 978. Mlade, breje, plemenske svinje prodam. Telefon 031629 082. Kupim kravo ali telico za zakol ter suho kravo za dopitanje. Telefon 031743 351. Prodam teličko simentalko, staro 3 mesece. Telefon 040 727165. Prodam telice simentalke, težke od 280 do 560 kg (po izbiri), primerne za pripust, ena v 8. mesecu brejosti. Prodam pujske, Švede, dolge mesnate pasme. Telefon 031570 681. Odkupujem pitane krave in telice za izvoz. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. V Podčetrtku - Aqualuni oddam hiško za pet oseb s kopalnimi kartami. Telefon 041 355 756. Urejeni osebi ali paru oddam v zasebni hiši v Zrečah dvosobno opremljeno stanovanje, ki ima svoj vhod. Telefon 031604 466. Delno opremljeno stanovanje v Poljčanah, 45 m2, z možnostjo uporabe kleti, vrta in garaže, oddam v najem. Energetski razred D. Telefon 031 777 383. Stanovanje v Zrečah oddam v najem. Telefon 041666 788. V Mestinju prodam večje zemljišče, 7000 m2, delno zazidljivo, cena 15 EUR/ m2. Prodam manjšo sončno parcelo na Prelogah s 300 trsi. Možna menjava za stanovanje v Rogaški Slatini. Telefon 040 979 643. Na otoku Rabu oddam apartmaja. Telefon 00385 98 250 343. V Rogaški Slatini, v bloku, ugodno oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 040 611 794. V središču Rogatca oddam dve opremljeni 1-sobni stanovanji, 2-sobno in 3-sobno stanovanje. Telefon 041 890 031 ali 031251 502. Kupim bikce, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, ter telice in krave za zakol. Telefon 031 832 520. Ugodno prodam mlade nesnice hisex, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 79 30 581. Prodam prašiče, težke od 30 do 150 kg, krmljene z domačo hrano, možna dostava. Prodam breji svinji, mladici. Telefon 031 311 476. Opremljeno 2,5-sobno stanovanje, velikosti 72 m2, v Slovenskih Konjicah, ugodno prodam. Telefon 041 714 177. Gradbeno parcelo v Ločah prodam. Telefon 03 5763 042. Dvosobno delno opremljeno stanovanje v stanovanjski hiši, Oplotniška c. 8, Slovenske Konjice, oddam. Telefon 031 662 921. Vikend hišo na Zbelovski Gori pri Ločah, v izmeri 120 m2, prodam. Telefon 041 411 948. V Rogatcu, Hofmanova 3, s 1. 5. prodam ali oddam za daljše časovno obdobje obnovljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 041 467 744. Oddam prikolico na Malem Lošinju (junij in september). Telefon 041822 367. V Rogatcu, v hiši, oddam opremljeno 3-sobno stanovanje, 90 m2, z garažo. Telefon 040 333 112, po 16. uri. V Rogaški Slatini, v zasebni hiši, oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 031407 915. Laško-Lahomšek, na lepi, sončni lokaciji, le nekaj minut hoje do centra Laškega, prodam enodružinsko hišo, velika pokrita terasa, parcela: 538 m2. Leto gradnje 1971, leta 1999 obnovljeni streha in fasada. Telefon 031640 441. Na zelenici 9 v Celju prodam stanovanje v velikosti 35 m2, stanovanje je delno opremljeno. Cena po dogovoru. Telefon 051 619 093. Prodam v celoti obnovljeno 2,5-sobno stanovanje Na zelenici v Celju, prvo nadstropje, 54 m2, vzhodna lega, vseljivo takoj. Cena: 59.000 €. Telefon 040 637 031. Ugodno prodam zazidljivo parcelo, 500 m2, sončna lega, v bližini izvoza Celje vzhod (2 km). Ob parceli so voda, elektrika in telefon. Telefon 041727 223. Hladilnik, pralni stroj, saksofon, akustično kitaro, računalnik, prenosnik, LCD monitor, televizor, otroški voziček, kolo: žensko, moško in otroško, videorekorder, pisalni stroj, set nožev Solin-gen, šivalni stroj Bagat, glasbeni stolp, LCD TV d: 50 cm, prodam. Telefon 051 424 303. Vozila, deli Osebni avto Peugeot 206, letnik 2002, prevoženih 100.000 km, temno modre Nova priložnost Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. / TUDI ZA \ ZAPOSLENE 1 . ZA DOLOČEN J \ ČAS! / \m kredit za osebno potrošnjo NOVO! Odslej tudi krediti z referenčno obrestno mero nad 12 mesecev! w ugodnejše obrestne mere w 100 % gotovinski kredit w odplačilne dobe do 15 let! | banka celje www.banka-celje.si AVTODEI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 031/622-220 barve, prodam. Telefon 041 55 99 03. Skuter Boatian, 50 Kw, letnik 2012, prodam. Cena 700 €. Telefon 040 698 375. debelina člena 10 mm, prodam. Telefon 040 721332. Smrekov žagan les, mešana drva prodam. Telefon 041 793 921. Prodam avto Hyundai galoper, letnik 2001, prevoženih 210.000 km. Telefon 031 743 351. Poceni prodam HD skuter 125, Tajvan provinca. Telefon 03 58 14 508. Silažne bale v okolici Licence prodam. Cena 30 €/kom. Telefon 031298 832. Prodam dobro ohranjeno diatonično harmoniko CFB, staro 3 leta. Telefon 070 703 421. Stroji, naprave Traktor Ursus, letnik 1973, prodam. Telefon 041 830 713. Samonakladalno Sip Novi Pionir, 20 m3, tračni obračalnik, 1,65 m, in prašiča, celega ali polovici, prodam. Telefon 041 764 055. Kupim traktor (lahko 1MT, Deutz, Zetor, Ursus, Univerza!, Štore, Tomo Vinkovič) in traktorske priključke. Telefon 031851485. Delo Iščem delo: poučevanje matematike za osnovno in srednjo šolo. Telefon 031 756339. Iščem 4-urno delo v administraciji. Sem poštena, z izkušnjami in znanjem nemškega jezika. Telefon 041861624. Iščem delo: poučevanje angleščine in španščine. Telefon 041281 109. Ugodno prodam kakovostno belo in rdeče vino. Telefon 03 58 24 302, 040 188 411 in 040 890 324. Prodam pujske, težke 25 kg, pristne domače reje, in teličko simentalko, težko od 140 do 150 kg. Prodam bukova drva, možna dostava in razrez. Telefon 040 287 292. Prodam ali menjam za vino rabljen pomivalni stroj elektrolux in ovalno kuhinjsko mizo (160x105 cm) in skoraj nov manjši radiator. Telefon 031 887 433. Brezplačno odpeljem belo tehniko in akustiko. Telefon 070 306 904. Prodam težko hrastovo vrtno mizo za 10 oseb. Telefon 031 834 349. Prodam večnamensko fitnes napravo Weider pro 5500. Telefon 031399 474. Prodam kakovostno seno in otavo v kockah ter 8 silažnih bal sena. Telefon 040 735 506. Razno Bukova drva, dolžine 25, 33,50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041840 158. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm) ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Silažne bale z dostavo prodam. Telefon 041423 554. Opaž, ladijski pod, bruna, žagovino in skobljevino, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 041 637 202. Bukova drva, metrska ali razrezana po želji, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 504987. Rumeni muškat prodam. Telefon 040 789 779. Suha metrska ali rezana bukova drva prodam. Telefon 031319 528, Žiče.i Suha bukova drva, z dostavo, prodam. Telefon 031 240 163. Bukova, gabrova in hrastova drva, razrezana na 35 in 40 cm, prodam, prav tako tudi predsetvenik 220 cm. Telefon 031876 602. 1000-litrske cisterne in verige na metre, Prodam 1000 1 cisterno, primerno za vodo, deževnico ... in plastični sod za sadje. Možna dostava. Telefon 041 444 487. Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje že vrsto let posreduje pri resnih, trajnih, poštenih razmerjih po vsej državi in združuje ljudi različnih poklicev, izobrazb, starosti, nazorov in pričakovanj z vse države. Pokličite ter se spoznavajte po tej učinkoviti, uveljavljeni, diskretni poti, s katero povežemo veliko osamljenih src. Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, PREBOLD. Kontakt: 031 505 495 ali 031836 378. Starejši vdovec išče za spremstvo in prijateljstvo sebi primerno sopotnico iz Štajerske, lahko tudi iz Hrvaške, do Krapine, staro od 65 do 75 let, visoko med 175 in 180 cm, do 80 kg. Telefon 051607012. 45-letni moški se želi poročiti s prijazno, razgledano, odkritosrčno punco. Telefon 041 240 403. Moj mojster ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55inm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@ volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMA-TERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D.O.O. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukov-čeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Do-brotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6,3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail.com http ://dom-prenova. si/ DELO V TUJINI Podj etniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@pe-les-delo.com, tel.: 03 620 24 67. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s.p., Pon-gvac 3, Griže nerjaveči dimniki povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi montaža kovinskih izdelkov Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80 ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44, 3215 Loče Odkup, prodaja rabljenih vozil in delov. Kontakt: 051 33 58 27 > a Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTI R! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 (44) Prosti čas D7 Nataša Zupanc s,p, računovodstvo, svetovanje in posredništvo C.Leona Dobrotinška 28, SI-3230 Šentjur natasa@racunovodstvo-zupanc.si gsm:051 272 182 AVTOR: MARJAN ZORJAN NAJVIŠJI VRH KOZJANSKEGA GRENKI ZELIŠČNI LIKER NOTES HITRA TEKAČICA IZ GRŠKE MITOLOGIJE POSTAVNA ŽENSKA MALTNA ZIDNA OBLOGA V celoti ali delno opravljamo računovodske storitve za: - pravne osebe {d.o.o., d.n.o., k.d.), - samostojne podjetnike in zasebnike (obrtnike, odvetnike, notarje, zdravnike) - društva - zavode Vsem strankam nudimo tudi brezplačno poslovno in finančno - davčno svetovanje VELIKA DVORANA PTICA UJEDA CVETLICA FILMSKA ZVEZDA "' -"1 PISEC ESEJEV LAIK, ŠUŠMAR ŠKANDAL KRAJEVNA SKUPNOST ZAČIMBA ZA NA PICO NEZNANEC HRVAŠKA POKRAJINA RUSJA- NOVO LETALO UŠESNI KAMENČEK METULJ Z OČESCI NA KRILIH STEKLENICA ZA SODAVICO ELEK- TRIČNA ENERGIJA PODROČJE POD POVELJ- STVOM GENERALA DLETO S POŠEVNIM REZILOM J E R A N GALIJ NATRIJ PLAČILO ZA NAJEM HLEVA IDA KRAVANJA HUHG GRANT UMAK- NITEV SLAVKO AVSENIK UMETNOST (LAT.) LESENI NATIKAČI. COKLE KORUZNI STORŽ KLADA ZA SEKANJE DRV PREROŠKO ZNAMENJE ČENČA HRVAŠKI PEVEC DEDIČ SLIKAR ŠUBIC HOKEJIST ZUPANČIČ PRIPADNIK STRANKE OČAR- LJIVOST DVA ZADNJA ŠUMNIKA RAČU- NALNIŠKI POMNILNIK GLAVNI ŠTEVNIK RADIJ HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČ DIVJA MAČKA REKA V ŠVICI SKRLA JANEZ NOVAK ČITANJE HRVAŠKI PETROL ŠVICARSKI SMUČAR SKAKALEC (SIMON) ČEBELJA TVORBA V PANJU Srečni nagrajenec aprilske številke je: Vilko Cimerman, Šentjur. Dopis za nagrado, ki jo poklanjajo TVgovine Jager, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Računovodstvo Zupanc, Nataša Zupanc s.p., Šentjur. Nagrajenec bo prejel darilni bon. Izpolnite geslo, ga napišite na kupon in ga najkasneje do 22. maja 2015 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti: urednistvo@sentjurskenovice.si. r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — t iMAJ Nagradna križanka i 1 Nagradno geslo:______________________________________________ 1 1 Ime in priimek:_________________________________________________ 1 1 Naslov:_________________________________________________________ 1 E-pošta:_________________________________________________________J Kuhamo z VAMI Recept MAJA Pire iz jajčevcev Sestavine za 4 osebe: • 2 velika jajčevca • 1 strok česna • 2-3 žlice olivnega olja • 1 žlička limoninega soka • pol žličke soli • sveže mleti poper Priprava: 1. korak: Pečico segrejemo na 200 °C. Pekač obložimo s papirjem za peko. Jajčevca operemo in lupino na več mestih prebodemo z vilicami, nato pa ju položimo na pekač. Pečemo ju kakšno uro oziroma toliko časa, da se meso v notranjosti povsem zmehča. 2. korak: Pečena jajčevca vzamemo iz pečice in pustimo, da se malo ohladita. Prerežemo na pol in z žlico postrgamo meso, ki ga stresemo v sekljalnik. Dodamo nasekljan česnov strok, olivno olje, limonin sok, sol in poper in mešamo, da nastane gladek pire. Če želimo, lahko v pire vmešamo tudi malo sesekljanega peteršilja, kisle smetane ali mlete kumine. Postrežemo ga k pečenim ribjim ali mesnim jedem. Zelenjavo z veliko tekočine, kot so jajčevci, raje spečemo, sicer je pire preveč voden. Tej imenitni zelenjavni prilogi pravijo tudi kaviar za reveže. Jajčevce odlikuje visoka vsebnost prehranskih vlaknin in antioksidantov. Ščitijo arterije pred vplivom holesterola, čistijo kri, uravnavajo delovanje srca in pospešujejo prebavo. Za lepši dan @ MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Na čustvenem področju je napočil trenutek, da predlagate kaj novega, saj ste se morda preveč zaprli. V službi boste nekaj najprej zavrnili, potem pa si premislili. Imate dovolj energije. BIK (22.4.-20.5.) Področje, na katerem boste uspešni, je kariera. Lahko končate posle, ki so vam dolgo kratili miren spanec. Imeli boste dovolj časa za vse, razen morda za strasti in romantiko. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Vedno vas jezi nepredvidljivost drugih, čeprav ste pogosto tudi sami taki: precej trmasti in nepopustljivi tudi glede malenkosti. Občasno vas moti občutek, da ste v podrejenem položaju. RAK (22.6.-22.7.) Potrudili se boste, da naredite vse po svoje. Uspelo vam bo, čeprav po vašem občutku morda tudi po naključju. Bodite bolj razumevajoči, posebno do ljudi, ki potrebujejo pomoč. LEV (23.7.-23.8.) Zgodil se bo težko pričakovani razplet glede izredno pomembnega ljubezenskega ali družinskega vprašanja. To je nekaj, s čimer ste odlašali, vendar tokrat ni več razlogov za izmikanje. DEVICA (24.8.-23.9.) Dela bo na pretek, sicer pa vam je všeč, da se vedno kaj dogaja. Napočil je trenutek, da se soočite z nekom, ki v vas še vedno prebuja močna čustva. Naj vas ne bo strah sprememb. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Mesto v ospredju vas bo navdajalo s ponosom, posebno ko boste naleteli na prve zadovoljne odzive. Storite več za to, da to ne bo le minljivi utrinek. Z drago osebo razmišljata podobno. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Pazite z nekom, ki vas je morda napačno razumel. Oba bosta vztrajala, kar pomeni, da se bo spor nadaljeval v nedogled. Ne izčrpajte se, temveč poiščite možnost za pogovor. STRELEC (23.11.-21.12.) Na vidiku je nekaj sprememb, morda kar čez noč. Mogoče ne bo dovolj časa za vse, kar bi radi počeli, toda vsekakor je veliko razlogov za dobro voljo, zato se prilagodite in dogovorite. KOZOROG (22.12.-20.1.) Vse bi radi nadzorovali, toda potem se vedno znova izkaže, da celotna situacija zahteva veliko več prožnosti. Nekdo vas bo presenetil in celo vi utegnete ostati brez besed. VODNAR (21.1.-19.2.) Zanimivo bo in dinamično, posebno če se odpravljate na pot. Vse skupaj je povezano še z zanimivim poslom. Planeti so vam naklonjeni tudi, če si želite razčistiti odnose z znancem. RIBI (20.2.-20.3.) Vrstijo se obveznosti, vi pa tavate z glavo v oblakih in nimate moči, da bi se bolje organizirali. Radi bi se ukvarjali z zanimivejšimi rečmi, toda trenutno morda ni dovolj časa za vse. 'Naj salamar' je v Šentjurju pometel s konkurenco. Slišali pa smo, da je njegov sorodnik, ki sicer ni prejel zlatega priznanja, naredil odličen savinjski želodec, ki se kar topi v ustih. Kri ni voda. k b Na Facebooku preživimo bojda približno uro na dan. Razmišljamo: se bo letos več parov zaročilo na novi romantični točki na Žusmu ali preko Facebooka? Policisti voznikom oprostijo, če prekoračijo hitrost za 5 kilometrov na uro. Vozniki pa stežka oprostijo policistom, ko ti parkirajo policijsko vozilo na mestu za invalide pred znanim trgovskim centrom v Šentjurju, medtem ko skočijo na bankomat. Znan Šentjurčan seje bojda prepiral z ženo o sajenju zelja, saj je ona hotela prostor za krompir. Kako sta se dogovorila, ni znano. Kakorkoli, opazili smo, da je pri njima krompir že pogledal iz zemlje, jf Mlaj so postavljali fantje s kamenskega območja. Med postavljanjem so morali mlaj vsake toliko izravnavati levo in desno. Mogoče je bil kriv sok, ki so jim ga nalivale gospodinje med postavljanjem, fe JU' Praznujemo pol abrahama, imamo okusne salame in dober kruh. Ob tem pa lahko nazdravimo z odličnimi domačimi vini. Živimo med prijaznimi ljudmi in delavnimi prostovoljci. Lepo je živeti v Šentjurju. lfliliililii!!iil!!l!l!!l!liil!lllllllllllli!lll!ll!l!l!llll!llillii!llll!lllllll!ll!liiiili!l!li!III!llliil!ll!lltM im »II 11» Milili' ! NEKOČ IN DANES noflfce Nekoč Danes -.-"A l "'y„- Rt ’’ Pogled proti OŠ Franja Malgaja na stari razglednici. Pogled proti OŠ Franja Malgaja danes. Foto Tomaž Pritekel] (46) Smeh OKO KAMERE! OKO KAMERE 2 n v TEJ HIŠI JE BIL 9 APRILA 1915 ROJEN NARODNI HEROJ DUŠAN KVEDER-TOMAŽ KOMANDANT NARODNO OSVOBODILNE VOJSKE SLOVENIJE . ŠPANSKI BOREC IN DRŽAVNIK ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV 18. AVGUSTA 1972 ŠENTJUR PRI CELJU Kateri je kip in kateri je drevo? (Ne)spregledano? Rojak, rojen pred stoletjem. _________________VICI NAŠIH BRALCEV Ženske in nogomet Mož priteče domov iz službe in zadihan vpraša ženo: "Se je že začel nogomet?" Žena: "Ja, pred desetimi minutami. " Mož: "In? Je že padel kakšen gol?" Žena: "Ne. Oba še stojita." Mirko iz Šentjurja Babica in Facebook Babica leži na smrtni postelji. Ob njej je vnukinja. "Veš, vnukinja moja draga, vsak čas lahko zaspim za vedno. Rada bi ti zapustila nekaj, za kar sem dolgo garala. Rada bi, da ti obdeluješ mojo kmetijo, ko me več ne bo. Imam tudi traktor, veliko vilo, nekaj glav živine in 22.937.234 dolarjev." Vnukinja: "Babica, nisem vedela, da imaš vse to bogastvo. Kje pa je?" Babica: "Na Facebooku." Anja z Grobelnega Direktor Direktor velikega podjetja stoji pred uničevalcem papirja in se praska po glavi. Mimo pride uslužbenka in vpraša: "Gospod direktor, ali vam lahko kako pomagam?" Direktor: "Moja tajnica je na bolniški, jaz pa ne vem, kako se uporablja ta naprava. Vedno je to počela ona." "Preprosto!" odgovori uslužbenka. "Papir potisnete v režo in poženete napravo." Direktor to stori, nato zaskrbljeno vpraša: "Kjepa so zdaj kopije?" Janez iz Celja Posnetek Medtem ko žena kuha v kuhinji, mož sedi pred televizorjem in glasno kriči: "Nel! Ne delaj tega, no. Idiot, cepec! Nee!" Žena v kuhinji odkimava z glavo in pravi: "Dragi, ne glej nogometa! Samo živčnega te naredi." Mož: "Saj ne gledam nogometa. Gledam posnetek najine poroke." Marjan iz Loke pri Žusmu Policisti in ogledalo Policista se sprehajata po ulici, kjer najdeta na tleh ogledalo. Prvi ga pobere s tal, poglede in zavpije: "Poglej! Tega človeka pa od nekje poznam!" Ogledalo vzame drugi in odgovori: "Da, tudi meni je nekam znan. Najbolje, da odneseva to sliko komandirju. " Sliko' res odneseta na policijsko postajo in jo pokažeta komandirju. Komandir se zagleda v sliko in vzklikne: "Seveda poznam tega človeka! On vedno sedi nasproti mene pri frizerju." Maja iz Šentjurja Čebela Kako Arabci rečejo čebeli? Muhamed Jan iz Dobrine Operacija Pacienta na bolniški postelji pripeljejo v operacijsko dvorano. Sestra ga omami z anestezijo, nakar paci- ent pokaže s prstom na doktorja in pravi: "Ja ja, gospod doktor. Kar odložite masko. Sem vas že prepoznal!" Marica iz Grobelnega Ločitev Štefka hoče ločitev. Odpravi se k odvetniku. "Gospa, ali vas tepe?" vpraša odvetnik. "Ne." "Ali pretirano pije?" "Ne." "Kaj pa zvestoba?" vpraša odvetnik. Štefka skoči pokonci: "Aha, tukaj ga pa imamo! Prvi in tretji otrok nista njegova." Milan iz Šentjurja Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na uredmstvo@sentjurskenovke^. Z veseljem jih bomo objavili. Sodišče Odvetnik in obtoženi se med vožnjo na sodišče pogovarjata. Odvetnik: "Dobro me poslušaj in stori to, kar ti bom naročil." Obtoženi: "Seveda! Zato sem te najel." Odvetnik: "Ko te bo sodnik spraševal, moraš odgovarjati na dolgo in široko. Vzemi si čas!" Obtoženi: "Zakajpa to?" Odvetnik: "Dlje ko boš odgovarjal, dlje boš na svobodi." Nika iz Dramelj Blondinka in ginekolog Blondinka obišče ginekologa, ta ji je po preiskavah pove: "Noseča ste!" "Kako noseča?" vpraša blondinka. "Dobili boste otroka." "Kje pa otrok pride ven ?" "Tam, kjer je prišel noter," odvrne ginekolog. Blondinka razmišlja in nato zaskrbljeno vpraša: "Torej na zadnjem sedežu avtomobila?" Blaž iz Šentjurja rr». _ Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 2. junija 2015. ULhlDfjScu šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina Krobat, Tomaž Pritekelj, Metka Pirc, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Mojca Šanca, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln. Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. in Šentjurskimi novicami! Bar Petelinček Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburg M Bar OMW Šentjur Kavarna Leva d a ||| Klub Modro nebo Kea caffe (v novem centru) Santana coffee shop Pizzerija Zanzibar .•■■>V';. Slaščičarna Jana ; Kava bar Ritnik Kavarna center Hotel Žonta Gostilna pri Ahacu Kava bar Pošta Effect caffe 1 Okrepčevalnica Čočka Bar pizzerija Osmica Kava bar Lipa M Gostišče in prenočišča Bohorč | Okrepčevalnica Vaški hram Bar Palma __ _j NATUR STANOVANJSKI KREDIT w ugodnejše obrestne mere za Natur stanovanjske kredite U> možnost do 20 % gotovinskega koriščenja | banka celje www.banka-celje.si Nova kopalnica. | Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. 0 KREDIT ZA OBNOVO *-* Nižje obrestne mere, daljše odplačilne dobe! w Možnost do 100 % gotovinskega koriščenja kredita! ** Preverite pogoje v najbližji poslovalnici! | banka celje www.banka-celje.si ZA VSAK OBČUTEK, KI GA IMATE RADI, OBSTAJA BARVA JUPOL GOLO. Z več kot 10.000 barvnimi odtenki JUPOL Gold, ki jih ustvarimo po vašem občutku, lahko dom obarvate s svojimi najljubšimi občutki. Uživajte v barvah in barvanju! Z barvami JUPOL Gold je pot do profesionalnih rezultatov povsem preprosta. www.jub.si 1m3 JUPOL GOLD. BARVE, EDINSTVENE KOT OBČUTKI. □E JUPOL Gold. Barve, edinstvene kot občutki Vsakdo ima svoje naj ljubše barve, ki nas spominjajo na lepe občutke, doživetja, ljudi, kraje in stvari. Nihče jih ne more videti tako, kot jih vidimo sami, saj so barve edinstvene, kot naši občutki. Z veseljem Vam predstavljamo vrhunsko notranjo zidno barvo JUPOL Gold, ki bo v vaš dom vnesla toplino pisane palete odtenkov. S pomočjo inovativne tehnologije in najmodernejših surovin smo pripravili recepturo, ki jo odlikujejo: • Enakomeren videz barvane površine brez opaznih sledi valjčka; • Čisti in visoko pokrivni odtenki z mat videzom filma; • Možnost niansiranja večjega števila odtenkov - več kot 10.000 barvnih odtenkov; • Visoka pralnost - po EN 13300 razred 2; • Visoka izdatnost (odvisno od odtenka); • Potrdilo "Perfect spray" proizvajalca opreme pištol za brizganje, kar zagotavlja brezhiben nanos barve z opremo, ki je označena z zelenim logotipom Perfect spray (VVagner). Uživajte v barvah in barvanju, saj je pot do profesionalnih rezultatov povsem enostavna! s* -------- sefi? S ponosom obveščamo, daje naša kolesarska klobasa prejela najvišjo oceno - 3 zvezdice odličnosti s strani mednarodnega inštituta za okus in kakovost iTQi iz Bruslja (www.itqi.com). CEVAPKO ZE ZAČINJENO MESO ZA ČEVAPČIČE IN PLESKAVICE SAMO 2,99 EUR/KG J UNEC J A REBRA SAMO 3,88 EUR/KG SV. REBRA «... BREZ KOŽE SAMO 3,98 EUR/KG rf MARINIRAN PIKNIK SV. VRAT S KOSTJO SAMO 3,85 EUR/KG TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE^ KOSTI TER GOVEJA OBRANA REBRA SAMO 1,96 EUR/KG PREKAJENE SVINJSKE MESNATE KOSTI SAMO 0,98 EUR/KG www.fingust.si CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 22, Tel.: 03/49-27-130 PRAGERSKO, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, Tel.: 02/80-39-1 SO JKP ŠENTJUR, Javno komunalno podjetje, d.o.o. OBVESTILO UPORABNIKOM V letu 2014 je bila distribuirana pitna voda v javnem vodovodnem omrežju v upravljanju JKP Šentjur d. o. o., redno nadzorovana v skladu z izvajanjem notranjega nadzora po HACCP načrtu ter ugotavljanju kakovosti pitne vode skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur list RS št. 19/04, 35/04, 26/06 in 25/09). Rezultati preiskav pitne vode notranjega nadzora za leto 2014 so izkazani v tabeli: m Sistem vodooskrbe Število vzorcev Od tega skladnih MikroBio Kemija MikroBio Kemija Vodovod Šentjur Center 10 5 10 5 Vodovod Šentjur Hruševec 4 2 4 2 Vodovod Dramlje 10 4 10 4 Vodovod Ponikva 10 4 10 4 Vodovod Loka 10 5 10 5 Vodovod Prevorje 10 5 10 5 Vodovod Kalobje 10 4 10 4 Vodovod Planina 10 5 10 5 Tabela predstavlja rezultate rednih kontrolnih preiskav pitne vode s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Vsi mikrobiološki in fizikalno kemijski izvidi so bili v letu 2014 skladni in ustrezajo kriterijem Pravilnika o pitni vodi. Rezultati s strani državnega monitoringa za leto 2014 prav tako vsi ustrezajo.