8. številka.
Ljubljana, vtorek 12. januarja.
V1JI. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD
1» ••*)* vaak d m,  izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, um velja p* posti prejemati,  za avotro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 sa četrt leta 4 gold. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., aa četrt leta 3 tfold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr.   Za pošiljaulo-1' dom so računa 10 kraje, za meneč, 30 k., za ootrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol lota 10 Kold. — /,a gospode učitelje na IjudskA šoii In -k dijake voija znižana sena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 guld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ne plačuje «Včjiyi stopne pout-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr. če se dvakrat in 4 kr. de so tri- ali večkrat tiska. \ Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi uo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O o > » v u i š t v o, na katero naj ne hlagovolijo pošiljali naročnine   reklamacije, o/n-mila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarje
v.    V ¥Jlll»U*>Hl H. januarju,.
Quousque tandem, Catillina!
Cela volitev, kakor se godi od nam protivno stranke, w|md(a ti ž«' |»rc«l Kazensko »odiiijo!
To nij politična volilna borba, to je politična sleparija, goljufanje nevednih ljudi j!
Kjer organi tistib, ki bi imeli zakon varovati, na take načine proti postavi delajo, tu nij g »vora o politični poštenosti.
Naši mnogi dopisi v denašnjetn listu (vseb še umestiti nijsmo mogli) kažejo kake nezaslišane brezpoBtavuoBti in posilstva se v imenu in s pomočjo c. kr. uradov godć! — Ali je mogoče, da bi se to godilo z vednostjo in dovoljenjem našega namestnika Njegovega Veličanstva cesarja, g. Vidmana? Mi tega ne moremo verjeti! In če nij tako, ali ne bode celo tako brezzakonito postopanje ovrgel?
Volilce po deželi pak, vse kateri so bili tako opeharjeni, pozivljemo naj protestirajo, naj prekličejo precej pri volilni komisiji svoj glas, ki jim je bil s silo ali prevaro vzet. Dobro je, da se vse nepostav-nosti in goljufije, ki so se godile, popišejo in s protestom volilni komisiji naznanijo ir. se možje podpišejo, več jih skupaj na en protest, ki se — za zdaj — naj pošlje volilni komisiji, en prepis pa nam.
Tudi županije naj narede brž protokole in naj jih pošljejo na volilno komisijo z vsemi glasovi, kateri so bili prigoljufani in so torej neveljavni.
Branimo set
Krivica  ne  more   dolgo kraljevati, in nemškutarsko  sleparstvo   bode   našlo svoj dan plačila"!
Politični razgled.
Not Italije dežele.
V Ljubljani 11. januarja.
Fo Časopisih se bere, da misli opozicija v tirČMViavišš mbong staviti predlog, naj 80 sklene postava o iukompatibiliteti, ali, naj vsak državni poslanec, kdor je tudi upravni svetovalec, ali kdor državno ali javno službo dobi, mandat položi. 8 trm bi se res naš čudni parlament sčistil in ueni-Ski „liberalci" bi bili v veliki zadregi, ker njim no gre nikdar za liberalne principe, ampak za nemško gospodstvo.
Cehi iz Morave baje nameravajo v državnem zboru škaudalue historije „Cha-brusa" na svitlo spraviti zdaj, ko jo Ofou-Ueim pred soduijo izpovedal, da ga je mi nister Bauliaua sam pregovarjal, naj pomaga z denarjem Čehe vreči pri volitvah velicegu posestva.
V it a«ii Je liriai ve.
Na l'*'<i/i«'».i7.cM» miuisterska kriza nij še končana. Celo Hroglie si ne upa ministerstva sestaviti, ki bi večino v skupščini imolo.
Simiij.vki novi kraljic je pripeljal se uže na španjsko zemljo v Harcelono. Tam je bil od vojsko slovesno pozdravljen. Od rinil je proti Valenciji. — Čudno je, da so ultramontanski listi v vprašanji ali je AifonH npravi" kralj ali ne, s papežem v neskladu, kajti ultramontanski listi so vedno še za don Kationa, a papež jo blagoslovil Alfonza in mu poslal depešo, v kateri mu daje na slov kralj, ga torej prizoa, in prosi boga., da bi Alfonzu vso m< gočo Brečo dal pri težavnem nalogu,  katerega  se sedaj loteva.
V iMMii/.rui zboru je bil sprejet Schulze Delitzsehev predlog, naj se poslancem dajo diete. — Na Nemškem so prej poslanci morali v parlamentu sedeti brez odškodovanja stroškov, kar je slabo, ker po tem tacem no more voljen biti, kdor nij bogat, če je še tako politično razumen iu pošten.
V Amerikanskih zedinjouih državah, posebno v Lmzijaui se šo vedno pokazuje velika razdraženost mej belimi Evropci in mej črnimi osvobojenimi zamorci, bivšmi sužnji, ki imajo večino in v Luizijani vlado v rokah. Prišlo je do krvavih sukobov. V kongresu vvaschingtouskem se je sprejela resolucija, prezidenta republike iuterpelirati, zakaj se je v ta prepir uže državna vojska mešala.
Dopisi.
J z fct. Vidai pri Zatičini. 10. jan. [Izvirni dopis.j Presleparjeni so naši volilci v obrtniški oddelek ! Dozdaj so zmirom pošteno volili narodne domaČo kandidate, zdaj so pa oddali svoje glasove za uemškutarje. .Sramota za Št. Vid! — Poslnšajte, kako se je zgodilo, da so naši pošteni možje bili pregoljnfani.
Višenski baron TauiTerer, prijatelj Ve-stonekov in grand-Nemec je napravil z nečim llanfom iz Hudega in z županom iz Mrzlega Polja, ki z ne in A k u t a rji vleče, da si sam ne ve zakaj — na Pljuski uek shod, kamor je poklical može volile« iu jim nazuauil, da bode on, liani' in drugi naredil prošnjo do cesarja, da se ne bodo davki eksekvirali in da bodo davki zinaujšani. To sc razume, da so kmetje kaj tucega radi sklenili, ker jim je res hudo tako velike davke plačevati. Ali glejte zakaj je Tauflerer tako govoril. Samo da bi kmete na lunamce dobil.
Ko je namreč c. kr. brič nosil legitimacije okolo, rekel jim je, da naj tu podpišejo prošnjo, da se bo davek od p i u al, in kmetje, kateri imajo patente, so podpisali legitimacijo, ali pa prazno briču nazaj dali da jo izroči, ko bo v mislih bili, da za manjši davek podp sujejo. Ali se to ue pravi kmeta slipantiV
Ko so ljudje zvedeli, kako so goljufani, 8o Btrašno razkačeni na gospodsko, posebno na bi iča, kateri je bil bujo uže tepcu, (pustite revo, ki samo nij vedelo, kaj dola, ampak je ubogalo kar so mu višji zapovedali, na katere vsa krivica ]>ado. Ur.)
Pri nas bodo možje vložili pismen preklic svojega tako prisiljenega glasovanja in bodo izrekli, da volijo narodne kandidate. (Le hitro zbrati podpise na tak prekl'c! Ur.)
Iz NI* o I je Loko 10. jan. [Izvirni d"p. I Tudi v obrtniškem oddelku so nas c. kr. agitatorji prekanili, da si smo bili nekoliko pripravljeni. Strežaj c. kr. okraj, glavarstva jo lUto razuašal in precej nazaj pobiral. Veliko jih je sam podkrižal brez dovoljenja volilcev in oduesel. — Tudi našega občinskega policaja so za to plačali, da jim je pomagal volilco za podpise in bianco siliti. Tistim, ki nijso hoteli precej podpisati so pa volilne liste nazaj vzeli.
Ali nij to zasmehovanje vse postavnosti?
Občinski odbor bode o tem protokol naredil in ga poslal volilni komisiji. (Dobro, samo da precej, pred 15. t. m. Ur.)
Pripis. Ravnikar slišim, da se jo Uto tako nepoBtavno godilo pri raznašanji listov v Poljanah in Železnikih.
Iz HrciMkeK" okmjtt 9. jan. I l/.v. dop,I NeBramna agitacija so pri nas močno pospešuje, sluge c. kr. okrajnega glavarja Jože Kveder in Silv. Keržtin raz-uašata hi daj obrtnikom legitimacije, ter na povelje Klančiča strastno agitirata. Pripovedoval mi je eden omenjenih slug: nta „cegelc" mi je okr. glavar dal (na njem so imena ntmčnrjev) rekoč: „tc gospode naj vsak zapiše na legitimacijo, potem mi pa prinesite jih." Jaz nijsem vedel kaj to pomeni, som pa nagovarjal ljudi, da so se podpisovali, a naletel sem, pridem v Lnkovico k Slaparja in mu dam legitimacijo, ter ga tudi nagovorim, naj podpiše imena tistih gospodov na legitimacijo, pa kaj hujšega — nijsem imel Časa vrat iskati.   (Dobro tako! Ur.)
Jaz sem briča svaril, da naj pusti to grdo ravnanje, a rekel mije: „neka j volilcev moram nabrati, če ne, ne smem pred Klančiča iu pridem ob kruli." — Ali nij to grdo uepostavno ravnanje od c. kr. vladnih mož iu njih podvrženoev? — Toliko za sedaj, da svet izvo, kako je naš c. kr. okrajni glavar pravičen. Svetovati bi bilo, da g. KlaučiČ svoje delo opravlja, ne pa agitira po svojih slugah.
Iz ««'oriee 0. jan. [Izv. dop.J Mož je bil v pravem pomenu besede — a žali-bog m i ga več mej nami našega !?I«i<ije Doljului. Velika skrb za družino, ne-utiudljiva delavnost za občino, okraj iu deželo, požrtovaluo prizadevanje za I j ud ki blagor sploh, iu pred vsem za slovenski narod so bolelinega moža prezgodaj omagale iu ga iztrgale iz naše srede. Haujkega nijso odlikovalo velike zuaiiosti, on nij bil mož peresa, ampak mož ž< lezne volje, mož dejanja; kar ga posebno odlikuje, to je nje-
gOT neornahljiv značaj, njegova neomadeŽe-v a na, da ne rečeni, ostra poštenost.
V vrsto narodnih boritcljev stopil je Doljak še le začetkom leta 1868, takrat, ko smo se pripravljali k Šempaskemu tabora. Pred tem časom bil je sicer aže obče poznan poštenjak in ljudoljub, pa brez prave narodne barve. [Razprave zaradi omenjenega tabora so ga še le ogrele, in ko je na šem-paskem polji vprvič nastopil kot ljodski govornik, bil je nže v njem živo vnet narodnostni čnt, navdaSen je bil za zedinjeno Slovenijo. Od tega časa naprej nij očeta Matije nikder več manjkalo, posebno na Goriškem ne, kder je šlo za sveto narodno reč. Kot posestnik, kmetskega roda se je posebno potezal za materijalno blagost ljudstva, in za to ga vidimo v vseh važnih krajnib, okrajnih in deželnih zastopih neumorno delovati, dokler so ga še Šibke, fizične moči po koncu držale. Se v zadnji bolezni, malo tednov pred smrtjo, udeležil se je težavnega poslovanja okrajne cenilne komisije.
Ostre njegove sodbe, kadar je videl, da se ljudstvu krivica dela, neprizanesljivost njegova, kadar je zapazil, da se z javnim blagom malomarno ali nepošteno gospodari, rodile so ma mnogo neprijateljev in nasprotnikov, a utrjevali so od dne do dne više ljudnko zaupanje v njega in mu pridobile desetkrat toliko spoštovalcev in prijateljev. Posebno hudo bode pogrešala solkanska županija moža, kateri ji je zmedeno gospodarstvo tako izvrstno uravnal, da je nij zdaj skoraj bolje urejene županije na Goriškem. Čitalnica solkanska je izgubila ž njim vzdrževalno podporo; cestni odbor goriški ne utrudljivega predsednika, ljudstvo sploh, posebno posestoiki, zastopnika, kateri je v šolskem svetovalstvu, v cenilni komisiji, v deželnem zboru in drugod strogo nadzoroval gospodarstvo in se neti strašljivo potezal za njih interese.
Je-li čuda po tem, da je bil sprevod Doljakov sijajen, sijajuejŠi, nego je k eda j katerega videl stari Solkan. Od vseh strani Goriškega zbrala se je ogromna množica njegovih osobnih in političnih prijateljev, pa tudi njegove nasprotnike je nemila smrt pomirila. Bili so tudi oni dostojno zastopani. Starešinstvo in čitalnica solkanska sta mn položila vsak svoj venec na rakev in tako odbor društva „Soče", katere predsednik je bil; raz vencev so viseli krasni trihojni trakovi s primernimi napisi.
Sprevod se je etezal od Doljakove hiše skoro do mirodvora. Na čelu šolska mladina, za njo S »Ikanci, po tem čitalnica bč staro narodno zastavo, katera je bila uže leta 1848 krščena. Za Čitalnico Sočani; za njimi načelniki in zastopniki raznih društev in javnih zastopov. Ranjkega so nosili občinski starešine in čitalnični odborniki. Za duhovniki je bil deželni odbor z glavarjem g. grofom Coronioijem, potem okrajni glavar, mnogo odličnjakov, sorodniki in prijatelji ranjkega mešane narodnosti in koncem velika množica Evinih hčera.
Mej sprevodom so peli čitalnični pevci alternat. z duhovniki „Strašni dan, je dan plačila". Po kratkem cerkvenem opravilu v cerkvi na mirodvora zapoje zbor „Blagor mu" !
Po tem pa nastopi dr. Lavrič na vzvišeno mesto zraven groba, in govori globoko v srca ogromne množice segajoč govor. Vse oči so  bile solzne.   Ko  so  pevci še
„Tiho jamico" zapeli — razide se množica mirno in tužno; videlo se jej je jaaoo, da globoko čuti in britko obžaluje izgubo tacega moža. Sklenem se zadnjimi besedami dr. Lavričevega govora :
..Matija Doljak, ki si znal biti iskren prijatelj, primi naš zadnji, presrčni s bogom! Tvoj spomin nam bo vedno drag, ker si nam pa zapustil lep izgled domoljubja in pravega moštva, kličemo spomina tvojema: Slava!"
Iz Idrije 9. jan. [Izv. dop.] Naš župan, ki se podpisuje „Perlitsch", je sin prav slovenskih staršev in ima še doma brate in sestre, ki besedice nemške ne znajo. Ko je svoje študije pustil, šel je k vojakom, avanziral menda do profosa, in ko je uže postaren mož zopet domov prišel, bil je — nemškutar in protivnik Slovencev od nog do glave.
„Ta bi bil župan po moji volji," misli si naš paša Lipold, in ko je bila nova volitev, pritiskal jo z vso svojo silo, da je njegov ljubljenec županov stol zasedel. — Pa kaj je zdaj Perlitsch? Voljno in potrpežljivo to dela, kar g. Lipold ukaže, in tako je v resnici pri nas Lipold župan.
A vendar oba kaj slabo skrbita za uaše mesto. Snega leži povsod toliko, da, ko se človek vozu izogne, udere se do pol života v sneg. — Brv čez Ni kavo v rožno ulico je uže več Časa vsa podrta in brez držajev, tako da se ne more brez velike nevarnosti črez njo priti. — Pri zdanjih volitvah je bil naš župan neutradljiv za nemško stranko.
Z l>nlati Ju 7. dec. [Izv. dop.] Mej slovanskimi društvi tukaj se po zimi prav živahno življenje javlja, poBebno so češka delavska društva po igrah in besedah delavna, po katerih narodno čutstvo gojijo in delavce na nekovo duševno, slovansko središče vežejo. Tudi občeslovansko pevsko društvo, katero je po &mrti Ftfrcbgott-Tova-čovskega odličnega vodjo zgubilo, podaje vesele večere, skuplja slovansko dunajsko inteligenco v prostorih vrtnarskega društva in če je kakovemu slovanskemu društvu Želeti srečen prospeb, tako njemu. Ali ravno to dtuštvo nekaj časa sera ne kaže tako mno-gobrojnega zbora, kakor pred nekaj leti, v katerih je bilo dotti nad 100 slovanskih pevetv. Članovi tega društva imajo dosti dobrega. Oai se vadijo v dobri šoli petja, ki obsega vseh slovanskih narečji) pesni; vsak pevec dobi dve prosti vstopnici za dva prijatelja k vsaki besedi, s katero je navadno ples spojen ; pogoji se dajo slov. pevcu, priti v prav odlično družino, ter i svoje prijatelje brez vstopnine spraviti v položaj, v katerem slovanske umetnike slišijo, v katerem sploh v tujini slov. domovine sladke glasove slišijo, domače ognjišče za en večer v tujini najdejo ; spravi se skratka ubožnejši pevec ali njega prijatelj v prostore vrtnarskega društva, v katerih se javno ne producirajo slabi pevci, slabi umetniki, (ti poslednji so navadno članovi oršestra dvorne opere, ki je neki prvi v Evropi) in vendar društvo nema toliko pevcev, kakor poprej. Se ve da Tovačovski ne drži več elementov vkup, ali zdajšnji pevovodja g. Buhta, Član dvorne opere, je tudi kapaciteta muzikalna, tudi skladatelj iu pevec, on nij kriv malega broja pevcev, kriva je edino le tega malomarnost slovanskih pevcev tukaj za obče slovansko  stališče,  ki  tukaj   na tujih tleh
preveč svojo ožjo narodnost poudarjajo. Obče slovanskemu pevskemu društvu na Dunaji sta le dva Jugoslovana člana — to nij lepo, in Jugoslovanski dijaci sami spravijo, kakor so ga pri Preširnovi slavnosti, zbor najmanj 30 pevcev vkup. Zakaj bi teb močij ne privajali društvu, ki nobenega narečja pesni ne zametnje, ki ne majhne do-brosti udom podaje.
■ z It ii41 i m - 1*«»Kte 9. jan. [Izv. dop.] Naš državni zbor je po kratkem prenehanji črez božične praznike svoje delovanje zopet pričel. Glavni predmet njegovega posvetovanja bo proračun za tekoče leto, in pa Ghyczyjeve finančne osnove. Oboje je po dotičnih odborih uže pretresano, in za predloženje pred polno hišo državnega zbora pripravljeno. Proračun je glede stroškov uže Ghyczy tako škrtno sestavil, da se je mislilo, da odbor ne bo mogel niti onega krajcarja več izbrisati. Vendar je pa odbor še cele 4 milijone v proračuna prekrižal, in drž. zbor bo valjda še daljnje 4 milijone iz njega izvrgel. KI juha pa temu skoro neopravičenemu in gotovo škodljivemu brisanju, in kljubn temu, da Ghy-czyjeve zakonske osnove, če jih bo drž. zbor sprejel, obečajn za 12 milijonov več letnega prihoda, kljubn vsemu temu ostal bo vendar še deficit kakih 30 milijonov v proračunu, in pred tem deficitom stoji Ghy-czy, in stoji drž. zbor, in stoji celi magjar-ski narod kakor žaba pred lešnikom, ne vedoči kaj bi ž njim storili. — V časopisji razpravlja se denes najbolj govor Tisze, s katerim je odgovoril na novoletna voščila svojih političnih pristašev. Smisel Tiszinega govora nij nič druzega, nego rekriminacija, s katero Deakovo stranko odgovorno dela za vse zlo, ki je nad državno samostalnost magjsr orsaga prišlo. Nič nij laglje, nego rekriminacije delati, in to je storil Tisza; nič pa nij težje, nego dober svet v težkem Času svetovati, in tega Tisza nij storil.
Psihologična prikazen je, da bolestoik še na zadnjo uro rad kaj tacega v.s t a noviju je, za kar je treba popolnega zdravja in popolnih životnih močij. Enak čin je tudi naredba nase vlade, s katero se slovaški gimnaziji v Znijovem in v Turoškem sv. Martinu zapirajo ! Magjarom nij bilo dosta, da so slovaški gimnazij v Revuci preteklo jesen zaprli, sedaj so še ostali dve gimaziji razpustili. V tej naredbi leži dokaz neizmerno velikega sovraštva Magjarov proti Slovakom. V drugih modernih državah goje se učilišča kot viri državne moči, pri n. s se pa ti viri zamašajo, in potem se naši državniki še Čudijo, kako da moč ogerske države vsaki dan bolj hira ! Slovaki so svoje tri gimnazije iz lastnih sredstev \ zdi zavali, ter s tem državuej blagajni na leto vsaj 100.000 goldinarjev prihranili. Naši državniki valjda misle, da se bo brez slovaških gimnazij ideja ogerske države tem laglje med Slovaki razširjevala, pa se varajo, pri-tisek prouzročuje odtisek, in to bo tudi pri Slovakih. Ker je magjarska roka užo enkrat nad Slovake tako kruto posegla, je zelo verjetno, da njena grabežljivost z gimnazijami še nij nasičena, nego da bo tudi še nad bogato slovaško matico posegnola. Magjarom bo v kratkem smrtni zvon zazvonil, pa v svojih smrtnih nojah še brcajo okoli sebe. Kakor sem rekel, to je psihologična prikazen njihovega vmiranja.
K vsim nepotrebnostim prišel je zadnji {as tudi še Bismarkizem t deželo. S svojimi dolgimi tipalnicami je tudi naše Nemce — in teh je celi poldragi milijon — potipal, in zgenili so se. Svoje dopadenje je našel zlasti na nPressburger Zeitnng", ter se spustil v podobi zlatega dežja v bir6 njenega uredništva. Uredništvo je spočeto sad, ter ga sedaj v vsakej številki plodonosno naprej razseva. Vsaka nova metla, se reče, dobro z met a, in tudi „Pressb. Ztg.u je za čelo tako brhko zmetati, da so njeni prah celo v birojih naše vlade zapazili, in sedaj bo se ve, da kratkega veselja nagli konec. Pri predstoječih letošnjih volitvah za državni zbor bodo pa gotovo tudi naši Nemci se po konci postavili. Za Magjare zopet ena nadloga več.
Domače stvari.
— (Iz L j u bi j an e) se nam piše : K ivno kar je bil sluga okrajne gosposke pri meni, in mi je izročil volilni list. Pri tej priliki mi je pravil, da ima v 7 srenjah 137 volilcev. Od vseh teh volilcev je dobil podpisane liste nazaj. M /. pravi, da ima nalog od g. Ga-riboldija, vsakateremu priporočati vladne kandidate. — On pravi, da Slovenci morajo propasti, kajti, kakor on vse liste po volji in ukazu podpisano dobo, tako bodo tudi vsi drugi slugi, i teh je 10, dobro svojo dolžnost opravili. On računi, da če po deželi povsod sodniški slugi pobirajo liste, potem propadejo Slovenci gotovo, ker sluge ljudem ne povedo kaj se podpisuje in nalašč zadnje dni raznašajo, (da si postava terja 8 dnij pred volitvijo. Ur.)
— (Tudi volilne sleparije.) Poroča nam zanesljiv mož, da so c. kr. uradni sluge v ljubljanski bližini: v Tolmišlji, Jezeru, Brestu, Vrbljani, Iški vasi — volilce presleparili. Ker mož doma nij bilo, dali so od žen podpisati legitimacije in so jih zopet odnesli. Ženske nijso znale kaj je to. Velika razdraženost vlada zdaj, ko so ljudje zvedeli, kako so goljufani.
— (Iz Kamne gorice) na Gorenjskem se nam piše 10. jan.: Včeraj je bil pri nas hud boj zarad volitev. Razdeljene legitimacije so bile na tihem hitro od necega nem-Škutarskega agitatorja pobrane. Ko za to izvedo narodnjaki, razlože hitro volilcem za kaj gre in važnost volitev. Razkačeni se volilci vzdignejo in gredo nad agitatorja, ki jim je bil legitimacije pobral in jih izterjajo nazaj. Kaj nerad jih je dal, ali moral.
— (Iz B adovljice) se nam pišo, da 80 tam n o m skuta rji hitro podpise pobrali. Nihče nij vedel, kaj je podpisal, vse druge reči so se volilcem pravile.
— (V Podbrezjah) na Gorenjskem je nek c. kr. agitator volilce pregoljufal in |im legitimacije vzol.
— (Iz Krope) se nam poroča: Tudi pri nas so briči hoteli volilce zapeljevati, a nij jim šlo srečno; za to bo skrbeli naši vrli narodni možje.
— (Iz Novega mesta) se nam piše: V mestu so volili zavedni obrtniki na našo korist, a v okolici so c. kr. organi grdo ljudstvo oaleparili! V občini St. Mihael, kjer je Lznger župau, je občinski sluga nosil okolo legitimacije, dal si je potrditi njih sprejem, a niti ni terjal in bianco ali kako drugače podpise,  tetnuč jih je kar odnesel!
Torej volilcem so legitimacije iz rok iztrgane. — Ravno tako je godilo se v občini St. Peter, Za vse te sleparije c. kr. organov imamo priče.
— (Iz Mokronoga) se nam poroča, da je Župan dobil od c. kr. okrajnega poglavarja ukaz za nemskutarje delati pri volitvah v obrtnijski odsek. \'
— (Ljubljanski porotniki) za prvo letošnjo sesijo so bili včeraj 11. januarja izžrebani v navzočnosti, c. k. dež. sod. preds. dr. Luschina, svet. Perka, v. Zhubra, drž. pravdnika Peršeta, in dr. Suppantschitscha in zapisnikarja Anton ViŠuikarja. Glavni porotniki ao: Kraljic Anton, posestnik iz Kremence; Pezdir Andrej, posestnik iz Brezovice; Zidan Janez, posestnik iz Sela; U ab ć Štefan, posestnik iz Goč ; AchtBchiu Albin, ključ. moJRter iz Ljubljane; Vari Tomaž, posestnik iz ČreSnovice; Obreza Adolf, trgovec iz Cerknice; Škofic Franc, trgovec iz Ljubljane; Z u mer Jakob, mlinar iz Podholma; Vevar Martin, posestnik iz Lukavice; Dekleva Alojz, posestnik iz Po stoj ne ; Tomšič Miha, posestnik iz Hriba; Millitz Rud,, hišni posestnik iz Ljubljane; Pikal Gregor, mlinar iz Bistrice; Mat jan Janez, mizarski mojster iz Ljubljane; Wakonigg Janez, trgovec iz Litije; Mayer Alojz, vel. posestnik iz Zg. Šiške; Smo lin ar »Šini., posestnik iz Koprivnika; Jelovšek Marko, posestnik iz Vihuike; S-im.su Andrej, mlinar iz spodnjih Semon; Eržen Franc, posestnik iz gor.je Lipuice; Vadnov Josip, ktčmar iz Postojne j Oven Janez, krčmar iz Brezovice; Plautz Jau. jun., trgovec iz Ljubljane; Rus Lovro, posestnik iz »Št. V.da; Petri č Autoo, posestnik iz Blok; Zupan M tevž, trgovec iz Ljubljane ; L e d e n i g Alfred iz Ljubljane , trgovinsko društvo; Verhunec Andrej, poseHtuik iz Bleda; Jeklar Matevž posestnik iz Bleda; Vernik Tomaž, h šni posestnik iz Ljubljane; Ilieng Henrik, trgovec iz spodnje »Šiške; Hartman Janez Alfred, agent iz Ljubljane; Tome Janez, hišni posestnik iz Ljubljane; JamŠek Jan., trgovec iz Liubljane; Gams Janez, posestnik iz IŠke Loke. Namestniki pak so: F o rs ter Anton, pevski učitelj; Lozar J., kramar; .1 e r a s Josip, hišni posestnik; B i-lina Ilipolit , gostilničar; L a vri n Josip, lršni posestnik; lian sel Viucencij, hišni posestnik; Svetel Avgust, pek; Kor ću Franc, hišni posestnik; Kotnik Auton, biš. posestnik; — vsi iz Ljubljane.
— (Germani z i r a n j e našega naroda.) Iz Maribora se piše v „S1." sledeči žalostno resnični dopis: »Večkrat imam priložnost z nekim nže blizu 1)0letnim staičkom govoriti. Tedaj ga izprašujem večkrat, se še li spominja, ali se je kedaj pri Cmureku pri št. Vidu, v Špilfeldn, v Ormužu, Arvežu, blizu Lipnice slovenski govorilo? „Ko sem bil mlad, šo tam skoro nemški nobeden zual nij", vsikdar odgovori. In zdaj? Dragi bralec! zdaj je vse nemško. Kak razloček pred 70 leti in zdaj! »Solza me polije, ako se te žalostne resnice spomnim. — Župnije ki so zdaj pol nemške, bodo Črez 50 let čisto nemške ; kajti šole so, kakor v Lučah, v (iomiluici, v »Spilfcldu, v Cmureku, v Apačah čisto nemške, akoravno v vsaki teh veliko Število Slovetcev prebiva. Potem se mora v ozir jemati, kako se mož ženi podaja. V teh krajih si navadno Slovenec Nemko za ženo
vzame. Iu brž, ko se to zgodi, se tudi cela hiša ponemči. Otroke vadi mati v nemščini in mož, če tudi prav nemški ne zna, vendar z ženo in otroci nemški klesti; to je pa zavoljo tega, ker v narodnem oziru čisto nič vzbujen nij. Če se ne bode narod v teh krajih bolj vzbujal, bode v kratkem časa ves kraj proti Mariboru pnnemčen. Da uže Mura do blizu Radgone po čisto ponemčeni zemlji teče, mi bo vsak pritrdil, kdor te kraje le malo pozna. Pazimo, da ne bode Drava pri Mariboru v kratkem meje proti N-mškemn delala; Mura nij več slovensko-nemška meja. kajti nemščina je nže črez Muro ndrla. Celi slovenski del od Maribora proti Muri in proti Remšnifcu je po nemščini zelo podjeden, če kmet pride v Maribor, Izključi jivo nemSki jezik tolče in nekega dne utegne vlada reči : „V teh krajih vsak nemški zna, odslaj se bode v šolah vse nfmSki učilo", in potem so tudi ti Slovenci zaSlovanstvo na vekov veke izgubljeni. Prepričan sem, da se Slovencem tudi na Koroškem bolje ne godi. Premili »Slovenei, — končuje donisnik, — čestiti možje ! na Kraniskem, Koroškem, »Štajerskem, Tržaškem, Goriškem. Madjarskem, bodi nam doRti razpora in razdora, ne mesarimo se sami med soboj, med tem, ko nas sovražnik na vseh mejah z vso silo uničuje. Pustimo enostransko politiko, delajmo složno, da naše brate na sovražnih nam mejah trotovega pogina rešimo. Slovenski duhovni, posvetni možje, nabirajte posebno udov k družbi sv. Mohora, zbirajte nevedno ljudstvo v društva, podnčujte ga, drugače nam zaspi — zaspi na veke. Nij še prepozno, a odlašati nam nij dolgo, drugače nam solnce za goro zaide".
— (Vranska narodna Čitalnica) napravi 24. januarja t. 1. tombolo in ples, začetek ob 7, uri zvečer. Uljudno vabi k tej veselici vse čast. ude in prijatelje čitalnice. Odbor.
— (Mariborska čitalnica) bode imela 15. t. m. svoj letni zbor. Na dnevnem redu je: Letno poročilo; prememba pravil; volitev novega odbora. Vsi gg. člani se k tem javno vabijo. Odbor.
— (Iz Ljutomera) se nam piše: Naša čitalnica je zopet oživljena in bode še dalje delovala, dokler se ne preustroji v politično-gospodarsko društvo. 2. febr. bode imela občni zbor. — Naš okrajni glavar se hoče našim Županom prikupovati. Nekatere, ki nijso preveč narodni iu mu radi prikimujejo, je te dni k sebi na obed povabil. Kaj jim je pri tej priliki pravil, mi sicer nij znano ; gotovo pa nij pozabil, priljubljeno nemščino jim priporočati in grajati značajne narodnjake, kakor je uže njegova navada.
— (Za Črnomelj), kjer je živinska kuga, je c. kr. deželna vlada razpisala v zadnji seji zdravstvenega sveta službo za živinskega zdravnika, ki pojde tja.
— (Iz Bat na (j oriš k em) se nam piše: Pred malo dnevi so pouoČni pobalini surovo napadli farovž in so dekanu vse šipe pobili, celo se jo eden predrznol leRtvo pri-dejati, po katerej ho je do okna splazil, je razbil in spavajočtniu dekanu kamnje na poBteljo metal, sreča da je kamenje v pregrinjala zadevalo in tako le do sredi sobe priletelo. — ObČ'na je malo zadovoljna z g. dekanom, pa morala bi se druzih načinov poprijeti, ne pa tako surovo napasti ga!
— (.Kmetovalec") list s podobami bode izhajal v Gor.ci drugi iu zadnji četrtek vsacega meseca. Pridobljenih je velik sodelavcev, tako več slovenskih rodoljubov, potem na Srbskem, Slavonskem in tudi na Ogerskem, da bude list zum< gel t sera se danjim terjatvam popolnem zadostiti. Oblika lista bode 8 strani;, raVOO toliko gradivu, ko v „Novicak''. Obsegal bode: viuorejske, sadjerejeke, poljedelske iu živinorejske člauke, dopise, žitno ceno in veliko diuzih kmetijskih stvarij, vse bode pa kolikor mogoče v podobah. Politika je popolnem iz njega izključena, geslo mu bode: „ueutrudljivo delovanje, vzboljšanje kmetijstva na Slovenskem". Cena mu bode na leto S gld., naro-Čuje se pri gosp. Viktorju Dolencu, lastuiku „Soče" v Gorici. Ker je list strogo kmetijski, se prosijo vsi slovenski rodoljubi iu čestiti duhovniki, ga mej slovenskimi kmetovalci kolikor mogoče širiti.
— (Poslanec Braudstet ter) je bil šel v Ptuj in si je od tamošnjih ustavovercev dal zaupuico potrditi — zavoljo znane kupčije z vlado, katera mu je njegov rudnik tako drago plačala.
— (Gosp. M. Dragan), predseduik poštarskega društva za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo e razposlal vstm filijalnim predstojnikom in svetom tega diustva okrožnico, v katerej pozivlje one, naj se pridružijo peticiji, katero so sklenili dO. m. m. njihovi kolegi na Češkem na trgovinskega mmistra in v kateri prosijo naj se zboljša njihovo gmotno stanje, ter ustanovi njihovo socijalno postavljenje. Mej vsemi točkami, katerih je 7 v onej peticiji je najvažneja ona, o založbi peuzijnega fonda, in o podelitvi aktivue in pasivne volilne pravice vsem poštarjem in ekspeditorjeni.
svoj obraz ter razkrijte glavo,  da »e pogledava v oči in so potem primeva za lasu, kakor obetate roim' Mene uSe najdete pripravljenega. Kamnik 8. januarja 1875.
Franjo Fajiliga,
domač učite j.
a*OM*UIiO.
G, pisalen dopisov iz Kamnika v „Laib. Tagb'attu" od 2. in 7. januarja. Nesramni, fantalinski napadi v dveh dopisih v „L. T." si ijo me odgovoriti, dasiravno nij častno pečati se s takim individuom, kateri naj bi se rajt> pit-j učil nemščine in potem stoprv piijol za umazano pero, da piše tako budalosti v list, kateri Se nikdar nij veljal za poštenega in ki vseh pet prstov ob-lizue, ko dobi od kod kak dopis, n»j bode še tako umazan.
„Vorkonuuene Individuenu, „llausknecht", „vor-lautor Scrib.er" in druga epithota pa vračam Vam nazaj, kaiero Vam gotovo pristajajo dobro, ker io „rlausknochti" govoru tako, kakor je v omenjenih dopisih pisava Vaša.
Drugih rečij so zdaj ne morem dotikati, ker svojo osobnost skrivate za urednikovo ; pokažite pa
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere da Baru
t'     -T .O j* I?C* .
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna  zdravilna  hrana,   pri   odraščcuih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu,  na živcih, dalje prsne,  i na jutrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljeiije, zaprtje, prchlajciijc, iicspanjc, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, hunenje v ušesih, Blabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledieico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenec in je bolje, nego dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi spričevala profesorju Dr. VVurzerjii, g. F. V. Bencka, pra Vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Khorelaiola, Ur. Cainpbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Urč, grofinje Castle stuart, Markize de lirchan a mnogo družili iiiu-nftmli osob, se razpošiljava na posebno zalite vanj o zastonj Kratki izkaz iz 80.000 sjiričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \V urzorja,
Bonn, 10. jul. 1852. Kevalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri tiristi in griži, dalje pri sesalnih in obistuih boleznih, a t. d pri kauinju, pri p rinuti lj i vem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v ohistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svčtovalce in člen mnogo učenih družtev.
VVincheBter, Angleško, 3. docembra 1842. Vaša izvrstna KevaleBciero je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne <'utiiirc in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James o h orel and, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. AngelBteina.
1! ero I i n,  6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glcdč Kevalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel steiu, lajni sanit svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badeusko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za st rasnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vslcd rabe Vaše Kevalescičre du l$arry po-poluama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
M on ton a, Istra.
Učinki Kevalescičre du Barrv so izvrstni. Ferd. Clausborger, c kr. okr. zdravnik.
at. 80.416. Gosp. F. V. Beneko, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische VVochenschrl t t" od 8. aprila 1872 to le: .Nikdar ne zabito, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „ Kevalcnta Ara-bica" (Kevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila oijso bila v stanu odpraviti: toda Kevalescičre gaje osdravila popolnoma v ti tednih.
Št. 64.« 10. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, Bhujfianji in hipohondriji.
St 79.810.   OoBpo vdovo Klommovo, DUsaeldorf,
na dolgoletnem bolenanji glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišcanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda (htbriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na skoro^breznadejui prsni bolečini in pretresu čutnio.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljen) i, nespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Kevalescičre jo 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri otlraščeuih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
v  .uenasuh pniioah po pol funta 1 gold. 50 kr., UM II gold. 50 kr., 2 runu 4 gold. 50 kr., 5 i mi -• •v L O gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov J6 gold.,
— uevalesciere-Itiscuiten v pusicah 4 2 gold- 50 kr. u 1 gold. 50 kr. — Kuvaleaoiore-Chocolateo v praha u v ploščicah za 12 um 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. H) kr., 48 ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., ca 288 taa 20 gold., — ta 576 taa 36 gold.
- frotlaje: Barry du ttarrv & Couip. na l*a-c.AJI, Wi»llflaeliKttaae št. 8, v LJubIJttul Km. ■4 .»tir, v <UriMlel bratje Oboranziney r, v lua-uruku • . . m i * Frank, v Celovci P. Bii n-■ .:!<. v £.onel Lud vi g Mtillor, • Maribora H. M ur: C, v nvriuiB J. B .^luokbauiuu, v Zitgreliu v lekarnici u s tu i lj e n i h sester, v Oer-noticah pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Urndvu pri bratih O borni uzme yr, v ■«-■■■ t-«.\ii m pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Vurttž-diuu pri lekarju dr. A. Uulterju, »»kor v ,»ou «u»uii pri uoonn iw .i.rjui in »pucvrijskiii trgovcih; tudi razpoAilju, duoajakt niša na vso krajo po postnih •akazmcalk ..u puVieijih.
T ujel.
10. j a n u a rj a:
K»ro|)»: Klemene iz Kateč. — Kothborger iz Gorice. — Stare iz Men6ša.
Pri .Sionu. gr. Faeo iz Ponoviča. — dr. Proširen iz Kadovljico. — Urbas i/ Dunaja. — Kocijančič iz Gradca. — Stoinburg iz Lvova. — Fiehtel iz Dunaja.
tri ti»i|i|: Apfel iz Dunaja. — Dorat iz Postojno. — (i m i man, Turnej iz Dunaja. — Trajer iz Gradca. — Koppman, Teilfol iz Dunaja. — fjo-bulj iz Trsta. — Troihjer iz Dunaja.
zauioreli Simončič iz Sevnico. _Kovač
iz Dolenjskega. — Istuuič iz Vipave.
Dunajska borr.a 11. januarja.
(Izvirno telografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 10 Enotni drž. dolg v srebru    .   .   76   „ 60
1860 drž, posojilo.....113   „ 25
Akcijo nirodne banke   ,   .   1002 „ _
Kreditne akcije    ....     *28   m —
London........110   „ 60
Napol.......... 8    „   89'/a
C. k. cekini.......5    n 24
Srebro.........1C4 «50
kr.
Loterij ne srečke.
V Trstu 3. jan.: 68.   9. 12. *41. 24.
Mala kavarna
v kacem mostu na deiuli, ali pak v kacom trga so išče v najem. Oglasila sprejema „naauuniliia plsurna" v IJublJuul (FUrstonhof it. 206).
(6-3)
Za pljučne, srčne in živčne bolezni neprecenljivo!
Libiuov Kumi-izleček.
Ker imam zahvalili mojo
ozdravljenje in obranjenje
močij Vašemu čislanemu Kumi, se sedaj namreč no morem nič jesti, naročam tedaj sledi naroČilo). Opo-menjam, tla boleham uiti 10 let na želodečni bolezni in da Vaš Kumi blagodarno učinkuje.      Franc Rohr.
Kar st^m užo 20 sttuklonic Vašega Kumi izlečka porabil, st* počutim precej dobro, toraj mi zopet pošljite u*'cdi naručilo).
E. Huttig.
Va« K umi i/.lcčok jo mojoj gospčj prav dobro kori-Btil, so bolje počuti, po uživanji treh steklenic Kumi tlobil sna okrepčaj o čo spanju a nagnenje k jedi. Toraj mi pošljite (sledi naroči.o).
VV. Iiii-.bncli.
lastnik tlBaarne,
Illagovolite mi poslati 12 11 a con o v, ako mi bodo tako koristili in lajšali, kot nedavno poslani 4 llacoui, nij nobenemu peresu moč popisati ta čudež.
J. F. VVeiuKebuli, tovarni k.
Knjižica ml ilr. \V e j I a brezplačno in tianio. Cena 1 flacona 1 gold. a. v., v zabojih no manje, nego 4 tlac, razpošilja
Vaš izleček je pri prvih <i flaconili meni tako izvrstno ■l&ibe izkazoval, da se mi nij umč zahvaliti in v imenu bo-lobnega človečaustva moram le prositi, naj se vse poskusi, tla bodo prav mnogi deležni te dobroto.
S. Lowinsky.
\ ena i nacona i goiu. a. v., v /.aoojiu nt) inaiijc. ue^o •» nac, i.t/.|M>si;_ia <MlaaTlt»  Aiulo^ia   I ihi-o><'^a   St iiiui - i/h <
Berolin, Frietlrlchatraase 196.
Znesek naj se ]>ri iiaroeenji takoj blagovoli vpoHlaii, ker /a A\utrn-Ogersko ne poBlljaino nostiiini povzet jeni. NE.  Naših zavodov zdravniki so pripravljeni vsaki tat, po vposlanej zdravilncj veeti dotičneniu eolniku podati zdravniško informacije in *»<i'š- <■«•/*» toremptačno* rej e u r (816--6)
e V prospeh občinstva samega smo pripiavljeni, dobro priporočauiin lir mani izročiti prodajo.
Izdajatelj m urednik Josip J urč i C.
Lastnina iu tisk „Narodne tinkurne1*.