LISTEK. (Juraš Glolec). (Kuneo.) To pesovje je bila naša častna straža v obcdnici, sprejemajoč a cvilom in bevkom milodlare, katere so jim poklanjale na račun človeških želodcev iismiljeno radodarne roke. DozdevaJo se mi je, da sem zašel iz poštene, ftloveške družbe v — menažerijo! PreobiLno žensko ter pasje spremstvo ni presedalo samo meni, ampak vsem resnomisle^im in zdravja iskajočim tovarišem. Hvaležno §mo r,e oddahnili vsi, ko je priromala v Slatino rezervna bolnioa in njej na čelu strog štabni zdravnik. KoJ prvi dan po njegovem prihodu so se izgubila iz obednice vsa Sumeča ženska krila s kužki vred. Odslej nis> videl na Slatini nobenega zaročenca, ne ženina, še presnetc malo poročenih mož. Nežnpkrilate utice selivke so nas ostavile 5ez noč, ostali smo saraoi v obednici in na Setaligftih. . Na Slatini sera samotaril nekaj Caaa zaprt v svojo sobo. ge rajska samota je preaedala cčetu Adamu, kdo bi zameril, da je meni slatinska. H/ala E>o- gu, pri pobegu iz samctarstva sem imel tjrečo; odprlo se mi je pri Sv. Križu dvoje znano gostoljub^ilhiš: župnišče ter Ogrizkova hiša. Zdravaiki ortopediCnega zavoda so mi zaupali, da mi bo ostala levica kljub zdravljenju pohabljena in nerabna do groba. Zavest, da je filovek brez lastne krivde pohabljenec, mi je bila od začetka nekaj moreče neznosnega. Domišljal sem si, da se me boji in izogne vsak, da mu ne bi bil kot invalid v nadlego. Ne vem, kako bi bil premostil prepad med zdravo f-loveško dmžbo in med menoj siromakom, kateri se je bal prosja&9nja: ime]te z menoj potrpljenje, ne gonite me na rszpotje med kruljave in hromce. Da sem se iznebil ter zatrl zavest beraštva, — mi je pripomogel najve6 nezabni, preblago ralilosrčni gospod nadžupnik Korošec. Vabil me je s sobntjko Ijubezniio k sebi m mi zasul z bosedo ter deja' ]em brezna domišljave črnoglednosti, oilpirajoC L.ioldne do dne vrtove lepega slovenskega veselja in družabnosti. Tri mesece sem bival na Slatini n lahko zaii|iaxn, dia je ta doba ena na.j,sre5nejših mojega živIjenja. V tem 5asu sem se šele prepriSal ln spoznal, kako radostno gostoljubno je slovensko srce. Tukaj se me je vabilo prvič za mizo, hotefi mi razjasniti po usodi omraCeno dušo. Kot remšniški kaplan sem pil iz mletne ftaše samote, ne zavedajofi se, da zamore oslad;ti grenkost življenja vefikrat edino ls poštena družba. \feni gor- skemu kaplanu je bilo tuje, da bi me bil kdo oovabil za mizo na razgovor ter zabavo. Na Slatini pa me ja popeljal v kratki dobi gospod nadžupnik na »ladka mirno valujoče morje prijateljstva pod kritlem in zan vetjem slovenskega krova. Polomljen na telesu, a do dobra zatrpan Da<> sameli duši, &em nerad zamenjal na vftji noziv Slan tino z Gradcem. Vtaknili so me v pisaruo, kjer bf naj zapisoval po zgledu mrtvega siroja imena za <\o* movino padlih v matrike III. kora. j a služba, \5 kateri sem bil prisiljen v melianično bre^miselnostj mi je preisedala do onemoglosti. No6 in da.n Cepeti % Blrelskem jarku, nudi vojaku ve6 spremembe in za»< bave nego pisarniško, enakomerno čorgan/o po papirju. Na bojnem polju podžiga fcloveka vsaj občuteB strahu, 6e že ni8 drugega ne; v pisarni sem pa ii-i votaril brezfiutno kot kamen v nedostopnevsi gorovjUi ob katerega še se ni spodtaknilo nobeno živo bitje^ Da sem izpustil ročaj pisarniškega stroja, "da tega koraka mi je pripomogla bolezen. Pri pljufiih ]a mi še tifial precej izdaten koseo granata. /a pisalna mizo sem prevefi kužal ter čepel, pa me jo začel kot nož ostri izstrelek zbadati v prsa do krvi. Moral sem pod nož v bolnico usmiljenih bratov^ Bole.o me Je, ker so me dvakrat mufino mesarili, pa uvaležen o* stanem za dober nauk, ki mi ga ]e dal pc prestanl operaoiji rajni dr. Lukš, češ: da sem vel-ito budalo^ 6e poCepljem prf tej pohabljenosti v kaki 7aduhli p> sarni." ', i'o tern nasvetu ojunačen, sem skieni!. da se pesteTim od eesarsk« sltižb« in zlezem %a zapeček v lftSi oietovi. Da zapnstim do smrti vojafttv«*, «*em se p«dal na res križ«vo pot superarbitraoije. Roinal š« Mm pofei Devol36 od zdrarnika do dioktorj<\ ki so mi »rtbrskali. vsako žilico in vsak čnrec. J*>/iSo me je, Itr sem moral vsikdar čakati po «ele ur» sMonjen y l»r«l rojaske ponižnosti, predrso »• jn po'-ibilo katenaa gospodu, da me je zvtzdavo pr«gl«d«\. Oe bi me priklenili Se eakrat aa gaJejo suptr«rbitr&L;je, b« Tem, 6e bi vstrajal še enkrat talco pomžno u--aet. Dober teden sera trgal rlratr« j>očlplate po srašfe*m tlfiku, frkaioft na vrat«. vseh voiažieifc cbla^.nik«r. Slcdnji8 so mi ^ndarle verjeli, da ;*m po leiewa bernč, ki spada v kot TOjStne obffinr ne pa na nrl«« graštega mesta. Kratko jrOTeOane, rtaknil! so M» t !.-oS pvczi;o,nisftov! Zamenjal sera mestni tlak z doraaciaai kulr\ozniMi stezami. Cepefi pod očetoro streho, 2iif»m sedaj «j«uifi mir Sotlske doline, ki se sioer razl».za Bogu Mkako zn hrbtora, pa ic vsaj ne izseisava r1'" vsnkcra kora-lni voiaSka mora. No, kako j« pa8 ^e<laj 7 meBoi, fro pobivam v roistnem gne77du, ia iaUrtga som sifrlal r svet.pred Ifl leti? Zadovoljen sem in bi da¦Dval 3e maršikaj, da 1e uživam nemoteno aaž»neni »ir* Po letii in v jeseni sem pohaj-al za pi^lo oCetovo <*redo; r zimskih dneh pa posluSam mesto rirflraiija strojnte cvil VnlovratOT, na vefier pn r^rmiRru.icm, ^ti bomo mora;i znfteti svetiti s trcskamv R tem zaključujem dolgo poredje ,.VoJnih ?po- *inov." -fe ž« 6as, da enkrat Behem in pcnudim Jav- pctsti ka^ bolj clomaCega, kakor ie gaiiSro^no robi. 4fo sem zadovoljil eitatelj« s temi zapiski, »1 bodi ta ?8Te3t r dušro nagrarlo; &• me pa kdo dolži, da *"m iš*i\re\ prevef. mu zaupam: nis«em im«l n»«i»nft ji- '6afi flTaajftli7.'', s«n|>ftV zmoti l«slDp»« ,.pp««M>«*!