PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE jnK- MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLO VENI AE
SCOPOLIA
Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Journal of the Slovenian Museum of Natural History
81
CODEN SCPLEK - ISSN 0351-0077
S~\ "T	T T" A
»UUrULlA
81 S
SCOPOLIA 81/2014
Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana
Izdajatelj /Publisher:
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia
Sofinancirata/ Subsidised by:
Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. /Ministry of Culture and Slovenian Research Agency
Urednik / Editor-in-Chief: Boris KRYSTUFEK
Uredil /Edited by: Janez GRE GORI
Uredniški odbor / Editorial Board:
Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GRE GORI, Miloš KALEZIČ (SB),
Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIČ (HR), Jane REED (GB), Ignac SI VEC, Kazimir TARMAN,
Nikola TVRTKOVIC (HR), Al VREZEC, Jan ZIMA (ČR)
Naslov uredništva in uprave I Address of the Editorial Office and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO.B. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia
Račun pri UJPI Account at UJP: 01100-6030376931
Lektor za angleščino in slovenščino / Slovenian and English language editing: Henrik CIGLIČ
Oblikovanje / Design. Boris JURCA
Tisk / Printed by:
Schwarz print d. o. o., Ljubljana
Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov / The Journal is published at least twice a year, 600 copies per issue.
Natisnjeno / Printed: Junij / June 2014
Naslovnica / Front cover: Julijska smiljka Cerastium julicum
Foto / Photo: Špela NOVAK
Cena posamezne številke / Price of each issue: 8,50 €
Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by.
COBIB, BIOSIS Previews, Referativnyi Zhurnal, Zoological Record, Abstract of Mycology
SCOPOLIANo 81: 1-87 (2014)
Flora Košute (Karavanke) nad gozdno mejo
The flora of Mt Košuta (Karavanke mountain chain) above the timberline
Špela NOVAK1, Božo FRAJMAN2
UDK (UDC) 581.9(234.323.61)
Izvleček
Prispevek vsebuje pregled flore slovenskega dela Košute nad gozdno mejo in temelji na istoimenski diplomski nalogi Špele Novak. Greben Košute je del Karavank in leži v treh kvadrantih mreže srednjeevropskega kartiranja flore (9551/4, 9552/3 in 9552/4), ki so bili glede na objavljene podatke slabo floristično raziskani (nekoliko bolje le zahodni kvadrant). Del severne strani grebena, ki leži v Avstriji, ni bil vključen v popis. Terensko delo je obsegalo 42 terenskih dni, ki smo jih opravili med letoma 2008 in 2010. Popisali smo 483 taksonov praprotnic in semenk, 375 v kvadrantu 9551/4, 351 v kvadrantu 9552/3 in 280 v kvadrantu 9552/4. Vsak podatek smo dokumentirali z vsaj enim herbarijskim primerkom, ki smo ga vložili v herbarijsko zbirko Univerze v Ljubljani (LJU). Zanimivejši taksoni, med katere sodijo. indrosace lactea, Carex?flavella, Carex rupestris, Campamda barbata, Elvna mvosuroides, Eleocharis quinqeflora, Rammculus aurico-mus agg, Sempervivum tectorum subsp. schotii in Viola zovsii, so deležni podrobnejše obravnave. V nalogi smo zbrali tudi podatke iz drugih florističnih podatkovnih zbirk. Rezultati terenskega dela so bili podlaga za primeijavo flore Košute s floro drugih delov Karavank in Kamniških Alp ter za primerjavo flore zahodnega in vzhodnega dela Košute.
Ključne besede: flora, kartiranje flore, naravovarstvo, ogrožene vrste. Košuta, Karavanke, Slovenija
1	JZ Triglavski narodni park, Ljubljanjska cesta 27,4260 Bled; E-mail: pela.novak(5?gmail.com;
2	University of Innsbruck, Institute of Botany, Stemwartestrasse 15, 6020 Innsbruck, Austria; E-mail: bozo.frajnian(S?uibk.ac.at
Abstract
The article presents the flora of the Slovenian part of Mt Košuta (Karavanke mountain chain, northern Slovenia) above the timberline. The area falls into grid cells 9551/4, 9552/3 and 9552/4, based on the floristic mapping of the Central European flora, and was floristically neglected in the past. In 42 days of fieldwork in the years from 2008 to 2010 we registered 483 taxa. Vouchers of all taxa are deposited in the Herbarium of the University of Ljubljana (LJU). The more interesting taxa, sac\\asAndrosace lactea, Carexflavella, Carexrupestris, Campanula barbata, Elyna mvosuroides, Eleocharis quinqeflora, Ranunculus auricomus agg, Sempervivum tectorum subsp. schotii and Viola zovsii, are thoroughly described. The data were compared with mostly unpublished records from three floristic databases. The registered taxa were compared with species records from other parts of the Karavanke mountain chain and the Kamniške Alpe, and the floristic composition of the western and eastern parts of Mt Košuta was compared.
Key words: flora, mapping of flora, nature conservation, endangered species, Mt Košuta, Karavanke mountain chain, Slovenia
Vsebina / Contents
1	UVOD........................................................................5
1.1	Geografski opis območja....................................................5
1.2	Vegetacija. Ilora in naravovarstvo.............................................6
1.3	Zgodovina preučevanja flore košute...........................................7
2	METODE....................................................................9
3	REZULTATI................................................................14
3.1 Sc/natn popisanih taksonov na določenih popisnih ploskvah in taksonov
iz kvadrantov 9551/4. 9552/3 in 9552/4 v različnih podatkovnih zbirkah..........14
4	RAZPRAVA ................................................................46
4.1 Komentar k zanimivim najdbam ............................................46
4.1.1	lindemiti Jugovzhodnih apneniških Alp.....................................46
Cerastium julicum skalna smiljka.........................................47
Geutiana froelichii subsp. froelichii - Froelichov svišč..........................47
I iola zovsii - Zoisova vijolica.............................................48
Naravovarstveno zanimive vrste...........................................49
Carexftavella - rumenkasti šaš............................................53
Chamorchis alpina - alpska cepetuljka......................................54
Eleocharis qitinqueJlora - malocvetna sita...................................54
Eivna mvosuroides - alpska elina..........................................55
Orehi s mascula subsp. speciosa - zvezdnata kukavica..........................55
Scorzonera rose a - rožnati gadnjak.........................................55
4.1.2	Rastlinske vrste zakisanih rastišč..........................................56
4.1.3	Taksoni na robu svoje razširjenosti.........................................56
\ rabi s vochinensis - bohinjski repnjak......................................57
Androsace chamaejasme — dlakavi oklep....................................57
Androsace viIIosa - kuštravi oklep..........................................57
Alliurn ericetorum - rumenkasti luk........................................57
Geutiana tergtouensis — triglavski svišč.....................................57
Phvleuma sieberi - Sieberjev repuš.........................................58
4.1.4	Taksoni, zanimivi z vidika razširjenosti.....................................58
Achillea atrata - črnikasti rman...........................................58
Aconilum lauricum - turška preobjeda ......................................58
Agrostis mpestris - skalna šopulja.........................................58
Androsace lactea - mlečnobeli oklep.......................................59
Anthoxanthtim nipponicum - alpska boljka...................................59
Campanula wiiasekiana - Witasekina zvončica...............................60
C are:i mpestris - skalni šaš...............................................60
Cvnoglosstim officinale - navadni pasji jezik.................................61
Draba lomeniosa - dlakava gladnica........................................61
Eritrichium nanum - triglavska neboglasnica.................................61
Galium noricum - noriška lakota...........................................62
Geuni montanum - gorska sretena..........................................62
Lloydia serolina - lojdija.................................................62
Pedicularis rosea - rožnati ušivco..........................................63
Poti supina - polegla latovka in P. minor - mala latovka........................63
Salix serpyllifolia - timijanovolistna vrba....................................63
Saussurea pygmaea - pritlikava kosinatulja..................................64
Senecio spp. - grinti.....................................................64
Streptopus amplexijolius - navadni čepnjek..................................64
Trifolium noricum - noriška detelja ........................................65
4.1.5 Taksonomsko težavne skupine.............................................65
Alchemilla spp. -plahtice.................................................65
Centaurea spp. - glavinci.................................................66
Festuca spp. - hilnice....................................................66
Iliemcium spp. - škržolice................................................67
Leucanlhemum heleropliyllum - raznolistna ivanjščica..........................68
Knautia dtymeia - ogrsko grabljišče........................................69
Koeleria eriostachyci - volnata in Koeleriapyramidale! - navadna sniiljica..........69
Luziila expeclala - pričakovana bekica......................................69
Nigritella spp. - murke...................................................70
Oxytropis neglecta - pirenejska osivnica.....................................71
Papaver alpinum - alpski mak.............................................71
Ranunculus auiicomus agg. - skupina zlatoruinene zlatice......................71
Trisetum distichophyllum in T. argenteum - dvoredni in srebrni ovsenee............72
4.2	Komentar k nepotrjenim taksonom /, nahajališči v kvadrantih 9551/4. 9552/3
in 9552/4................................................................72
4.2.1	Nepotrjeni taksoni z območja Košute.......................................72
Anemone narcissijölia - kobulasla vetrnica...................................75
HeUanthemum nummularium subsp. glahrum - blesteči popon...................75
Iliemcium auranthiac um - oranžna škižolica.................................76
Plantago atrata - črnikasti trpotec.........................................76
Pedicularis hacquetii - Haquetov ušivec.....................................76
4.2.2	Nepotrjeni, z vidika naravovarstva zanimivi taksoni, ki rastejo v okolici Košute.....77
Asplenium fissum - deljenolistni sršaj.......................................77
Luzula spicata - klasnata bekica...........................................77
4.3	Podobnost flore med vzhodnim in zahodnim delom Košute in florni
vpliv Kamniških Alp......................................................78
4.4	Primerjava vrstne sestave z drugimi deli Karavank............................78
4.5	Naravovarstveno pomembna območja glede na popisane vrste praprotnic
in seme lik................................................................78
5	ZAHVALA..................................................................79
6	POVZETEK.................................................................79
7	SUMMARY.................................................................80
8	VIRI........................................................................81
1 UVOD
1.1 Geografski opis območja
Košuta je okoli 10 km dolg gorski greben v osrednjem delu Karavank, ki skupaj s Kamniškimi in Julijskimi Alpami pripadajo Jugovzhodnim apneniškim Alpam. Sodi k zahodnim Karavankam (Perko & Orožen Adamič, 1999). Zahodni del Košute obsega skalnat in težko prehoden greben Zajmenovih peči, kije na vrhu še poraščen s smrekami in macesni. Na severozahodnem pobočju Košute leži planina Korošica, severno od nje je Hajnževo sedlo (oz. Korošica, Mala Baba; 1705 m), ki greben Košute loči od zahodno ležeče Košutice (oz. Ljubeljske Babe; 1968 m). Višji vrhovi, ki si na grebenu Košute sledijo vzhodno od Hajnževega sedla, so Veliki vrh (2088 m), Toplar (2000 m), Kofce gora (1967 m). Malo Kladivo (2036 m). Kladivo (2094 m), Škibina (1869 m), Tegoška gora (2044 m), Macesje (2009 m), Ostrv (2104 m), najvišji vrh Košutnikov turn (2133 m). Tolsta Košuta (2057 m) in Mala Košuta (1740 m). Po glavnem grebenu poteka meja med Slovenijo in Avstrijo (Dobnik 1993). Na severni strani grebena so strme, ponekod prepadne stene, na južni strani pa so pobočja položnejša, a še vedno zelo strma. Vidna je izrazita mehanska erozija v obliki obsežnih pobočnih melišč na jugu in melišč ob vznožju sten na severu (Brenčič & Poltnig, 2008). Spodnja z grapami razrezana pobočja so v glavnem gozdnata s samotnimi kmetijami na izkrčenih prisojali. Južna travnata pobočja se nekoliko manj strmo spuščajo na teraso s številnimi planinami, ki ležijo na višini okoli 1500 m na južnem robu masiva, nižja poboč ja proti Tržiški Bistrici so porasla s smrekovimi gozdovi (Dobnik 1993).
Košutina enota v Karavankah zajema veliko kraško območje, na površju opazimo posamezne žlebiče in škraplje, vrtače pa so zelo redke. Posamezne s sedimentom (morenskim drobirjem) zakrite vrtače opazimo na območju med planinama Kofce in Tegošče, južno od grebena Košute (Brenčič & Poltnig, 2008). Celotni glavni greben na južni strani gradijo skladovi-te plasti dachsteinskih apnencev (Barounig, 2007; Brenčič & Poltnig, 2008; Buser, 1987; Dobnik, 1993), severne stene in terasa južno ob grebenu pa so kamninsko bolj pestre: najdemo
Slika 1: Košuta z zahoda (Google Earth, spremenjeno 2. 4. 2014) z označenimi najvišjimi vrhovi in planinami pod Košuto. Rumena linija ponazarja državno mejo med Slovenijo in Avstrijo.
Figure 1: Košuta from the west (Google Earth 2. 4. 2014) with the highest summits and montane pastures. The yellow line delineates the border between Slovenia and Austria.
Slika 2: Košuta z vzhoda (Google Earth, spremenjeno 2. 4. 2014) z označenimi najvišjimi vrhovi in planinami pod Košuto. Rumena linija ponazarja državno mejo med Slovenijo in Avstrijo.
Figure 2: Košuta from the east (Google Earth 2. 4. 2014) with the highest summits and montane pastures. The yellow line delineates the border between Slovenia and Austria.
laporovec, glinavce, peščenjake in skrilavce. Ponekod prihajajo na dan bloki trbiške breče in kremenov konglomerat (Buser. 1987). Na planini Korošici in v gozdu južno od nje se mešajo peščenjak, laporovec in skrilavci, v okolici pa prevladuje dolomit. Na pobočjih prevladuje rendzina na apnencu in dolomitu, le na uravnavah je ponekod opaziti ljava pokarbonatna tla. Na najvišjih predelih, vrhovih, grebenih in strmih pobočjih so inicialna tla kamnišče (litosol). Kjer so geološka podlaga laporovec, glinavec ali peščenjak, so talni tip ranker in distrična rjava tla (prirejeno po Lovrenčak, 1981).
Karavanke imajo humidno gorsko podnehje. Na merilni postaji Planina pod Golico (970 m n. m.) je bilo v zadnjih petih letih letno povprečje padavin med 1500 mm in 2500 mm (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2011). Snežna odeja leži v više ležečih predelih do 5 mesecev in več, v nižjih delih pa je precej nestalna. Dolžina vegetacijske dobe je med 4 in 5 mesecev. Za pobočja pod Košuto je značilen močan pobočni veter, imenovan karavanški fen (Guček, 2010).
Južno od grebena najdemo več izvirov, večja potoka na območju sta Mošenik na zahodu in Košutnik na vzhodnem delu (Melik, 1954).
1.2 Vegetacija, flora in naravovarstvo
Na Košuti so najbolj razširjena alpinska in subalpinska travišča na apnencu (Aichinger, 1933). Pogosta so v alpinskem pasu, kjer pa je zaradi antropogenih vplivov gozdna meja umetno znižana, se »spustijo« tudi nižje. Zgornja gozdna meja na Košuti je zdaj na nadmorski višini med 1500 m in 1600 m, tvorijo jo bolj ali manj pionirski smrekovi sestoji, ki jih uvrščamo v asociacijo. iclenosi v/o glabrae-Piceetum. Žemva (2009) predvideva, daje bila v preteklosti zgornja gozdna meja precej višje, verjetno višje od današnje drevesne meje. Na sedanjo višino stajo znižala intenzivna paša in izsekavanje, tako da so na območjih planin travišča skoraj v celoti pod gozdno mejo (Dobravec, 2004; Žemva, 2009).
Čvrsto šašje (Genriano terglouensis-Caricetum firmae) se pojavlja na najvišjih in ponavadi strmih ter vetru izpostavljenih legah alpinskega pasu. Travišča z vednozelenim šašem (Ranun-culo hvbridi-Caricetitm sempervirentis) se razvijejo predvsem na sončnih strmih pobočjih (z naklonom med 30 0 in 40 Združba z vrstama Festttca calva in Helictotrichon parlatorei (Ave-nastro parlatorei-Festucetum ca/vae) je razvita predvsem na izboklih pobočjih. Na zakisanih tleh in na planinah z intenzivno pašo prevladuje volkovje. ki ga uvrščamo v asociaciji Homogyno alpin ae-Nar detum sthetae in Sieversio -Narde tum strietae. Večje zakisano travišče je na planini Korošica. prehod k vol kov j 11 pa kažejo tudi druge planine (Aichinger, 1933). V senčnih pred vetrom zaščitenih ulekninah. ki jih dolgo pokriva sneg, kot tudi na pobočjih se razvije alpsko ruševje (Rhodolhanmo-Pinetum mugo). Precej veliko površino severno od planine Sije pokriva sibirski brin (Juniperus alpina: Dakskobler. 2006). Mcliščnc združbe zgornjega monlanskega in subalpinskega pasu uvrščamo v asociaciji b'eslucelum laxae in Papcwer kerneri-Thlaspieium kerneri. Nosilne vrste njunih fitoccnoz lahko rastejo tudi na gibljivem grušču. Združba skalnih razpok (Potentillelo clusicmae-Campanuleiuni zoysi) se pojav i v strmih stenah in na najvišjih vrhovih Košute. Vegetacija snežnih (al se razvije na vlažnem ustaljenem grušču ali tratah, ki so dolgo pokrila s snegom. Sestoje asociacije Saxifrageiimi hohemvariii najdemo pod grebenom v osojah. kjer se sneg obdrži še pozno v poletje. Sestoji asociacije Homogyno discobris-Salicetum retusae pokrivajo v lažen droben do grob grušč. Sestoji asociacije Poleniil/o dubiae-llomogvne-tum diseoloris - Poleniillo brauneanae-Ilomogynelwn diseoloris se razvijejo na nekoliko zakisanih tleh. ki jih pokriva temna humusna plast. Na vlažnih in s hranili bogatih tleh se v subalpinskem in alpinskem pasu ra/.v ijejo visoka stcblikovja. Na planinah v bližini pastirskih koč. kjer počiv ajo pašne živali, je količina nitratov v tleh zelo velika in tam se razvije združba s prevladujočo alpsko kislico (Rumicetum alpini). Kjer so tla zaradi paše močno pohajena in slabo prezračena, se razvije združba z vrstami Poa supina, Poa alpina in različnimi vrstami rodu Alcheinilla. Ta rastišča so dolgo pokrita s snegom in zaščitena pred vetrom in se ne zakisajo zaradi velikega vnosa hranil Na Košuti se takšna vegetacija pojavi predvsem na travnatih vrhovih (Veliki vrh. Kladivo), kjer so pogoste ovce in pohodniki. v subalpinskem pasu pa se razvije le v sledovih (Aichinger. 1933).
Leta 2004 so bile Karavanke in kot njihov del tudi Košuta kot posebno ohranitveno območje uvrščene med zavarovana območja Natura 2000 (Čušin et al., 2004). V okviru tega omrežja je bila Košuta uvrščena tudi med območja evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov Izbrana je bila zaradi značilnega prepleta treh kvalifikacijskih habitatnih tipov in njihove dobre ohranjenosti: alpinska in subalpinska travišča na kaibonatnih tleh. gorski ekstenziv no gojeni travniki in srednjeevropska karbonatna melišča v submontanskem in montanskem pasu (Dobravec. 2004). Kot del Karavank Košuta spada med ekološko pomembna območja (EPO). Ekološko pomembno območje je po Zakonu o ohranjanju narave (Anokvmols. 2004b) območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Košuta je kot gorski greben tudi površinska geomorfološka naravna vrednota držav nega pomena (Anokvmols. 2004a).
T.3 Zgodovina preučevanja flore košute
Zgodov ina preučevanja flore Košute sega v 19. stoletje. S herbarijskih etiket zbirke Flora Germanica exsiccata je razvidno, da so na Košuti nabirali rastline Frey er. Flcischmann in Janša (Pra-protnik. 1995a). Pacher & Jabornegg (1880-1895) sla izdala Floro Koroške (Flora v on Kärnten), v katerem sta večkrat omenila tudi Košuto. Na začetku 20. stoletja je v več zaporednih izdajah izšlo Paulinovo delo Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam (1901. 1902. 1904). v katerem ta botanik za Košuto in bližnjo okolico navaja okoli sto vrst rastlin. Nekaj vrst rastlin s Košute omenja tudi v članku o novih in redkih rastlinah z območja takratne Kranjske (Paulin, 1916). Sledil je premor v dokumentiranem raziskovanju flore Košute, in sicer vse do druge polovice 20.
scopoi.ianosi 2014
stoletja, ko je večina botanikov obiskala le hitreje dostopni zahodni del grebena, le nekateri so se odpravili tudi vzhod neje. O lesnatih rastlinah, ki jih je pod Košuto popisoval M. Wraber. je pisala Gogala (1990). Martinčič (1974, 2002) je s tega območja omenil nekaj plahtic (Alche-milla spp.) in drugih rastlin. Gozdove v okolici Košute je popisoval tudi Piskernik (1977. 1982). Wraber in Scliratt-Ehrendorfer sta leta 1992 na območju Macesja na vrhu grebena našla skalni šaš (Carex rupestris; Wraber, 1993), opazila pa sta tudi soški kamnokreč Scocifraga x foroju-lensis. križanca med vrstama S, aizoides in S. squarrosa (Wraber, 1992). O novih nahajališčih nekaterih taksonov s Košute so pisali Fraiman et al. (2006). Žemva (2009) je v diplomskem delu raziskoval zgornjo gozdno mejo na popisnih ploskvah na pobočju Tcgoškc gorc in nad planino Šijo. Filoccnološki popis na omenjenih ploskvah je oprav il Dakskobler (2006). V lclu 2010 je Zavod RS za varstvo narave na Košuti popisal rastišča lepega čcvcljca (Cvpripediitm cakeolus), a omenjene vrslc na leni območju niso opazili (Slameršek. 2010). Na Košuti so popisovali tudi B. Andrclc, B. Vreš. A. Scliškar in V. Babij. Njihov i večinoma neobjavljeni podatki so vneseni v podatkovno zbirko FloVcgSi. nekatere najdbe pa omenjava ludi v članku.
Flora Košute (predvsem vzhodni del grebena) jc tako ostala prcccj slabše preučena kot llora preostalega (vsaj zahodnega) dela Karavank. Prav tako je večina podatkov o tamkajšnji flori stara in ludi kasneje nepotrjena, novejše objave pa obravnavajo le posamezne vrste. Namen lega članka jc tako zapolnili to vrzel v poznavanju llorc Košute. Poleg laslnih popisov , opravljenih v lclihmcd 2008 in 2011. obravnavava ludi objavljene in neobjavljene podatke iz podalkovnih zbirk: »Podal-kovna zbirka llorisličncga kartiranja Avstrije« (»Florislischc Karlicrung Oslerrcichs«) Univerze na Dunaju, »Flora Slovenije« Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) in »FloVegSi« Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Članek temelji na diplomski nalogi Š. Novak (2012). ki je nastala na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstv om B. Frajmana.
2 METODE
Rastline so bile popisane po metodi srednjeevropskega kartiranja flore (Niklfeld. 1971). Metoda temelji na popisovanju vrst na standardnih popisnih ploskvah (»kvadrantih«), kjer osnovno polje določa stopinj ska koordinatna mreža. Kartiranje poteka tako. da se v kvadrantih z beleženjem taksonov na popisnem listu na čim bolj raznolikih rastiščih popišejo vsi taksoni praprotnic in semenk. S to metodo razmeroma hitro dobimo podatke o raznolikosti flore določenega območja. Pogorje Košute se razteza skozi tri kvadrante: 9551/4. 9552/3 in 9552/4 (Sliki 3 in 4). Severna četrtina kvadrantov (oz. tretjina pri vzhodnem kvadrantu) sega na avstrijsko ozemlje in ni bila vključena v popis. Ker je pogoijc Košute precej veliko, sva popis omejila nad go/dno mejo. saj je bilo /a ta del znanih le malo podatkov V popis sva vključila tudi planine, čeprav se večinoma raztezajo pod go/dno mejo. a na njih najdemo značilne alpske rastline. Terensko delo je potekalo približno 42 dni v letih 2008. 2009 in 2010. nekaj posameznih vrst sv a popisala še v letu 2011. Večino terenskega dela je oprav ila Š. Nov ak, nekaj terenov pa sva oprav ila oba avtorja skupaj. S popisi sva poskusila zajeli čim več različnih tipov rastišč v vseh Ire h kvadrantih. Popisne ploskve so navedene v preglednici 1. grafično pa so nahajališča označena na zemljevidu (sliki 3 in 4). Nabran in herbari/iran je vsaj po en primerek v sakega taksona in nastala hcibarijska zbirka je shranjena v Hcrbarijn Univerze v Ljubljani (LJU).
Nekatere rastline so bile določene že na terenu in njihov a razširjenost je bila zabeležena na popisnem listu. le/je določljive laksonc pa sva nabrala in določila kasneje s pomočjo določcval-liih ključev in drugih priročnikov (npr. Martinčič et al., 2007; Fischer et al., 1994. 2005. 2008; Lauber & Wagner. 2007: Rothmaler. 2007). Za določanje vrst rodu Hieracium sva uporabila določevalni ključ v Exkursionsflora von Österreich (Fischer. 1994). kjer so taksoni obravnavani v širšem smislu, za ločitev med v rstama Hypericum maculatum in H. dubiim pa določev alni ključ, ki sta ga objavila Strgulc KrajŠek & Jogan (2009). Pri opazovanju manjših struktur sva si pomagala z ročno lupo z 10-kratno povečavo ali stereolupo. Za določanje bilnic (Festuca spp.) sva naredila prečne reze drugega najmlajšega lista jalovih poganjkov. Pripravljene preparate sva pregledala z mikroskopom pod 100-kratno povečavo in jih skicirala. Popisani taksoni so vneseni v podatkovno zbirko Flora Slovenije CKFF. Nomenklaturni virje Mala flora Slovenije (Martinčič et al.. 2007). z izjemo nekaterih v rst glavincev (Centaurea spp.). za katere sva kot nomenklaturni vir uporabila deli Kouteckega (2007. 2009).V razprav i sv a upoštevala fitogeografsko delitev Slovenije, kot jo predlaga M. Wraber (1969) in je uporabljena v Martinčič et al. (2007). Fitoge-ografska območja navajava z okrajšavami: alpsko (AL), dinarsko (DN). submediteransko (SM), subpanonsko (SP), preddinarsko (PD) in predalpsko (PA). Nomenklatura sintaksonov sledi delu Grabherrja& Mucine (1993).
Iz treh podatkovnih zbirk sva pridobila tudi podatke o že popisanih rastlinskih vrstah v kvadrantih, v katerih leži Košuta (9551/4,9552/3 in 9552/4): iz avstrijske »Podatkov na zbirka floristič-nega kartiranja Avstrije« (»Floristische Kartierung Österreichs«) Univerze na Dunaju (neobjavljeni podatki S. Latzin, P. Schönswetterja in A. Tribscha). »Flora Slovenije« Centra za kartografijo favne in flore (CKFF: neobjavljeni podatki N. Jogana. B. Rozmana, N. Praprotnik in M. Wrabra) in »FloVegSi« Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU (neobjavljeni podatki B. Ander-leta, V. Babij, A. Seliškarja in B. Vreša). Podatke sva prikazala v preglednici 3 in izdelala grafe o številu popisanih taksonov nad gozdno mejo v določeni zbirki (sliki 5. 6).
Slika 3: Popisne ploskve na Košuti (zahodni del), označene s številkami, ki ustrezajo oznakam v preglednici 1 (B. Trčak. CKFF)
Figure 3: The map of the investigated area on Mt Košuta (the western part) with marked mapping polygons -for numbers see Table 1 (B. Trčak. CKFF)
Slika 4: Popisne ploskve na Košuti (vzhodni del), označene s številkami, ki ustrezajo oznakam v preglednici 1 (B. Trčak, CKFF)
Figure 4: The map of the investigated area on Mt Košuta (the eastern part) with marked mapping polygons - for numbers see Table 1 (B. TrČak. CKFF)
Preglednica 1: Popisne ploskve s tipom rastišča, nadmorsko višino in številko kvadranta. Grafično so prikazane na slikah 3 in 4.
Table 1: List of the mapping polygons with their locations, habitats, altitudes and numbers of the grid cells. The polygons are marked in Figures 3 and 4.
	Kvadrant Popisna ploskev s tipom rastišča			Nadmorska višina (m)
1	9551/4	Košuta, Toplar	alpinska trata nad potjo	2000
2	9551/4	Košuta. S od doma na Kofcah	zaraslo gruščnato melišče	1650
3	9551/4	Košuta. S od doma na Kofcah	melišče med potema	1800
4	9551/4	Košuta, S od doma na Kofcah	ruševje pod meliščem, nad pašnikom 1650	
5	9551/4	SZ del Košute, pod Zajmenovimi pečmi	melišče z debelim gruščem	1400
6	9551/4	Košuta, med Hajnževim sedlom (Korošico) in Velikim vrhom	skalovje	1850
7	9551/4	Košuta, SZ od doma na Kofcah	ruševje	1700
9	9552/3	Košuta, Z od doma na planini Siji	rob pašnika ob cesti	1500
10	9551/4	Košuta, Kofce gora	alpinska trata	1800
11	9552/3	Košuta, V od Kofce gora	alpinska trata	1700
12	9551/4	Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Košuta, pašnik nad kočo na Kofcah	travnat pašnik	1500
13	9551/4	Košuta, Hajnževo sedlo	ruševje	1700
14	9552/3	Košuta, J od Kladiva	skalnato travišče nad ruševjem	1800
15	9551/4	Košuta, JV od Kofce gora	alpinska trata nad ruševjem	1700
16	9552/3	Košuta, med Kofce goro in Kladivom na vrhu grebena	kamnita alpinska trata	2000
17	9552/3	Košuta, S od planine Sija	brinov je s skalami	1600
18	9552/3	Košuta, Malo Kladivo	skalovje z vmesnimi travišči	1950
19	9552/3	Košuta, Kladivo	skalovje s tratami	2000
20	9552/3	Košuta. JV od Kofce gora	skalna stena	1800
21	9552/3	Košuta. J od Košutnikovega turna	alpinska trata	1700
22	9552/3	Košuta, planina Pungrat	pašnik zahodno od koče	1500
23	9552/3	Košuta, planina Dolžanka	mokroten travnik	1300
24	9551/4	Košuta, Veliki vrh	alpinska trata	2000
25	9551/4	Košuta, ob poti na planino Korošico, Z pod Zajmenovimi pečmi	mokroten travnik ob potoku v bližini melišča	1300
28	9552/3	SV od planine Zgornja dolga njiva	rob struge hudournika	1750
30	9552/3	J od Tolste Košute	alpinska trata	1800
31	9551/4	Košuta, Košutnikov turn	skalne razpoke	2100
32	9552/4	Košuta. Planina Korošica	zakisan pašnik pod planino	1550
33	9552/3	Košuta, planina Zgornja Dolga njiva	pašnik	1600
34	9552/4	Košuta, J od Tegoške gore	alpinska trata	2000
36	9552/4	Košuta, Tolsta Košuta	alpinska trata	2000
37	9552/4	Košuta, JZ od Košutnikovega turna	neustaljeno melišče z debelim gruščem	2000
38	9552/4	Košuta. SV od planine Dolge njive	ruševje	1650
39	9552/3	Košuta, JV od Tolste Košute	alpinska trata	1900
	Kvadrant Popisna ploskev s tipom rastišča			Nadmorska višina (m)
40	9552/3	Košuta. S od Tegoške planine	alpinska trata	1800
41	9552/3	Košuta, planina Korošica	potoček ob robu pašnika	1600
42	9552/3	Košuta, SZ od planine Pungrat	alpinska skalna trata	1800
43	9551/4	Košuta, J od Hajnževega sedla	ruševje	1650
44	9552/4	Košuta, SV od planine Dolge njive	ruševje	1700
45	9552/3	Košuta. S od planine Pungrat	ruševje	1550
47	9552/3	Košuta, planina Šiia. najvišji hrib na planini	pašnik	1550
48	9552/3	Košuta, SV od Sije	ruševje	1650
49	9552/4	Košuta, JV od Košutnikovega turna	melišče pod potjo	2000
50	9552/3	Košuta, Tegoška gora	alpinska trata	2000
51	9552/3	Košuta. Tegoška gora. Macesnie	alpinska trata	2000
52	9552/3	Košuta. Tegoška gora. Ostrv	skalovje	2000
53	9552/4	Košuta, Tegoška gora	melišče	2000
54	9552/3	Košuta, V od Košutnikovega turna	alpinska trata	2000
55	9551/4	Košuta, Z od Zajmenovih peči	rob gozda ob melišču	1450
56	9552/3	Košuta, SZ od planine Pungrat	melišče z grobim gruščem	1650
57	9551/4	Košuta, planina Kofce	rob pašnika	1500
58	9552/3	Košuta, Kladivo	skalovje	2000
59	9552/3	Košuta, južno pobočje Tegoške gore	rob melišča	1900
60	9552/4	Košuta, JV od Tolste Košute	skalna trata na robu grebena	1850
61	9552/3	Košuta, SV od Skrbine	alpinska trata	1800
62	9552/3	Košuta. Košutnikov turn	skalne razpoke	2100
63	9552/3	Košuta, Tolsta Košuta	skalovje	2000
64	9552/3	Košuta, J od Skrbine	alpinska trata	1750
65	9552/3	Košuta, JV od Kladiva	ruševje	1600
66	9552/3	Košuta, Z od Malega Kladiva	ruševje	1950
67	9552/4	Košuta. Z od Tolste Košute, na vrhu grebena	alpinska trata	1950
68	9552/4	Košuta. SV od planine Dolge niive	skalna trata	1700
70	9551/4	Košuta, Z od poti na Veliki vrh s planine Kofce	vrh melišča	1850
71	9552/4	Košuta, Hajnževo sedlo	alpinska trata na sedlu	1700
72	9552/4	Košuta, SV od Dolge njive, S od melišča	med skalami v suhi strugi hudournika	1700
73	9552/4	Košuta. SV od planine Dolge niive	melišče z grobim gruščem	1600
74	9552/3	Košuta, V od planine Sija	rob pašnika	1550
75	9552/4	Košuta, Mala Košuta	alpinska trata	1500
76	9552/4	Košuta, Dolga njiva	ruševje	1500
77	9552/4	Košuta, med Košutnikovim turnom in Tolsto Košuto	alpinska trata na vrhu grebena	2000
78	9552/4	Košuta, Dolga njiva V od pastirske koče	ob izvira ob poti na pašniku	1500
3 REZULTATI
3.1 Seznam popisanih taksonov na določenih popisnih ploskvah in taksonov iz kvadrantov 9551/4, 9552/3 in 9552/4 v različnih podatkovnih zbirkah
Na območju Košule nad gozdno mejo sva popisala 483 različnih taksonov praprotnic in semenk (preglednica 2): v kvadrantu 9551/4 375. v 9552/3 351 in v 9552/4 280 (sliki 5. 6). Medlem ko v kvadrantu 9551/4 nisva popisala več taksonov, kol jih jc bilo znanih /c prcj. sva v drugih kvadrantih popisala enkral (9552/3) oziroma dvakrat (9552/4) več kol prcj znanih taksonov. od lega veliko novih (slika 6). Več vrst, kol sva jih popisala midva, jc bilo vključenih v Podalkovno /birko llori-stičnega kartiranja Avstrije in /birko FloVcgSi (slika 6). Nalančno nahajališče nekaterih taksonov nama ni znano; možno jc. da niso bili popisani na Košuli.
Preglednica 2: Se/nam taksonov, pridobljenih / lastnim popisom. Po abecedi na\dja\a latinska imena taksonov s pripisanim kvadrantom, številko popisne ploskve (glej preglednico 1) in datum popisa. Pri herbari/iranili primerkih je poleg datuma navedena tudi koda herbarijske pole. shranjene v Ilerbariju Univerze v Ljubljani (I .JU). Zz.vezdico (*) so označeni taksoni. kijih podrobneje obravnavava v razpravi.
table 2: List of the registered taxa. Alphabetically listed are the Latin names of the taxa, numbers of grid cells, numbers of mapping polygons (see Table 1) and the observation dates. Codes of vouchers deposited in the Herbarium of the University of Ljubljana (LJU) are listed next to the collection date. Taxa discussed in the Discussion are marked with an asterix (*).
Abies alba: 9551/4; 43 (26.06.2010): 9552/3; 17(05.08.2009); 48(06.06.2010). Acer pseudoplatanus: 9551/4: 2 (03.08.2008): 25 (14.05.2009) LJU 10140803; 43 (26.06.2010); . 9552/3; 48(06.06.2010): 48(06.06.2010). *Achillea atrata: 9551/4; 1 (01.08.2008); 3(07.08.2008); 24 (21.08.2009) LJU 10140805:9552/3; 53 (27.06.2010): 9552/4:67 (08.07.2010). Achillea clavenae; 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10140806: 2(03.08.2008): 3(07.08.2008): 10(13.08.2009); 15 (02.08.2009): 43 (26.06.2010): 9552/3; 18 (06.08.2009): 20 (13.08.2009): 21 (20.09.2009): 9552/4; 33(12.06.2010); 63(12.06.2010). Achillea millefolium. 9551/4: 4(08.08.2008) LJU10140808: 9552/3; 40 (19.07.2010): 47 (06.06.2010). Acinos alpinus: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140810: 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 10(13.08.2009): 15(02.08.2009): 43 (26.06.2010); 9552/3; 14 (02.08.2009): 17 (05.08.2009): 21 (20.09.2009): 42 (09.07.2010): 48 (06.06.2010): 47 (06.06.2010): 9552/4; 33(12.06.2010). Aconitum degenii subsp. paniculatum; 9551/4; 55(20.07.2010) LJU10140811. Aconitum lycoctonum subsp. ranunculifolium, 9552/3; 42(09.07.2010) LJU10140812: 56(09.07.2010). "Aconitum tauricum; 9552/3; 21 (20.09.2009): 54(01.08.2010); 9552/4; 30 (29.08.2010) Adenostyles glabra: 9551/4; 2 (03.08.2008) LJU10140813; 10 (13.08.2009); 9552/3; 42(09.07.2010); 48 (06.06.2010). Adoxa nwschatellina: 9552/3; 45(08.06.2010) LJU 10140814: 9552/4: 75(08.07.2010). Agrostis alpma; 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140817; 4(08.08.2008): 7(19.08.2008): 9552/3: 11(05.07.2009); 14 (02.08.2009): 18(06.08.2009); 19(06.08.2009) LJU10140816; 21 (20.09.2009); 40(19.07.2010); 59(19.07.2010); 64(15.08.2009); 9552/4; 75 (08.07.2010). *Agrostus rupestris: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU 10140820: 13 (21.08.2009) LJU 10140819. LJU 10140818: 9552/3; 59(19.07.2010). Agrostis tenuis: 9551/4: 2(03.08.2008); 7(19.08.2008) LJU 10140822: 32(26.06.2010) LJU10140824; 9552/3: 17(05.08.2009); 18(06.08.2009): 42(09.07.2010) LJU 10140823: 59(19.07.2010). Ajuga pyramidalis: 9551/4; 12(08.06.2009) LJU 10140825: 9552/3: 48(06.06.2010): 47(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010).
Ajuga reptans: 9551/4; 12(08.06.2009) LJU10140826; 9552/3; 22(08.06.2010)9552/4; 33(12.06.2010). *AichemUla ßabellata: 9551/4; 24(21.08.2009); 9552/3; 11(05.07.2009); 16(02.08.2009) LJU10140828: 17(05.08.2009) LJU10140830; 19(06.08.2009). *AlchemiUa vulgaris agg.; 9551/4; 1(01.08.2008); 3(07.08.2008); 4(08.08.2008) LJU10140832; 9552/3; 11 (05.07.2009); 9552/3; 19 (06.08.2009) AUiumericetorum. 9551/4; 1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008); 3 (07.08.2008); 15 (02.08.2009): 9552/3: 17 (05.08.2009) LJU10140835; 21 (20.09.2009); 9552/3; 40 (19.07.2010) LJU10140833; 9552/4; 68 (01.08.2010); 73 (01.08.2010). Allium victorialis; 9551/4; 13 (21.08.2009) LJU10140837; 13 (20.07.2010); 43 (26.06.2010); 9552/4; 75 (08.07.2010). Abius alnobetula; 9551/4; 6(27.06.2009); 9552/3; 23 (15.05.2009) LJU10140839; 48(06.06.2010) LJU 10140838; 64 (15.08.2009). *Androsace chamaejasme: 9551/4: 2 (03.08.2008); 4 (08.08.2008) LJU 10140841; 12(08.06.2009); 9552/3; 16(02.08.2009); 17(05.08.2009); 18(06.08.2009); 19(06.08.2009); 21 (20.09.2009); 22 (26.06.2009); 47(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010) LJU10140843; 50(27.06.2010); 63 (12.06.2010). *Androsace ladea. 9552/4; 72(01.08.2010) LJU 10140844. *Androsace villosa: 9552/3; 53 (27.06.2010); 9552/4; 63 (12.06.2010) LJU10140845; 73 (010X 2010)4«enwncnenwrosa:9551/4; 43 (26.06.2010); 9552/3; 11 (17.05.2009)LJU 10140846; 16 (02.08.2009); 48 (06.06.2010); 47 (06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010) Antennaria dioica. (L.) 9551/4; 4 (08.08.2008) LJU10140848; 15(02.08.2009); 9552/3; 16(02.08.2009); 17(05.08.2009); 22(26.06.2009); 22(09.07.2010); 47(06.06.2010); 9552/4: 33(12.06.2010). *Anthoxanthum nipponicum: 9552/3; 11(05.07.2009) LJU10140850; 17(05.08.2009); 9552/4; 33(12.06.2010) LJU 10140849. Anthoxanthum odoratum. 9552/3: 18(06.08.2009) . Anthyllis vulneraria subsp. alpestris; 9551/4; 1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008) LJU10140852; 3 (07.08.2008); 12 (08.06.2009) LJU 10140853: 15(02.08.2009); 6(27.06.2009); 43 (26.06.2010); 9552/3; 14(02.08.2009); 16 (02.08.2009): 17 (05.08.2009); 18 (06.08.2009); 19 (06.08.2009);21 (20.09.2009); 42 (09.07.2010);
47	(06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010); 63 (12.06.2010). Aposerisfoetida: 9551/4; 1 (01.08.2008); 3 (07.08.2008): 15(02.08.2009); 43 (26.06.2010); 9552/3; 48 (06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010); 60(08.07.2010) LJU 10140854. Aquilegia nigricans: 9551/4; 25(16.05.2009); 32(26.06.2010) LJU 10140855; 43(26.06.2010); 9552/3; 48(06.06.2010). Arabis alpina subsp. alpina: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU 10140856; 9552/3; 18(06.08.2009): 19(06.08.2009); 9552/3; 21 (20.09.2009); 9552/4; 33(12.06.2010). Arabis ciliata 9551/4; 32(26.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010); 50(27.06.2010) LJU10140858. Arabis hirsuta: 9551/4; 32(26.06.2010) LJU10140859. Arabis pumila subsp. stellulata: 9551/4; 5(11.08.2008); 9552/3; 16(02.08.2009) LJU10140862; 21 (20.09.2009) ; 9552/4; 50 (27.06.2010) LJU10140861; 63 (12.06.2010); 75 (08.07.2010). *Arabis vochinensis: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10140864; 2 (03.08.2008); 3 (07.08.2008); 12 (08.06.2009); 6(27.06.2009); 43(26.06.2010); 9552/3; 11 (17.05.2009); 14 (02.08.2009); 17 (05.08.2009); 21(20.09.2009): 48(06.06.2010); 47(06.06.2010); 64(15.08.2009); 9552/4; 33(12.06.2010) LJU 10140865; 50(27.06.2010); 63(12.06.2010). Arctostaphylos alpinus: 9552/3; 11 (17.05.2009) LJU 10140866; 9552/4; 63(12.06.2010). Arctostaphylos uva-ursi: 9552/3; 42(09.07.2010) LJU 10140868; 65(23.05.2010) LJU 10140867. Arenaria ciliata: 9551/4; 1 (01.08.2008); 6(13.08.2008); 9552/3; 16(02.08.2009) LJU 10140870; 18(06.08.2009); 9552/3; 19 (06.08.2009); 21(20.09.2009): 62(27.06.2010); 9552/4; 67(08.07.2010) LJU10140871. Arenaria serpyllifolia: 9552/3; 61 (09.07.2010) LJU 10140872. Arnica montana: 9551/4; 32(26.06.2010) LJU10140873; 32(20.07.2010). Asperula aristata: 9551/4; 1(01.08.2008) LJU10140875; 2(03.08.2008); 3 (07.08.2008); 10 (13.08.2009); 15 (02.08.2009); 9552/3:42 (09.07.2010). Aspleniumruta-nmraria: 9551/4; 3 (07.08.2008); 9552/3:19 (06.08.2009); 47 (06.06.2010); 9552/4:33 (12.06.2010) Asplenium triclwmanes: 9551/4; 57 (23.05.2010) LJU10140876; 9552/4; 73 (01.08.2010). Asplenium viride: 9551/4; 1 (01.08.2008)LJU 10140877; 2 (03.08.2008);3 (07.08.2008);6 (13.08.2008);43 (26.06.2010); 9552/3; 17 (05.08.2009); 18 (06.08.2009); 20 (13.08.2009); 21 (20.09.2009): 22 (26.06.2009);
48	(06.06.2010); 59(19.07.2010); 9552/4: 33(12.06.2010); 63(12.06.2010); 73(01.08.2010). Aster
alpinus: 9552/4; 68(01.08.2010) LJU10140878. Aster bellidiastrum: 9551/4: 12(08.06.2009); 6(27.06.2009) LJU10140879; 32(26.06.2010): 9552/3; 9(03.09.2008); 16(02.08.2009); 17(05.08.2009); 48(06.06.2010); 47(06.06.2010): 9552/4: 33(12.06.2010): 63(12.06.2010). Astrantia bavarica; 9551/4; 1 (01.08.2008): 2(03.08.2008); 3 (07.08.2008); 10(13.08.2009); 15(02.08.2009); 43 (26.06.2010): 9552/3: 14(02.08.2009): 16(02.08.2009): 17(05.08.2009); 18(06.08.2009): 19(06.08.2009): 21 (20.09.2009): 9552/4: 33(12.06.2010) LJU10140881: 68(01.08.2010): 75(08.07.2010). Astrantia carniolica: 9551/4; 55(20.07.2010). Atkamanta cretensis: 9551/4: 2(03.08.2008): 10(13.08.2009); 6(27.06.2009) LJU10140883: 9552/3; 19(06.08.2009); 20(13.08.2009); 21 (20.09.2009); 42(09.07.2010); 9552/4: 75(08.07.2010). Athyrium ßix-femina; 9551/4; 7(19.08.2008) LJU10140884: 43(26.06.2010): 9552/4: 76 (08.07.2010). Barbarea vulgaris. 9552/3; 23 (15.05.2009). Kartsia alpina. 9551/4; 2 (03.08.2008): 3 (07.08.2008): 15(02.08.2009); 6(27.06.2009) LJU 10140791; 9552/3: 16(02.08.2009): 18 (06.08.2009): 19 (06.08.2009); 21 (20.09.2009); 47 (06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010). Bellis perennis; 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140793. Herberts vulgaris: 9552/3: 48(06.06.2010). Betónica alopecuros: 9551/4: 1(01.08.2008) LJU 10140794: 2(03.08.2008): 3 (07.08.2008): 10 (13.08.2009); 9552/3: 17 (05.08.2009); 21 (20.09.2009); 48 (06.06.2010): 9552/4: 68 (01.08.2010); 9552/4; 75 (08.07.2010). Biscutella laevigata: 9551/4; 2 (03.08.2008) LJU 10140796: 3 (07.08.2008); 6(13.08.2008): 10(13.08.2009); 12(08.06.2009); 15(0208.2009); 43(26.06.2010); 9552/3; 16 (02.08.2009): 17 (05.08.2009); 18 (06.08.2009): 21 (20.09.2009): 42 (09.07.2010); 48 (06.06.2010); 47 (06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010): 63 (12.06.2010): 73 (01.08.2010). Blechnum spicant: 9551/4: 32(26.06.2010). Blysmus compressus: 9552/4: 33(26.06.2011)4; 78(26.06.2011). Botrychiumlunaria:9551/4: i (01.08.2008)LJU10140797;43 (26.06.2010); 9552/3; 14 (02.08.2009); 16 (02.08.2009); 17 (05.08.2009); 18 (06.08.2009): 19 (06.08.2009); 9552/4: 75 (08.07.2010). Briza media: 9552/3; 22(19.07.2010): 64(15.08.2009) LJU10140798; 9552/4; 75(08.07.2010). Buphthalmum salicifolium: 9551/4:2 (03.08.2008): 3 (07.08.2008); 10 (13.08.2009) LJU 10140802: 43 (26.06.2010): 9552/3; 42(09.07.2010): 54(01.08.2010) LJU 10140799: 9552/4: 68(01.08.2010). Bupleurum petraeum: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140801: 10(13.08.2009); 9552/3: 20(13.08.2009): 9552/4; 75(08.07.2010). Calamagrostis varia: 9551/4; 1 (01.08.2008): 9552/3: 17(05.08.2009) LJU10140668; 21 (20.09.2009); 34(22.08.2010) LJU10140667: 59(19.07.2010): 61 (09.07.2010): 64 (15.08.2009): 54 (01.08.2010). Calamagrostis villosa: 9551/4; 24 (21.08.2009). Calluna vulgaris: 9551/4; 1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008) LJU10140669. Calthapalustris: 9552/4: 75 (08.07.2010). Campanula barbata: 9551/4; 32 (20.07.2010) LJU10140670. Campanula cespitosa 9551/4: 1 (01.08.2008): 2(03.08.2008) LJU10140672: 4(08.08.2008): 10(21.09.2008); 10 (13.08.2009): 15 (02.08.2009): 9552/3; 14 (02.08.2009); 20 (13.08.2009): 9552/4: 73 (01.08.2010). Campanula cochleariifolia: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140674; 2 (03.08.2008): 3 (07.08.2008); 4(08.08.2008) LJU10140673; 9552/3; 17(05.08.2009); 18(06.08.2009): 19(06.08.2009);
20	(13.08.2009); 21 (20.09.2009): 59 (19.07.2010): 9552/4; 75 (08.07.2010). Campanula rotundifolia sigg.: 9551/4: 15 (02.08.2009) LJU10140676; 9552/3: 17 (05.08.2009) LJU10140677:19 (06.08.2009) LJU10140675. Campanula scheuchzeri: 9551/4: 1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008): 3 (07.08.2008); 15(02.08.2009); 9552/3; 14(02.08.2009): 16(02.08.2009); 17(05.08.2009): 19(06.08.2009);
21	(20.09.2009); 22(26.06.2009) LJU10140679; 22(19.07.2010) LJU10140678: 40(19.07.2010); 9552/4; 73(01.08.2010); 75(08.07.2010). *Campanula mtasekiana: 9551/4; 7(19.08.2008); 13 (20.07.2010) LJU 10140681: 9552/4: 68 (01.08.2010) LJU10140680. Campanula zovsii ; 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140682; 2(03.08.2008): 3(07.08.2008): 9552/3; 18(06.08.2009); 19(06.08.2009); 20(13.08.2009); 21 (20.09.2009); 9552/4; 63(08.07.2010); 67(08.07.2010); 73 (01.08.2010). Capsella bursa-pastoris subsp. bursa-pastoris: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU 10140683; 9552/3:19 (06.08.2009). Cardamine amara subsp austriaca: 9551/4; 25 (16.05.2009): 32(26.06.2010) LJU10140737. Cardamine enneaphyllos: 9551/4; 43(26.06.2010); 9552/3:
48 (06.06.2010) LJU10140738;9552/4; 33 (12.06.2010). Cardaminetrifoliu; 9551/4; 43 (26.06.2010). Cardaminopsis halleri subsp. halleri; 9551/4: 25 (16.05.2009). Carduminopsis halleri subsp. ovirensis. 9551/4; 43 (26.06.2010); 9552/3; 22 (08.06.2010) LJU10140740; 9552/4; 33 (12.06.2010);
50	(27.06.2010) LJU10140739. Carduus crassifolius subsp. crassifolius: 9552/3; 21 (20.09.2009); 54(01.08.2010) LJU10140742; 9552/4; 33(12.06.2010); 50(27.06.2010); 67(08.07.2010) LJU10140741; 68(01.08.2010); 73(01.08.2010). Carduus deßoratus subsp. tridentinus: 9551/4; 10(13.08.2009) LJU10140744. Carex atrata: 9551/4; 6(13.08.2008) LJU10140686: 9552/3;
16	(02.08.2009); 19 (06.08.2009); 59 (19.07.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010); 50 (27.06.2010) LJU 10140685; 77(08.07.2010). Carex hrachystachys: 9551/4; 12 (08.06.2009); 13(21.08.2009) LJU 10140687. LJU 10140688: 43(26.06.2010). Carex capillaris: 9551/4; 13(21.08.2009) LJU 10140691; 41(26.06.2010); 9551/4; 43(26.06.2010) LJU 10140689; 9552/3; 48(06.06.2010); 64(15.08.2009) LJU 10140690. Carex caryophyllea: 9551/4: 4(08.08.2008); 32(26.06.2010); 43(26.06.2010); 9552/3: 22(08.06.2010); 9552/3:'22 (09.07.2010) LJU 10140692; 47(06.06.2010); 48(06.06.2010): 9552/4; 33(12.06.2010). Carex digitata: 9551/4; 12(08.06.2009) LJU 10140694; 9552/3; 11 (05.07.2009): 17(05.08.2009): 19(06.08.2009): 48(06.06.2010) LJU10140695; 47(06.06.2010); 48(06.06.2010): 9552/4; 33(12.06.2010): 63(12.06.2010); 77(08.07.2010). Carex e,chinata; 9551/4: 32 (20.07.2010) LJU 10140697. Carexferruginea: 9551/4; 13 (21.08.2009); 9552/3; 17(05.08.2009): 18(06.08.2009): 19(06.08.2009); 42(09.07.2010) LJU10140702; 45(08.06.2010); 9552/4: 33(12.06.2010) LJU 10140700; 50(27.06.2010) LJU 10140701: 9552/4; 76(08.07.2010). Carex firma. 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU 10140699; 3 (07.08.2008): 6 (13.08.2008); 10 (13.08.2009); 9552/3; 11 (17.05 2009) LJU10140698; 16(02.08.2009); 18(06.08.2009): 19(06.08.2009);
21	(20.09.2009); 47(06.06.2010): 9552/4; 33 (12.06.2010); 63(12.06.2010). Carex flacca: 9551/4; 7(19.08.2008) LJU 10140703: 12(08.06.2009); 9552/3; 48(06.06.2010); 48(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010) LJU 10140706: 75(08.07.2010); 78(26.06.2011). "Carex fiaveila 9551/4; 41 (21.08.2009) LJU 10140709; 9552/3; 22(19.07.2010) LJU10140707; 9552/4; 33(26.06.2011); 28(29.08.2010) LJU10140708. Carex humilis; 9551/4: 6(27.06.2009); 9552/3; 11 (17.05.2009) LJU 10140710. Carex mucronata. 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10140715: 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 10(13.08.2009): 12(08.06.2009) LJU 10140713; 15 (02.08.2009): 6(27.06.2009) LJU 10140712: 9552/3; 11(05.07.2009) LJU10140711; 14(02.08.2009): 16(02.08.2009);
17	(05.08.2009); 18 (06.08.2009): 19 (06.08.2009); 20 (13.08.2009): 21 (20.09.2009): 42 (09.07.2010);
51	(27.06.2010); 9552/4: 63 (12.06.2010). Carex muricata; 9552/3; 23 (15.05.2009). Carex nigra: 9551/4; 41(26.06.2010) LJU10140716: 9552/4: 75(08.07.2010). Carex ornithopoda subsp. ornithopoda: 9551/4: 13(21.08.2009); 32(26.06.2010) LJU10140717; 9552/3; 17 (05.08.2009);
22	(08.06.2010): 48 (06.06.2010): 48 (06.06.2010): 9552/4: 33 (12.06.2010): 9552/4: 50 (27.06.2010) LJU 10140718. Carex ovalis: 9551/4: 32(20.07.2010) LJU10140724; 9552/3; 22(19.07.2010) LJU 10140723. Carex pallescens: 9551/4; 4 (08.08.2008) LJU10140727: 32(26.06.2010); 9552/3; 17(05.08.2009) LJU10140725; 22(09.07.2010); 23(15.05.2009) LJU10140726; 9552/4; 33(08.07.2010); 9552/4: 75(08.07.2010). Carex pilulifera: 9552/4; 33 (08.07.2010) LJU10140731; 75 (08.07.2010). *Carex rupestris: 9552/3; 19 (06.08.2009) LJU10140732; 9552/4; 60 (08.07.2010) LJU10140733. Carex sempervirens: 9551/4: 1 (01.08.2008); 2(03.08.2008) LJU10140735; 3(07.08.2008) LJU10140736; 9552/3; 18 (06.08.2009); 21(20.09.2009): 48(06.06.2010) LJU10140734; 9552/4; 33(12.06.2010); 44(01.08.2010); 68(01.08.2010); 73(01.08.2010). Carex sylvatica; 9552/4; 33 (08.07.2010); 9552/4; 75 (08.07.2010). Carlina acaulis subsp. acaulis: 9551/4; 1 (01.08.2008); 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 15(02.08.2009): 9552/3: 14 (02.08.2009); 17 (05.08.2009); 21 (20.09.2009); 48 (06.06.2010); 47 (06.06.2010); 9552/4: 33 (12.06.2010); 68(01.08.2010); 73(01.08.2010). Carum carvi. 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140746: 9552/3; 17(05.08.2009); 23(15.05.2009) LJU10140745; 9552/4; 63(12.06.2010); 73(01.08.2010). *Centaurea x preissmannii (C. jatea x C. macroptilon): 9552/3; 40 (19.07.2010). Centaurea
montana. 9551/4; 6(27.06.2009) LJU10140614: 43(26.06.2010). *Centaurea camiolica x C. pseudophrygiu9551/4: 7(19.08.2008); 9552/3: 59(19.07.2010). *Centaurea uniflora subsp. nervosa: 9551/4: 1 (01.08.2008): 3 (07.08.2008): 9552/3; 17 (05.08.2009); 21 (20.09.2009): 9552/4; 33 (12.06.2010);68 (01.08.2010): 75 (08 07.2010).Cephalantheralongifolia, 9551/4;32 (26.06.2010). Cerastium carinthiacum subsp. carinthiacum; 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140747; 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 10(13.08.2009); 9552/3; 21 (20.09.2009); 49(01.08.2010); 9552/4; 73(01.08.2010). Cerastium fontanum; 9552/4: 33(12.06.2010) LJU10140748. Cerastium holosteoides; 9551/4; 12(08.06.2009) LJU10140749: 13(21.08.2009); 9552/3; 19(06.08.2009) LJU10140750. *Cerastium julicum. 9552/3; 21 (20.09.2009) LJU10140753: 62(01.08.2010) LJU10140752; 9552/4: 67 (08.07.2010). Cerastium striatum. 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU 10140755; 12(08.06.2009) LJU10140754; 70(29.06.2010) LJU 10140756; 9552/3; 17(05.08.2009); 19(06.08.2009); 21 (20.09.2009); 48(06.06.2010): 9552/4: 33(12.06.2010): 75(08.07.2010). Chaeraphyllum hirsutum. 9551/4; 24(12.07.2009) LJU10140759: 32 (26.06.2010) LJU10140758: 9552/3; 23 (15.05.2009); 9552/4; 75(08.07.2010). Chamaenerion angustifolium: 9551/4: 32(26.06.2010). *Chamorchis alpina. 9552/3: 34(22.08.2010); 9552/4: 75(08.07.2010). Chenopodium bonus-henricus: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU 10140760; 9552/3: 18(06.08.2009). Chrysosplenium altemifolium: 9551/4; 43 (26.06.2010): 9552/3; 48 (06.06.2010); 47 (06.06.2010); 48 (06.06.2010) LJU 10140761: 9552/4: 33(12.06.2010). Cicerhita alpina: 9551/4: 13(20.07.2010) LJU 10140762: 43 (26.06.2010). Cirsium arvense: 9552/3; 22 (22.08.2010) LJU 10140763. Cirsium carniolicum. 9551/4; 43 (26.06.2010) LJU 10140764. Cirsium erwphorum: 9552/3: 40 (19.07.2010). Cirsiumerisithales: 9551/4; 10 (13.08.2009);43 (26.06.2010); 9552/3; 17 (05.08.2009)LJU 10140765: 48 (06.06.2010). Cirsium palustre: 9552/3; 21 (20.09.2009); 22 (19.07.2010) LJU 10140766. Cirsium vulgare: 9552/3; 22(09.07.2010): 22(19.07.2010). Clematis alpina: 9551/4; 25(14.05.2009) LJU10140767: 43 (26.06.2010); 9552/4; 44 (01.08.2010); 76 (08.07.2010). Coeloglossum viride: 9551/4: 15(02.08.2009): 9552/3; 11 (05.07.2009) LJU 10140770; 17(05.08.2009); 18(06.08.2009): 21 (20.09.2009); 22 (9.7.2010) LJU10141180; 9552/4; 76 (08.07.2010). ConvaUaria majalis: 9551/4: 12 (08.06.2009) LJU 10140771; 15 (02.08.2009); 9552/3; 42 (09.07.2010): 48 (06.06.2010). Coronilla vaginalis: 9552/3; 40 (19.072010) LJU10140768; 42(09.07.2010); 61(09.07.2010); 9552/4: 73 (01 08.2010) Corydalis cava 9552/3; 48 (06.06.2010) LJU10140769. Cotoneaster tomentosus 9551/4:13 (21.08.2009) LJU 10140772. Crepis au rea: 9551/4:12 (08.06.2009)LJU 10140773. Crepis kerneri: 9551/4; 3(07.08.2008) LJU10140774: 9552/3; 37(22.08.2010) LJU10140775. Crepis paludosa: 9552/3: 22(09.07.2010) LJU 10140776. Crocus vernus subsp. albiflorus: 9552/3: 11 (17.05.2009) LJU 10140777: 47 (06.06.2010): 9552/4: 33 (12.06.2010). Cruciata glabra: 9552/3; 17(05.08.2009); 22(08.06.2010) LJU10140778: 22(19.07.2010). Cuscuta epithvmum: 9551/4; 7(19.08.2008) LJU 10140789: 10(13.08.2009): 9552/3; 17(05.08.2009): 42(09.07.2010); 59(19.07.2010): 9552/4: 73(01.08.2010) LJU 10140787. Cyclamen purpurascens: 9551/4; 2(03.08.2008) LJU10140779: 3 (07.08.2008); 10(13.08.2009); 15(02.08.2009); 9552/3; 17(05.08.2009); 21 (20.09.2009): 42(09.07.2010): 48(06.06.2010): 9552/4; 73(01.08.2010). *Cynog!ossum officinale: 9552/3: 61 (09.07.2010). Cynosurus cristatus, 9551/4: 32 (26.06.2010) LJU10140780. Cvstopteris fragilis: 9551/4: 4 (08.0¿2008); 25 (14.05.2009) v81; 6 (27.06.2009); 43 (26.06.2010); 9552/3; 17(05.08.2009): 18(06.08.2009): 19(06.08.2009); 20(13.08.2009); 23(15.05.2009): 59(19.07.2010); 9552/4: 67(08.07.2010). Cvstopteris montana: 9551/4; 6(27.06.2009) LJU 10140784: 43(26.06.2010). Cvstopteris regia: 9551/4: 1(01.08.2008); 10 (13.08.2009): 13 (21.08.2009) LJU 10140785:26 (27.06.2009)LJU10140786.Dactylisglonterata: 9552/4; 44(01.08.2010) LJU10140639. Dactyhrhiza maculata subsp. fuchsii: 9551/4; 71 (20.07.2010). Dactyhrhiza sambucina: 9551/4: 12(08.06.2009); 9552/3; 23(15.05.2009) LJU 10140640. Danthonia decumhens: 9551/4: 32(21.08.2009). Daphne mezereum: 9551/4; 1 (01.08.2008): 2 (03.08.2008): 3 (07.08.2008): 43 (26.06.2010); 9552/3: 14 (02.08.2009);
16 (02.08.2009); 17 (05.08.2009): 48 (06.06.2010) LJU10140641; 47 (06.06.2010): 48 (06.06.2010); 9552/4: 33 (12.06.2010). Daphne striata: 9551/4; 1 (01.08.2008): 2 (03.08.2008); 3 (07.08.2008); 4(08.08.2008) LJU10140642; 12(08.06.2009); 15(02.08.2009); 9552/3: 11(05.07.2009); 14 (02.08.2009): 16 (02.08.2009); 17 (05.08.2009); 21 (20.09.2009); 48 (06.06.2010); 51 (27.06.2010); 9552/4: 63(12.06.2010). Deschampsia cespitosa: 9551/4; 1(01.08.2008) LJU10140645; 5 (11.08.2008 LJU10140644); 15 (02.08 2009); 43 (26.06.2010): 9552/3: 18 (06.08.2009): 9552/4; 33(12.06.2010). Dianthus stern bergii955in. 1(01.08.2008): 2(03.08.2008); 3(07.08.2008); 4(08.08.2008) LJU10140650; 10(13.08.2009); 15(02.08.2009): 24(12.07.2009) LJU10140649; 6(27.06.2009); 9552/3: 14(02.08.2009); 17(05.08.2009): 18(06.08.2009): 21(20.09.2009); 22(19.07.2010): 42(09.07.2010); 9552/4; 73(01.08.2010): 75(08.07.2010). Dianthus sylvestris: 9551/4: 1(01.08.2008) LJU 10140648: 2(03.08.2008); 10(13.08.2009); 15(0108.2009) LJU 10140647: 9552/3; 16(02.08.2009); 17(05.08.2009); 18(06.08.2009); 19(06.08.2009); 21 (20.09.2009): 42 (09.07.2010). Draha ahoules: 9551/4: 1 (01.08.2008); 7 (19.08.2008); 9552/3: 9(03.09.2008); 11 (17.05.2009): 19(06.08.2009): 52(27.06.2010) LJU10140652; 9552/4: 33 (12.06.2010): 50 (27.06.2010). "Draha tomentosa: 9552/4: 63 (12.06.2010) LJU 10140654. Dryas octopetala: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10140655; 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 6 (13.08.20()8); 12(08.06.2009); 15(02.08.2009); 6(27.06.2009) LJU 10140656: 9552/3: 16(02.08.2009); 18 (06.08.2009); 21(20.09.2009): 9552/4: 63(12.06.2010). Dryopteris dUatata: 9551/4; 6(27.06.2009); 43(26.06.2010) LJU 10140658: 9552/3: 48(06.06.2010) LJU 10140657: 9552/4: 44(01.08.2010) LJU10140660; 50 (2706.2010). Dryopteris ßix-mas: 9551/4: 5(11.08.2008) LJU 10140663. Dryopteris viUarii; 9551/4; 4(08.08.2008) LJU10140664: 6(27.06.2009) LJU 10140666; 43 (26.06.2010). *Eleocharis quinqueflora: 9551/4; 13 (21.08.2009); 41 (26.06.2010) LJU 10140615; 9552/4; 33(26.06.2011); 78(26.06.2011). Elymus caninas var. Caninus; 9551/4; 5(11.08.2008) LJU10140617; 10(13.08.2009) LJU10140616. *Efyna myosuroides: 9551/4; 13 (21.08.2009) LJU 10140618. Empetrum hermaphroditum: 9552/3; 64(15.08.2009); 66(23.05.2010) LJU101411 LJU1014U81. Epilobiiim alpestre: 9551/4; 13(20.07.2010) LJU 10140620. Epilobium alsinifolium: 9551/4; 6(27.06.2009); 43(26.06.2010) LJU10140619. Epilobium montanum: 9551/4; 32(26.06.2010) LJU10140621: 9552/3: 17(05.08.2009);
40	(19.07.2010) LJU 10140622; 9552/4; 38 (08.07.2010): 44 (01.08.2010); 76 (08.07.2010). Epipactis atrorubens: 9552/4; 73(01.08.2010) LJU10140626. Erica carnea: 9551/4: 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 10(13.08.2009); 15(02.08.2009); 43(26.06.2010); 9552/3; 11 (17.05.2009) LJU 10140625; 14(02.08.2009): 16 (02.08.2009): 17(05.08.2009): 18(06.08.2009); 19(06.08.2009); 21(20.09.2009): 42(09.07.2010): 48(06.06.2010); 47(06.06.2010): 9552/4; 33(12.06.2010); 63(12.06.2010). Erigeron glabratus: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140628: 15(02.08.2009); 24(12.07.2009): 9552/3: 11 (05.07.2009) LJU10140627; 9552/4: 75(08.07.2010). *Eritrichium nanum: 9552/4: 63 (08.07.2010) LJU10140629: 67 (08.07.2010). Euphorbut amvgdaloides955\U: 1 (01.08.2008) LJU10140630: 2 (03.08.2008); 43 (26.06.2010); 9552/3: 48 (06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010). Euphrasia cuspidata: 9551/4; 13 (21.08.2009) LJU10140631. Euphrasia minima: 9551/4; 1(01.08.2008); 2(03.08.2008): 3 (07.08.2008); 10(13.08.2009) LJU10140632; 15(02.08.2009): 9552/3: 16 (02.08.2009); 17(05.08.2009); 18(06.08.2009): 19 (06.08.2009); 34(22.08.2010) LJU10140633; 64(15.08.2009); 9552/4; 36(29.08.2010). Euphrasia picta: 9551/4; 6(13.08.2008): 10(13.08.2009) LJU10140634; 9552/3; 21 (20.09.2009); 22(26.06.2009) LJU 10140635:34 (22.08.2010): 64 (15.08.2009): 9552/4:36 (29.08.2010). Euphrasia salisburgensis: 9551/4; 10 (13.08.2009) LJU10140638: 13 (21.08.2009). Fagus sylvatica: 9552/3; 48 (06.06.2010). *Festuca alpina: 9551/4: 1 (01.08.2008): 6(13.08.2008) ' LJU 10140589; 24 (21.08.2009);
41	(26.06.2010) LJU10140590; 9552/3; 21 (20.09.2009): 31 (01.08.2010) LJU 10140591; 53(27.06.2010); 59(19.07.2010); 62(27.06.2010): 9552/4; 30(08.07.2010); 33 (12.06.2010); 50(27.06.2010); 77(08.07.2010) LJU 10140592. *Festuca calva: 9551/4: 1(01.08.2008)
LJU10140596; 15(02.08.2009) LJU10140594: 9552/3; 14(02.08.2009); 17(05.08.2009); 18(06.08.2009); 19 (06.08.2009); 21 (20.09.2009): 19 (21.08.2009) LJU10140595; 42 (09.07.2010); 48 (06.06.2010); 9552/4; 44 (01.08.2010): 63 (12.06.2010); 68 (01.08.2010); 73 (01.08.2010). *Festuca laxa: 9551/4; 1 (01.08.2008): 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 5(11.08.2008): 7(19.08.2008): 10(13.08.2009): 32(26.06.2010); 9552/3; 18(06.08.2009); 19(06.08.2009): 21 (20.09.2009) LJU10140597: 9552/4: 28 (01.08.2010) LJU10140598: 30 (08.07.2010): 73 (01.08.2010). *Festuca nigrescetis: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140606; 3 (07.08.2008): 15 (02.08.2009): 32 (26.06.2010) LJU10140604; 9552/3: 14(02.08.2009); 16(02.08.2009): 17(05.08.2009): 18(06.08.2009) LJU10140605: 22 (08.06.2010): 9552/4: 44 (01.08.2010); 75 (08.07.2010). *Festuca nitida: 9551/4: 32(26.06.2010) LJU10140608. LJU10140609; 9552/3; 19(06.08.2009); 9552/4: 75(08.07.2010). *Festuca norica: 9551/4: 13 (21.08.2009); 9552/3; 21 (20.09.2009). Fragaria vesca: 9551/4; 10 (13.08.2009)12 (08.06.2009); 15(02.08.2009): 43(26.06.2010): 9552/3; 48(06.06.2010) LJU 10140612; 9552/4: 33 (12.06.2010); 44(01.08.2010). Gagea lutea: 9551/4: 57(23.05.2010) LJU 10140549. (¡aleohdolon flavidum: 9551/4: 5(11.08.2008) LJU10140550: 32(26.06.2010): 43 (26.06.2010); 9552/3; 48(06.06.2010); 9552/4; 76(08.07.2010). Galium anisophyllum; 9551/4; 1(01.08.2008); 2(03.08.2008): 3(07.08.2008): 4(08.08.2008): 6(13.08.2008): 15(02.08.2009); 24(12.07.2009) LJU10140552: 6(27.06.2009); 43(26.06.2010); 9552/3; 14(02.08.2009): 17 (05.08.2009); 18 (06.08.2009): 19 (06.08.2009): 21 (20.09.2009);42 (09.07.2010): 47 (06.06.2010): 59(19.07.2010); 9552/4: 33 (12.06.2010) LJU 10140551. *Galium noricum: 9551/4: 1 (01.08.2008): 24(12.07.2009) LJU 10140555: 6(27.06.2009) LJU 10140554: 9552/3: 19(06.08.2009): 58(09.07.2010). Gentiana clusii, 9551/4; 1 (01.08.2008): 3(07.08.2008): 6(13.08.2008): 7(19.08.2008): 43(26.06.2010); 9552/3: 9(03.09.2008): 11 (17.05.2009) LJU10140557: 16 (02.08.2009); 17 (05.08.2009); 18 (06.08.2009); 19 (06.08.2009):20 (13.08.2009K21 (20.09.2009): 47(06.06.2010): 9552/4: 33 (12.06.2010); 63 (12.06.2010). *Gentiana froelichii subsp. froelichii: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140560: 6(13.08.2008): 9552/3; 19(06.08.2009) LJU10140559: 21 (20.09.2009); 9552/4; 28(29.08.2010) LJU10140610. Gentiana nivalis: 9551/4: 2 (03.08.2008) LJU10140561; 3(07.08.2008); 15(02.08.2009): 9552/3: 14(02.08.2009) LJU10140562: 21(20.09.2009); 9552/4; 33(12.06.2010): 67(08.07.2010). Gentiana pannonica: 9551/4: 4(08.08.2008); 6(13.08.2008) LJU10140564: 43 (26.06.2010): 9552/3: 22(19.07.2010): 34(22.08.2010) LJU10140563; 9552/4; 75(08.07.2010). *Gentiana terglouensis: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140566; 6 (27.06.2009) LJU10140567; 9552/3: 17 (05.08.2009) LJU10140565: 9552/4; 50 (27.06.2010): 67 (08.07.2010) LJU10140568. Gentiana utriculosa: 9551/4: 15(02.08.2009); 9552/3; 11 (05.07.2009) LJU10140569: 14(02.08.2009); 18(06.08.2009): 9552/4: 75 (08.07.2010). Gentiana vernasubsp. venta: 9551/4; 1 (01.08.2008): 3 (07.08.2008): 7 (19.08.2008);
15	(02.08.2009); 25 (14.05.2009) LJU10140570; 6 (27.06.2009); 57 (23.05.2010): 9552/3; 9(03.09.2008): 11 (17.05.2009) LJU10140571; 14(02.08.2009): 17(05.08.2009): 18(06.08.2009); 23(15.05.2009): 48(06.06.2010); 47(06.06.2010): 64(15.08.2009); 9552/4: 33(12.06.2010); 63(12.06.2010). Gentianella anisodonta: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140573: 2(03.08.2008) LJU10140574: 3 (07.08.2008): 10 (13.08.2009): 13 (21.08.2009); 15 (02.08.2009): 9552/3; 16(02.08.2009): 17(05.08.2009): 18 (06.08.2009) LJU10140575: 19(06.08.2009): 21 (20.09.2009). Gentüinella cüiata: 9551/4: 5 (11.08.2008) LJU10140576; 13 (21.08.2009): 9552/3: 21 (20.09.2009). Geranium robertianum: 9552/3; 23(15.05.2009); 61(09.07.2010) LJU10140578. Geranium sylvaticum: 9551/4; 25 (14.05.2009) LJU10140580: 6 (27.06.2009) LJU10140579; 43 (26.06.2010). *Geum montanum: 9551/4: 1 (01.08.2008); 9552/3; 48(06.06.2010) LJU10140611. Geum rivale: 9551/4: 43(26.06.2010); 9552/3; 23(15.05.2009) LJU10140581; 48(06.06.2010): 59(19.07.2010). Globularia cordifolia955\/4: 1 (01.08.2008) LJU10140582; 2 (03.08.2008): 3 (07.08.2008): 10(13.08.2009); 12(08.06.2009); 15(02.08.2009); 43 (26.06.2010): 9552/3: 14(02.08.2009):
16	(02.08.2009): 17 (05.08.2009); 18 (06.08.2009); 19 (06.08.2009): 20 (13.08.2009); 21 (20.09.2009):
22(08.06.2010) LJU10140583; 48(06.06.2010): 47(06.06.2010); 9552/4: 33 (12.06.2010); 67(08.07.2010); 73(01.08.2010). Globularia nudicaulis. 9551/4: 1 (01.08.2008): 2(03.08.2008); 3 (07.08.2008): 10 (13.08.2009): 15 (02.08.2009): 9552/3; 64 (08.06.2010) LJU10140586. Globularia punctata. 9551/4: 2(03.08.2008) LJU10140584: 3(07.08.2008). Glyceria notata. 9551/4; 32(20.07.2010) LJU10140587. Gymnadenia conopsea; 9551/4: 32(26.06.2010); 9552/3; 22 (19.07.2010); 9552/4: 75 (08.072010). Gymnadema odoratissima955\iA. 15 (02.08.2009); 9552/3; 16(02.08.2009); 42(09.07.2010); 9552/4; 75(08.07.2010). Gvmnocarpium drvopteris. 9552/3; 48(06.06.2010); 9552/4: 33(12.06.2010): 9552/4: 44(0108.2010). Gvmnocarpium robertianum: 9551/4; 5 (11.08.2008)43 (26.06.2010); 9552/3; 48(06.06.2010); 9552/4; 76(08.07.2010). Gypsophila repetís; 9551/4: 1(01.08.2008): 5(1108.2008) LJU10140588; 43(26.06.2010); 9552/4: 33(12.06.2010). Hacquetia epipactis. 9552/3: 45(08.06.2010) LJU 10140510. Helianthemum alpestre. 9551/4: 1(01.08.2008) LJU10140514: 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 6(13.08.2008); 9552/3; 11(17.05.2009) LJU 10140513; 16(02.08.2009); 18(06.08.2009); 20(13.08.2009); 21 (20.09.2009); 22(08.06.2010): 42(09.07.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010); 63 (12.06.2010); 67 (08.07.2010); 73 (01.08.2010). Helianthemum nummularium subsp. grandifiorunr. 9551/4: 1 (01.08.2008)2 (03.08.2008); 3(07.08.2008); 15(02.08.2009); 43(26.06.2010); 9552/3; 14(02.08.2009); 16(02.08.2009); 17(05.08.2009): 18(06.08.2009); 19(06.08.2009); 20(13.08.2009); 21 (20.09.2009); 9552/4: 67(08.07.2010); 73 (01.08.2010); 75(08.07.2010). Helictotrichon parlatorei; 9551/4; 1(01.08.2008); 24(12.07.2009): 9552/3; 11 (05.07.2009); 18(06.08.2009): 19(06.08.2009) LJU10140516; 21 (20.09.2009): 64(15.08.2009); 9552/4; 39(08.07.2010); 50(27.06.2010); 68(01.08.2010): 75(08.07.2010). Heliosperma alpestre; 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10140518; 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 15(02.08.2009); 32(26.06.2010) LJU10141043: 43(26.06.2010); 9552/3; 14(02.08.2009); 17(05.08.2009); 18 (06.08.2009): 19 (06.08.2009); 21 (20.09.2009); 22 (26.06.2009): 22 (19.07.2010); 42 (09.07.2010); 58(09.07.2010): 9552/4: 30(08.07.2010); 33 (12.06 2010); 60(08.07.2010); 63(08.07.2010); 73 (01.08.2010) Heliosperma pusillum subsp. pusillum; 9551/4: 1 (0108.2008); 4 (08.08.2008); 5(11.08.2008); 26(27.06.2009) LJU10141048. Helleborus niger. 9551/4: 2(03.08.2008); 10(13.08.2009): 15(02.08.2009); 9552/3; 11(17.05.2009) LJU101405U; 17(05.08.2009); 20(13.08.2009); 48(06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010). Helleborus odorus: 9552/3; 48(06.06.2010) LJU10140512; 47(06.06.2010); 48(06.06.2010). Hepatica nobilis; 9552/3; 11 (17.05.2009) LJU 10140519; 48(06.06.2010): 9552/4; 33(12.06.2010). Heracleum austriacum subsp. süfolium: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10140520; 2 (03.08.2008): 3 (07.08.2008);
15	(02.08.2009): 9552/3; 14 (02.08.2009); 17 (05.08.2009); 21 (20.09.2009); 42 (09.07.2010); 9552/4; 68 (01.08.2010); 73 (01.08.2010): 77 (08.07.2010). Heracleumsphondylium. 9551/4; 13 (21.08.2009) LJU 10140521. *Hieracium bauhinii; 9552/3: 40(19.07.2010). *Hieracium bifidum: 9552/3; 18 (06.08.2009): 9552/4: 30 (08.07.2010); 39 (08.07.2010) LJU1014O522, ' LJU10140523; 44(01.08.2010). *Hieracium lactucella. 9551/4; 25(26.06.2010) LJU10140525. *Hieracium murorum. 9551/4: 3(07.08.2008): 4(08.08.2008) LJU10140526: 6(13.08.2008) LJU10140527; 32(26.06.2010). *Hieracium pilosella; 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140531; 25(26.06.2010); 9552/3; 9(03.09.2008): 40(19.07.2010) LJU1014O529. *Hieracium porrifolium: 9551/4; 13 (21.08.2009) LJU10140532; 9552/3:59(19.07.2010) LJU 10140533. *HieraciumvMosum, 9551/4; 1 (01.08.2008); 2(03.08.2008); 4(08.08.2008): 9552/3; 11(05.07.2009) LJU10140534;
16	(02.08.2009): 20 (13.08.2009): 31 (01.08.2010) LJU10140535; 42 (09.07.2010); 54 (01.08.2010); 9552/4:75 (08 07,2010) Hippocrefñs comosa: 9551/4:1 (01.08.2008) LJU10140538; 2 (03.08.2008); 3 (07.08.2008); 7 (19.08.2008); 10 (21.09.2008); 10 (13.08.2009); 15 (02.08.2009); 43 (26.06.2010); 9552/3; 14 (02.08.2009): 17 (05.08.2009); 21 (20.09.2009); 48 (06.06.2010): 47 (06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010). Homogyne alpina. 9551/4; 1(01.08.2008): 2(03.08.2008); 3 (07.08.2008); 12(08.06.2009); 15(02.08.2009); 43 (26.06.2010): 9552/3; 16 (02.08.2009); 17(05.08.2009);
48(06.06.2010) LJU10140539: 48(06.06.2010): 9552/4: 33(12.06.2010). Homogyne discolor: 9551/4; 1 (01.08.2008)LJU10140542;3 (07.08.2008);6 (13.8.2008); 15 (02.08.2009); 16 (02.08.2009); 17 (05.08.2009): 47 (06.06.2010): 9552/4; 63 (12.06.2010): 67 (08.07.2010). Homogyne sylvestris : 9552/4; 76(08.07.2010). Huperzia selago: 9551/4; 6 (13.08.2008) LJU10140548: 43 (26.06.2010). Hypericum maculatum subsp. maculatum: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140543; 2 (03.08.2008); 3(07.08.2008): 7(17.08.2008) LJU10140544: 7(19.08.2008): 43 (26.06.2010): 9552/3; 14 (02.08.2009): 15 (02.08.2009): 17 (05.08.2009): 22 (09.07.2010); 34 (22.08.2010): 40 (19.07.2010): 48(06.06.2010); 9552/4: 75(08.07.2010): 76(08.07.2010). Juncus alpino-articulatus: 9552/4: 28(29.08.2010) LJU 10140503; 33(26.06.2011). Juncus compressus: 9551/4: 41 (26.06.2010) LJU 10140505: 41(20.07.2010) LJU10140504; 9552/4: 33(26.06.2011); 78(26.06.2011). Juncus monanthos, 9551/4; 1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008): 6 (13.08.2008): 10 (13.08.2009): 6 (27.06.2009) LJU 10140506: 43(26.06.2010): 9552/3: 14(02.08.2009); 16(02.08.2009); 17(05.08.2009): 21 (20.09.2009); 40 (19.07.2010): 64 (15.08.2009) LJU10140507; 9552/4; 50 (27.06.2010); 77(08.07.2010). Juniperus alpina: 9551/4; 1 (01.08.2008); 2(03.08.2008) LJU10140509; 3 (07.08.2008): 4 (08.08.2008): 43 (26.06.2010); 9552/3; 14 (02.08.2009): 17 (05.08.2009); 21(20.09.2009); 48(06.06.2010); 47(06.06.2010). Kernera saxatilis: 9551/4: 5(11.08.2008) LJU 10140493: 10(13.08.2009); 15(02.08.2009): 43 (26.06.2010): 9552/3; 14(02.08.2009): 17 (05.08.2009); 59 (19.07.2010): 9552/4: 73 (01.08.2010). *Knautia drymeia: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU 10140494: 3(07.08.2008); 10(13.08.2009): 15(02.08.2009); 9552/3: 16(02.08.2009): 21 (20.09.2009): 9552/4: 68 (01.08.2010): 75 (08.07.2010). *Knautia drymeia subsp. intermedia: 9551/4: 1 (01.08.2008): 9552/3; 14(02.08.2009); 40(19.07.2010) LJU10140496: 64(15.08.2009) LJU10140495: 9552/4; 68(01.08.2010). *Koeleria eriostachya: 9551/4: 1(01.08.2008): 3(07.08.2008); 4(08.08.2008): 5(11.08.2008) LJU10140498: 10(13.08.2009); 15(02.08.2009): 32(26.06.2010): 9552/3: 11(05.07.2009) LJU10140499: 14(02.08.2009); 16(02.08.2009): 17(05.08.2009); 18(06.08.2009): 19(06.08.2009); 21 (20.09.2009): 42(09.07.2010); 9552/4: 75(08.07.2010). "Koeleria pyr amida ta: 9551/4; 1 (01.08.2008); 9552/4; 73 (01.08.2010). Lamium maculatum: 9552/3; 45(08.06.2010) LJU10141209; 9552/4: 76(08.07.2010). Lamium orvala 9551/4: 43 (26.06.2010). Lamium purpureum 9552/4: 44 (01.08.2010). Larix decidua: 9551/4: 55 (20.07.2010); 9552/3: 14 (02.08.2009): 21 (20.09.2009): 48 (06.06.2010): 64 (15.08.2009): 9552/4: 38(08.07.2010). LaserpÜium latifolium 9551/4: 10(13.08.2009) LJU10141210. Laserpitium •peucedanoides: 9551/4; 1(01.08.2008)4: 2(03.08.2008) LJU10141212: 3(07.08.2008): 10(13.08.2009); 15(02.08.2009): 25(26.06.2010) LJU10141211: 43(26.06.2010); 9552/3: 17(05.08.2009); 21(20.09.2009); 48(06.06.2010); 9552/4: 68(01.08.2010) LJU10141213: 73 (01.08.2010): 75 (08.07.2010). Lathyrus occidentalis var. montanas: 9551/4: 43 (26.06.2010). Lathyruspratensis: 9551/4; 43 (26.06.2010); 9552/3; 48 (06.06.2010): 61 (09.07.2010) LJU10141215. Lathyrus sylvestris: 9551/4: 15(02.08.2009). Leontodon autumnalis L.; jesenski jajcar, 9552/3: 9(03.09.2008). Leontodon hispidus subsp. hispidus: 9551/4: 4(08.08.2008): 6(13.08.2008): 15(02.08.2009): 9552/3; 11 (05.07.2009): 14(02.08.2009) LJU10141222; 40(19.07.2010) LJU10141220: 49(01.08.2010); 9552/4; 33 (08.07.2010): 39(08.07.2010); 75 (08.07.2010) LJU10141221. Leontodon hispidus subsp. hyoseroides: 9551/4: 4(08.08.2008) LJU10141224: 9552/3; 54 (01.08.2010) LJU10141223. Leontodon incanus subsp. incanus: 9551/4; 25 (14.05.2009) LJU10141225, Leontopodium alpinum: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10141226; 9552/3; 18(06.08.2009). *Leucanthemum heterophyllum: 9551/4; 1 (01.08.2008); 2(03.08.2008); 3 (07.08.2008): 10 (13.08.2009): 15 (02.08.2009): 9552/3; 14 (02.08.2009): 17 (05.08.2009); 21 (20.09.2009); 22 (19.07.2010); 40 (19.07.2010); 42 (09.07.2010); 54 (01.08.2010): 9552/4: 68(01.08.2010). Leucanthemum vulgare: 9552/3; 14(02.08.2009). Lihanotis sihirica subsp. montana: 9551/4; 71 (20.07.2010) LJU10141228: 15(02.08.2009) LJU10141227. Lilium carniolicum: 9551/4: 15 (02.08.2009): 9552/3: 48(06.06.2010). Lilium martagón: 9551/4;
32(26.06.2010); 43 (26.06.2010); 9552/3; 48(06.06.2010). Linaria alpina. 9551/4: 3 (07,08.2008); 4(08.08,2008) LJU10141229; 10(13.08,2009) LJU10141230: 9552/3; 59(19,07.2010); 9552/4; 76(08.07.2010). Lin um catharticunr. 9551/4; 2(03.08.2008); 3(07.08.2008); 15(02.08.2009); 43(26.06.2010); 9552/3: 11 (05.07.2009) LJU10141232; 21 (20.09.2009). Linum julicum: 9551/4; 1(01,08.2008); 2(03.08.2008); 3(07.08.2008); 10(13,08.2009); 12(08.06.2009) LJU10141236;
15	(02.08.2009): 6 (27,06.2009) LJU10141234; 9552/3: 21 (20.09.2009); 42 (09.07.2010): 9552/4; 33 (12.06.2010): 68 (01.08.2010); 76 (08.07.2010). Listera ovata: 9552/3; 17 (05.08.2009); 9552/4; 75(08.07,2010). *L!oydia serótina; 9551/4; 24(12.07.2009). Lonicera alpígena; 9551/4; 12 (08.06.2009); 9552/3; 23 (15.05.2009) LJU10141237:48 (06.06.2010). Lonicera caerulea: 9551/4; 43(26.06.2010); 9552/3: 45(08.06.2010) LJU 10141238; 9552/4: 76(08.07.2010). Lonicera nigra. 9551/4; 12(08.06.2009) LJU10141239; 43(26.06.2010) LJU10140468: 9552/3; 48(06.06.2010). Lonicera xylosteunmSIß: 48(06.06.2010) LJU 10140469. Lotus corniculatus; 9551/4;
1	(01.08.2008); 2 (03.08.2008) LJU10140471: 3(07.08.2008); 10(13.08.2009): 12(08.06.2009) LJU 10140470; 15(02.08.2009); 43(26.06.2010); 9552/3; 14(02.08.2009): 16(02.08.2009); 17 (05.08.2009); 19 (06.08.2009); 20 (13.08.2009); 21 (20.09.2009); 48 (06.06.2010): 47 (06.06.2010); 9552/4: 33 (12.06.2010); 63 (12.06.2010). *Luzula expectata: 9551/4; 1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008); 5(11.08.2008); 32 (26.06.2010); 43(26.06.2010) LJU10140473: 9552/3; 11(05.07.2009); 17 (05.08.2009): 18 (06.08.2009); 19 (06.08.2009); 48 (06.06.2010) LJU 10140474. Luzula luzulina: 9551/4; 25 (14.05.2009); 32 (26.06.2010): 43 (26.06.2010): 57 (23.05.2010); 9552/3: 48 (06.06.2010); 48 (06.06.2010): 9552/4: 33 (12.06.2010): 38 (08.07.2010) LJU 10140476. Luzula luzuloides: 9551/4;
2	(03.08.2008) LJU 10140482:5 (11.08.2008)LJU1014O483:9552/3; 48 (06.06.2010); 2 (03.08.2008); 5(11.08.2008). Luzula luzuloides subsp. rubella. 9551/4; 3 (07.08.2008) LJU 10140484: 9552/3; 11(05.07.2009) LJU 10140481; 18(06.08.2009); 21 (20.09.2009): 9552/4; 75(08.07.2010). Luzula pilosa: 9551/4: 57(23.05.2010) LJU 10140486; 9552/3; 23(15.05.2009); 9552/4; 33(12.06.2010). Luzula sylvatica subsp. sieberi: 9551/4: 15 (02.08.2009); 43 (26.06.2010); 9552/3; 16 (02.08.2009);
21	(20.09.2009); 51 (27.06.2010) LJU 10140489. Luzula sylvatica subsp. sylvatica: 9552/3; 48(06.06.2010) LJU10140488. Lycopodium annotinum: 9551/4; 4(08.08.2008): 7(19.08.2008); 43(26.06.2010); 9552/3; 9(21.09.2008) LJU10140490; 48(06.06.2010). Lycopodium clavatum: 9551/4; 32(26.06.2010); 9552/3: 23(15.05.2009) LJU 10140491. Lysimachia nemorum: 9552/3;
22	(26.06.2009) LJU10140492. Maianthemum bifolium: 9552/3; 48(06.06.2010). Melampyrum sylvaticum: 9551/4: 4 (08.08.2008) LJU10141182. Mélica nutans: 9551/4; 43 (26.06.2010): 9552/4; 33(12.06.2010) LJU10141183. Mercurialis ovata: 9552/3; 42(09.07.2010): 48(06.06.2010) LJU 10141185; 48 (06.06.2010) LJU10141184: 9552/4; 39 (08.07.2010) LJU1014U86: 73 (01.08.2010). Mercurialis perennis: 9551/4; 4(08.08.2008): 10(13.08.2009); 15(02.08.2009); 9552/3; 11 (17.05.2009) LJU10141188; 64(15.08.2009) LJU10141187. Minuartia austriaca: 9551/4; 3(07.08.2008) LJU1014U89: 6(27.06.2009) LJU10141190; 9552/3; 21(20.09.2009); 9552/4; 73 (01.08.2010); 75 (08.07.2010): IG (08.07.2010). Minuartia gerardii: 9551/4; 1 (01.08.2008); 2(03.08.2008); 3 (07.08.2008): 6(13.08.2008): 10(13.08.2009) LJU10141191: 43(26.06.2010) LJU 10141192: 9552/3: 18(06.08.2009): 19(06.08.2009): 21 (20.09.2009); 62(27.06.2010); 9552/4; 38(08.07.2010); 50(27.06.2010); 68(01.08.2010) LJU10141193. Minuartia sedoides: 9551/4; 1 (01.08.2008); 15(02.08.2009): 6(27.06.2009) LJU10141194: 9552/3; 17(05.08.2009); 18(06.08.2009): 19(06.08.2009); 21(20.09.2009); 47(06.06.2010); 9552/4: 63(12.06.2010). Moehringia ciliata: 9551/4: 1 (01.08.2008); 6 (27.06.2009) LJU10141197: 9552/3; 19 (06.08.2009) LJU 10141195:58 (09.07.2010) LJU10141196; 9552/4; 67 (08.07.2010). Moehringia trinervia: 9552/3;
23	(15.05.2009) LJU10141198. Moneses uniflora: 9552/4: 76 (26.06.2011). Mycelis muralis: 9552/4: 44(01.08.2010) LJU 10141199. Myosotis alpestris: 9551/4; 2 (03.08.2008) LJU 10141201. LJU10141200; 3(07.08.2008); 13 (20.07.2010): 32(26.06.2010); 43 (26.06.2010): 9552/3;
16	(02.08.2009); 9552/4: 33 (12.06.2010) LJU10141202. Myrrhis odorata: 9551/4: 43 (26.06.2010);
9552/3; 23(15.05.2009) LJU10141203. Nardus stricta955l/4: 1 (0108.2008) LJU10141204: 15(02.08.2009); 9552/3; 16(02.08.2009): 22(08.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010). *NigriteUa lithopolitanica: 9551/4: 43(26.06.2010); 9552/3; 17(05.08.2009): 21 (20.09.2009); 9552/4; 33 (12.06.2010). Omalotheca sylvatica: 9552/3; 22(19.07.2010) LJU10141205. * (Jichis musen ¡a subsp. speciosa: 9551/4; 32 (26.06.2010): 9552/3: 42 (09.07.2010). Orobandhe gracilis: 9551/4: 10(13.08.2009): 9552/3: 22(19.07.2010) LJU10141207: 59(19.07.2010); 64(15.08.2009) LJU10141206. Oxaiis acetosella: 9551/4; 43 (26.06.2010); 9552/3; 48 (06.06.2010) LJU10141208: 9552/4; 67 (08.07.2010). *Oxytropis neglecta: 9551/4: 1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008); 9552/3; 16(02.08.2009): 20(13.08.2009); 21(20.09.2009); 42(09.07.2010): 9552/4; 30(08.07.2010); 33 (12.06.2010); 72 (01.08.2010); 75 (08.07.2010). Paederota lútea. 9551/4: 1 (01.08.2008); 2(03.08.2008): 3 (07.08.2008); 6(1308.2008); 10(1308.2009); 12(08.06.2009) LJU10141100: 15 (0208.2009); 6 (27.06.2009); 43 (26.06.2010); 9552/3; 17 (05.08.2009); 20 (13.08.2009); 21 (20.09.2009); 42(0907.2010): 45(08.06.2010) LJU1014101; 9552/4; 33(1206.2010); 73(0108.2010). *Papaver alpínum: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU 10141103; 5(11.08.2008); 6(13.08.2008): 6(2706.2009) LJU10141104; 9552/3; 21(20.09.2009); 59(19.07.2010). París cuadrifolia: 9552/3; 48(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010). Parnassia palustris: 9551/4; 1(01.08.2008) LJU 10141102; 3(0708.2008): 15(02.08.2009); 9552/3; 16(02.08.2009); 18(06.08.2009): 19(0608.2009); 21 (20.09.2009); 51(2706.2010). Pedicularis elongata subsp. ¡tilica: 9551/4; 15(02.08.2009); 9552/3; 11 (05.07.2009) LJU10141106: 21(20.09.2009); 42 (09.07.2010) LJU 10141105:64 (1508.2009); 9552/4:68 (01.08.2010); 75 (08.07.2010). Pedicularis recutita: 9551/4: 25(14.05.2009) LJU10141107. *Pedicularis rosea: 9551/4: 6(27.06.2009) LJU10141108; 9552/3; 53 (27.06.2010); 9552/4; 63 (12.06 2010). Pedicularis rostratocapitata subsp. rostratocapitata: 9551/4; 15(02.08.2009); 24(12.07.2009) LJU10141110; 6(27.06.2009) LJU10141109; 9552/3; 11 (05.07.2009) LJU10141111: 16(02.08.2009); 18(06.08.2009): 19 (06.08.2009); 21 (20.09.2009): 9552/4; 75 (08.07.2010). Petasites albus (L.) Gaertn.; beli repulí: 9552/3 : 22(08.06.2010) LJU10141112; 9552/4; 33(26.06.2011). Petrocallis pyrenaica: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU 10141114; 6 (13.08.2008: 6 (27.06.2009) LJU 10141113: 9552/3; 18 (06.08.2009): 19(06.08.2009); 21 (20.09.2009); 9552/4; 67(08.07.2010) LJU10141115. Phegapteris connectilis 9552/3 : 48(06.06.2010) LJU10141116. Phleum hirsutum: 9552/4: 38(08.07.2010) LJU10141117. Phleum i'haeticum 9551/4: 2 (03.08.2008) LJU10141119. LJU10141118: 15 (02.08.2009): 9552/3: 16(02.08.2009); 21 (20.09.2009); 59(19.07.2010): 9552/4: 44(01.08.2010). Phyteuma orbiculare 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10141121: 3 (07.08.2008); 4 (08.08.2008) LJU10141120: 15 (02.08.2009): 9552/3; 16 (02.08.2009); 17 (05.08.2009); 18 (06.08.2009); 21 (20.09.2009): 42 (09.07.2010): 9552/4: 73(01.08.2010): 75(08.07.2010). Phyteuma ovatunr. 9551/4: 13 (20.07.2010) LJU10141122. Phyteuma sieberi: 9551/4; 1 (01.08.2008); 6 (13.08.2008) LJU 10141123: 9552/3: 16(02.08.2009): 19 (06.08.2009); 21 (20.09.2009); 59 (19.07.2010); 9552/4; 75 (08.07.2010). Picea abies: 9551/4: 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 15(02.08.2009); 43 (26.06.2010): 9552/3; 14(02.08.2009): 16(02.08.2009): 17(05.08.2009); 21(20.09.2009); 48(06.06.2010); 47(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010). Pimpinella major subsp. rubra: 9552/3; 17(05.08.2009) LJU10141124: 40(19.07.2010) LJU10141125. Pinguicula alpina: 9551/4; 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 6(13.08.2008): 9552/3: 11 (17.05.2009) LJU10141126; 16(02.08.2009); 18(06.08.2009): 47 (06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010): 63 (12.06.2010). Pinas mugo: 9551/4: 2 (03.08.2008): 3(07.08.2008): 15 (02.08.2009); 43(26.06.2010): 9552/3; 14(02.08.2009): 16(02.08.2009): 17(05.08.2009); 21 (20.09.2009): 48(06.06.2010): 47(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010). Plantago major subsp. major: 9551/4: 1 (01.08.2008): 4(0808.2008) LJU10141127: 9552/4: 33 (12.06.2010). Plantago media: 9552/3: 47 (06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010). Platanthera bifolia: 9551/4; 32 (2606.2010). Pleurospermum austriacum: 9551/4: 13 (2108.2009). Poa alpina: 9551/4; 1 (01.08.2008);3 (0708.2008);5 (11.08.2008)LJU 10141130; 10 (13.08.2009); 12 (08.06.2009)
LJU10141129: 6(27.06.2009) LJU10141131: 43 (26.06.2010): 9552/3; 11(05.07.2009); 14 (02.08.2009); 16 (02.08.2009); 17 (05.08.2009): 18 (06.08.2009): 19 (06.08.2009); 21 (20.09.2009); 48 (06.06.2010): 47 (06.06.2010) LJU1014U32; 9552/4; 33 (12.06.2010) LJU10141133. *Poa minor; 9551/4; 24(21.08.2009) LJU10141134: 9552/3; 21(20.09.2009). Poa nemoralis; 9552/3; 40 (19.07.2010)LJU10141128:42 (09.07.2010);9552/4:44 (01.08.2010)LJU1014U36; 72 (01.08.2010) LJU 10141135. Poa pratensis: 9551/4: 32(26.06.2010) LJU1014U37: 43(26.06.2010): 9552/4; 33 (12.06.20810) LJU1014U; 33 (08.07.2010): 75 (08.07.2010) LJU10141139. "Poa supina: 9551/4; 1 (01.08.2008)9552/3; 17(05.08.2009); 19(06.08.2009): 47(06.06.2010) LJU10141140: 9552/4; 33(12.06.2010). Poiygala alpestris: 9551/4; 1(01.08.2008); 3(07.08.2008); 5(11.08.2008); 12(08.06.2009) LJU10141142; 15(02.08.2009): 25(14.05.2009); 6(27.06.2009); 43(26.06.2010); 9552/3; 14 (02.08.2009); 22(08.06.2010) LJU10141143; 23(15.05.2009); 47(06.06.2010) LJU 10141144: 9552/4: 33 (12.06.2010) LJU 10141141. Poiygala amara subsp. hrachyptera: 9551/4; 12 (08.06.2009); 9552/3; 18 (06.08.2009). Poiygalaamarelta: 9552/3; 47 (06.06.2010) LJU 10141145; 9552/4: 33 (12.06.2010) LJU 10141146. LJU10141148; 39 (08.07.2010) LJU 10141147: 75 (08.07.2010). Poiygala chamaehuxus: 9551/4: 6(27.06.2009); 9552/3; 11(17.05.2009) LJU10141149; 48(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010). Polygonatum verticiilatum: 9551/4; 2(03.08.2008); 15(02.08.2009); 32(26.06.2010); 43(26.06.2010) LJU 10141150: 9552/3; 48(06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010); 75 (08.07.2010). Polygonum viviparum: 9551/4: 1 (01.08.2008): 3 (07.08.2008); 6(13.08.2008): 12(08.06.2009) LJU 10141151; 43(26.06.2010); 9552/3: 14(02.08.2009); 18(06.08.2009); 19(06.08.2009): 21 (20.09.2009): 47(06.06.2010); 9552/4: 33 (12.06.2010); 68(01.08.2010). Polystichum acu lea turn: 9551/4; 43(26.06.2010) LJU 10141153. LJU 10141152; 9552/3; 48 (06.06.2010). Polystichum Ionchitis: 9551/4; 2 (03.08.2008) LJU 10141154; 3 (07.08.2008); 43 (26.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010). Potentilla aurea: 9551/4: 7 (19.08.2008): 10 (3.09.2008) LJU 10141156: 15(02.08.2009): 43(26.06.2010); 9552/3; 11 (17.05.2009): 14(02.08.2009); 23(15.05.2009): 40(19.07.2010) LJU1014U55; 48(06.06.2010); 47(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010); 50(27.06.2010). Potentilla brauneana: 9551/4; 24(12.07.2009) LJU10141157; 25(14.05.2009): 9552/3: 47(06.06.2010); 48(06.06.2010) LJU10141158; 9552/4; 33(12.06.2010). Potentilla caulescens: 9551/4: 27(13.11.2009) LJU10141159. Potentilla chisiana: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10141161: 2 (03.08.2008); 3 (07.08.2008); 24 (12.07.2009) LJU 10141160; 9552/3; 18 (06.08.2009): 19 (06.08.2009); 20 (13.08.2009); 21 (20.09.2009); 62 (01.08.2010); 9552/4; 33(12.06.2010); 75(08.07.2010). Potentilla crantzii: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10141164; 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 15(02.08.2009); 24(12.07.2009); 9552/3; 14(02.08.2009); 47 (06.06.2010)LJU10141163;59 (19.07.2010);9552/4:33 (12.06.2010) LJU 10141162; 75 (08.07.2010). Potentilla erecta: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10141166: 2(03.08.2008); 3(07.08.2008); 15(02.08.2009): 9552/3; 14(02.08.2009): 22(19.07.2010): 9552/4: 33(12.06.2010) LJU10141165. Potentilla reptan s: 9551/4; 1 (01.08.2008), Primula auricula: 9551/4:1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008); 3 (07.08.2008): 9552/3; 14 (02.08.2009); 18 (06.08.2009); 20 (13.08.2009): 21 (20.09.2009): 9552/4; 63 (12.06.2010). Primula elatior: 9551/4; 43 (26.06.2010): 57(23.05.2010) LJU10141167: 9552/3; 48(06.06.2010) LJU10141168: 47(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010). Primula wulfeniana: 9551/4; 2 (03.08.2008); 9552/3: 11 (17.05.2009) LJU10141169: 18(06.08.2009); 21(20.09.2009); 9552/4: 33(12.06.2010). Pritzelago alpina subsp. alpina: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10141170; 2(03.08.2008) LJU10141171; 10(13.08.2009): 9552/3: 21 (20.09.2009); 9552/4: 33(12.06.2010); 9552/4:63 (12.06.2010). Prunella grandiflora: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10141173; 2 (03.08.2008); 3(07.08.2008): 15(02.08.2009). 9552/3; 14(02.08.2009): 21(20.09.2009); 22(09.07.2010) LJU 10141172; 9552/4: 76(08.07.2010). Prunella vulgaris: 9552/3; 22(19.07.2010) LJU10141174. Pseudorchis alhida: 9551/4: 2(03.08.2008): 32(26.06.2010); 9552/3; 22(19.07.2010); 9552/4; 67 (08.07.2010). Pulmonaria officinalis: 9552/3; 48(06.06.2010) LJU 10141175. Pulsatilla alpina subsp. austroalpina: 9551/4:2 (03.08.2008); 3 (07.08.2008); 43 (26.06.2010); 9552/3; 11 (17.05.2009)
LJU10141177; 21(20.09.2009); 48(06.06.2010); 9552/4: 44(01.08.2010) LJU10141176; 63 (12.06.2010). Pvrola media: 9552/4: 77 (08.07.2010). Pvrola minor. 9551/4; 32 (26.06.2010) LJU10141178. Pyrola rotundifolia: 9551/4: 13(21.08.2009) LJU10141179: 26(27.06.2009). Ranunculus acris subsp. acris: 9552/3: 18 (06.08.2009): 9552/4: 33 (12.06.2010) LJU10141065. •Ranunculus auricomus agg: 9552/4: 33 (12.06.2010). Ranunculus carinthiacus: 9551/4: 2(03.08.2008) LJU10141070: 12(08.06.2009) LJU10141069; 15(02.08.2009); 6(27.06.2009) LJU10141067: 43(26.06.2010): 9552/3; 11(17.05.2009): 11(05.07.2009) LJU10141068: 22(08.06.2010): 48(06.06.2010): 47(06.06.2010): 51(27.06.2010) LJU10141066: 9552/4: 33 (12.06.2010). Ranunculus hybridus: 9551/4; 2 (03.08.2008); 3 (07.08.2008): 10 (13.08.2009): 15(02.08.2009); 43(26.06.2010); 9552/3; 11(17.05.2009) LJU10141071: 21 (20.09.2009): 48(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010): 63 (12.06.2010). Ranunculus lanuginosa, 9551/4; 4 (08.08.2008) LJU10141072; 43 (26.06.2010). Ranunculus montanus; 9551/4: 1 (01.08.2008): 3(07.08.2008): 9552/3; 48(06.06.2010). Ranunculus nemorosus; 9551/4; 2(03.08.2008): 12(08.06.2009) LJU10141075; 9552/3: 14(02.08.2009): 22 (19.07.2010); 9552/4: 33(12.06.2010) LJU 10141073. LJU10141074: 68(01.08.2010). Ranunculus platanifalius. 9551/4: 32 (26.06.2010): 43 (27.06.2010) LJU101410: 9552/3; 48 (06.06.2010). Ranunculus repens ; 9552/4; 75 (08.07.2010). Ranunculus traunfellneri: 9551/4; 6 (13.08.2008) LJU10141077; 10 (13.08.2009); 6 (27.06.2009): 9552/3; 52(27.06.2010) LJU 10141078: 9552/4; 50(27.06.2010). Rltamnus fallax: 9551/4; 43 (26.06.2010)LJU10141079; 9552/3: 11 (17.05.2009) LJU10141081:48 (06.06.2010) LJU10141080: 9552/4; 33 (12.06.2010). Rhamnus pumila: 9551/4: 2 (03.08.2008): 12(08.06.2009) LJU10141082: 9552/3:11 (17.05.2009) LJU10141083; 20 (13.08.2009). Rhinanthusglacialis: 9551/4;6 (13.08.2008) LJU10141084; 24 (12.07.2009) LJU10141085; 9552/3: 59 (19.07.2010). Rhododendron hirsutunr 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10141086; 2(03.08.2008); 3(07.08.2008); 15(02.08.2009): 43 (26.06.2010): 9552/3; 18 (06.08.2009); 21 (20.09.2009); 48 (06.06.2010): 9552/4; 33 (12.06.2010). Rhodothamnus chamaecistus: 9551/4; 1 (0108.2008); 6 (13.08.2008); 9552/3; 11 (17.05.2009) LJU10141087: 19(06.08.2009); 21 (20.09.2009); 48(06.06.2010); 9552/4: 76(26.06.2011). Rib es alpinum; 9551/4; 7(19.08.2008): 10(13.08.2009) LJU10141090; 12(08.06.2009); 13 (21.08.2009) LJU10141089; 43(26.06.2010); 9552/3: 48(06.06.2010) LJU10141097: 9552/4; 76(08.07.2010): 76(26.06.2011). Rosa pendulum 9551/4: 15(02.08.2009); 9552/3; 17(05.08.2009) LJU10141091: 21 (20.09.2009); 48 (06.06.2010): 9552/4; 44 (01.08.2010): 76 (08.07.2010). Rubus idaeus; 9551/4: 43 (26.06.2010): 9552/3; 48 (06.06.2010); 9552/4; 44 (01.08.2010); 76 (08.07.2010) Rubus saxatilis 9551/4:3 (07.08.2008);4 (08.08.2008)LJU10141094; 12 (08.06.2009):25 (16.05.2009)LJU10141092: 43 (26.06.2010): 9552/4; 38 (08.07.2010) LJU10141093; 76 (08.07.2010). Rumex alpestris: 9551/4: 13(20.07.2010) LJU10141096: 6(27.06.2009) LJU10141095; 32(26.06.2010) LJU10141097; 43 (26.06.2010): 9552/3: 47(06.06.2010). Rumex alpinus: 9551/4; 32(26.06.2010) LJU10141098; 43 (26.06.2010): 9552/4: 33 (12.06.2010). Rumex scutatus: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10141099;
2	(03.08.2008); 3(07.08.2008): 10(13.08.2009): 43(26.06.2010); 9552/4: 76(08.07.2010). Sagina saginoides subsp. saginoides: 9551/4: 32(26.06.2010); 9552/3: 45(08.06.2010); 9552/4: 33 (12.06.2010) LJU10140974. Salix alpina: 9551/4; 1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008) LJU10140977:
3	(07.08.2008): 6 (13.08.2008): 24 (21.08.2009): 6 (27.06.2009): 9552/4: 33 (12.06.2010); 9552/4: 75(08.07.2010). Salix appendiculata; 9551/4; 4(08.08.2008): 7(17.08.2008): 12(08.06.2009); 25(14.05.2009): 43(26.06.2010) LJU10140980: 9552/3: 23 (15.05.2009); 48(06.06.2010) LJU10140981. Salix glabra: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140986: 3 (07.08.2008): 7 (19.08.2008); 15(02.08.2009); 25(14.05.2009): 6(27.06.2009): 43(26.06.2010); 9552/3: 11 (17.05.2009); 21(20.09.2009); 22(19.07.2010); 48(06.06.2010); 48(06.06.2010). Salix herbacea: 9551/4; 3 (07.08.2008): 15 (02.08.2009); 6 (27.06.2009); 9552/3; 17 (05.08.2009): 19 (06.08.2009): 47 (06.06.2010). Salix refusa: 9551/4; 1 (01.08.2008): 3 (07.08.2008): 4 (08.08.2008) LJU10140989; 6(27.06.2009): 9552/3: 21 (20.09.2009): 52 (27.06.2010) LJU10140991: 9552/4: 77(08.07.2010).
*Salix serpvllifólüi: 9551/4; 6(13.08.2008): 24(12.07.2009). Salix waldsteiniana: 9551/4; 1(01.08.2008) LJU10140994; 12(08.06.2009) LJU10140993; 15(02.08.2009); 25(14.05.2009); 43(26.06.2010); 9552/3; 11 (05.07.2009) . Sambucus racemosa. 9552/3; 23(15.05.2009) LJU10140995. Saussurea discolor: 9552/4; 30(29.08.2010) LJU10140996: 38(08.07.2010); 44(01.08.2010); 75(08.07.2010). *Saussurea pygmaea: 9552/3: 19(06.08.2009); 9552/3; 64(15.08.2009) LJU 10140997. Saxífraga aizoides: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140998; 2(03.08.2008); 3(07.08.2008); 9552/3: 16(02.08.2009): 18(06.08.2009): 19(06.08.2009); 21 (20.09.2009): 59 (19.07.2010) LJU10140999; 9552/4; 75 (08.07.2010). Saxífraga burseríana: 9552/3; 11 (17.05.2009) LJU 10141000: 20 (13.08.2009); 21 (20.09.2009). Saxífraga caesia: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU 10141002: 3(07.08.2008); 9552/3; 18 (06.08.2009); 19(06.08.2009). Saxífraga crustata: 9551/4: 1(01.08.2008) LJU 10141003; 2(03.08.2008): 10 (13.08.2009); 9552/3; 14 (02.08.2009); 16 (02.08.2009); 18 (06.08.2009); 19 (06.08.2009)20 (13.08.2009); 21 (20.09.2009); 42(09.07.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010): 73(01.08.2010). Saxífraga cuneifolia; 9551/4; 1 (01.08.2008); 43 (26.06.2010). Saxífraga hohenwartii: 9551/4; 6 (13.08.2008); 6 (27.06.2009) LJU 10141004; 9552/3; 19(06.08.2009): 9552/4: 63(08.07.2010) LJU 10141005: 67(08.07.2010). Saxífraga paniculata: 9552/4: 72 (01.08.2010). Saxífraga rotundifnlia; 9551/4; 5 (11.08.2008) LJU 10141008; 43(26.06.2010): 9552/3; 21 (20.09.2009); 23 (15.05.2009) LJU10141007; 48(06.06.2010); 9552/4; 44(01.08.2010) LJU 10141006; 75(08.07.2010). Saxífraga squarrosa: 9551/4:1 (01.08.2008)LJU 10141010; 2 (03.08.2008);3 (07.08.2008); 10 (13.08.2009);24 (21.08.2009) LJU10141011; 9552/3; 20(13.08.2009); 21 (20.09.2009); 59(19.07.2010): 64(15.08.2009); 9552/4: 50(27.06.2010): 60(08.07.2010): 75(08.07.2010). Scabiosa lucida subsp. lucida: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10141013; 2(03.08.2008): 3(07.08.2008); 10(13.08.2009); 15(02.08.2009); 9552/3; 14(02.08.2009): 17(05.08.2009); 21 (20.09.2009); 40(19.07.2010) LJU10141012: 9552/4; 68(01.08.2010); 75(08.07.2010). *Scorzonera rosea: 9552/3: 21 (20.09.2009) LJU10141020; 64 (15.08.2009). Scrophularia juratensis: 9551/4; 1 (01.08.2008): 2 (03.08.2008): 10 (13.08.2009); 12(08.06.2009) LJU10141016; 9552/3; 48(06.06.2010); 9552/4; 33(12.06.2010) LJU10141015; 73 (01.08.2010). Scrophularia scopolii: 9551/4: 32(26.06.2010) LJU10141018, LJU10141017. Scrophularia vernalis: 9552/3; 23 (15.05.2009) LJU10141019. Sedumálbum: 9551/4; 43 (26.06.2010) LJU 10141021. Sedum atralum: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU 10141024; 24(12.07.2009); 9552/3; 14(02.08.2009): 42(09.07.2010) LJU 10141022; 49(01.08.2010): 59(19.07.2010): 64(15.08.2009) LJU 1014102; 9552/4: 75 (08.07.2010). Sedum hispanicum: 9551/4: 13 (21.08.2009) LJU10141026; 9552/3; 19(06.08.2009) LJU10141025. Selaginella selaginoídes: 9551/4; 1(01.08.2008) LJU 10141027; 2(03.08.2008); 3 (07.08.2008): 9552/3; 16(02.08.2009): 18(06.08.2009); 21(20.09.2009): 22(26.06.2009) LJU10141028; 47(06.06.2010): 9552/4; 33(12.06.2010); 63 (12 06.2010): 75 (08.07.2010); 77 (08.07.2010). *Sempervivum tectorum subsp. schotii: 9551/4; 15(02.08.2009) LJU10141029; 9552/3; 14(02.08.2009) . Senecio abrotanifolius: 9551/4; 2(03.08.2008) LJU 10141032; 15 (02.08.2009); 9552/3: 14(02.08.2009); 21 (20.09.2009). *Senecio cacaliaster: 9552/3: 22(09.07.2010) LJU10141030; 9552/4: 75 (08.07.2010). *Senecio doronicum: 9552/4: 68 (01.08.2010) LJU10141031. *Senecio ovatus: 9552/3: 22 (19.07.2010) LJU10141033. *Senecio squalidus: 9552/3; 22(09.07.2010) LJU10141034. Serratula tinctoria subsp. macrocephala: 9551/4: 3 (07.08.2008) LJU10141035; 9552/3; 64(15.08.2009); 9552/4; 73 (01.08.2010). Sesleria caerulea subsp. calcaría: 9551/4: 1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008); 3(07.08.2008): 10(13.08.2009): 15(02.08.2009): 43(26.06.2010); 57(23.05.2010) LJU10141037; 9552/3; 11 (17.05.2009) LJU10141O38: 14(02.08.2009): 16(02.08.2009): 17 (05.08.2009); 18 (06.08.2009); 19 (06.08.2009); 20 (13.08.2009); 21 (20.09.2009); 42 (09.07.2010); 48 (06.06.2010); 48(06.06.2010) LJU10141036; 9552/4; 33 (12.06.2010) LJU10141039; 63 (12.06.2010); 73 (01.08.2010). Sesleria sphaerocephala var. sphaerocephala: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU 10141041:6 (13.08.2008);6 (27.06.2009)LJU 10141040;9552/3; 11 (17.05.2009); 18 (06.08.2009);
19 (06.08.2009); 21 (20.09.2009); 64 (15.08.2009); 9552/4; 63 (12.06.2010). Silene acaulis: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU10141042: 3(07.08.2008): 6(13.08.2008); 9552/3; 16(02.08.2009); 18 (06.08.2009): 19 (06.08.2009); 21 (20.09.2009); 47 (06.06.2010); 9552/4; 63 (12.06.2010). Silene dioica. 9551/4: 32(26.06.2010) LJU10141044; 43(26.06.2010). Silene kayekianu; 9551/4;
1	(01.08.2008) LJU10141047; 2 (03.08.2008); 3 (07.08 2008); 10 (13 08.2009)LJU10141046; 9552/3; 59 (19.07.2010): 9552/4: 68 (01.08.2010) LJU10141045: 73 (01.08.2010): 75 (08.07.2010). Silene nutans subsp. nutans: 9551/4; 3(07.08.2008); 4(08.08.2008); 10(13.08.2009); 9552/3; 21 (20.09.2009); 9552/3; 42(09.07.2010) LJU10141050: 9552/4: 73(01.08.2010). Silene vulgaris subsp. gl arcosa: 9551/4; 3 (07.08.2008); 4 (08.08.2008) LJU10141051; 9552/4: 73(01.08.2010); 9552/4; 76 (08.07.2010). Soldanella alpina: 9552/3; 11 (17.05.2009) LJU 10141052; 17 (05.08.2009); 21(20.09.2009); 47(06.06.2010); 64(15.08.2009); 9552/4: 33(12.06.2010). Soldanella minima: 9552/3; 11(17.05.2009) LJU 10141053; 21 (20.09.2009); 64(15.08.2009); 9552/4: 76(26.06.2011). Solidago virgaurea subsp. minuta: 9551/4; 2(03.08.2008) LJU 10141055: 4(08.08.2008); 6(13.08.2008) LJU 10141054; 9552/3; 17(05.08.2009); 22(19.07.2010); 48 (06.06.2010); 64 (15.08.2009). Sorbas aria: 9552/3: 48 (06.06.2010). Sorbas aucuparia: 9551/4; 43 (26.06.2010); 9552/3; 48 (06.06.2010); 9552/4; 33 (12.06.2010): 76 (08.07.2010). Sorbus chamaemespilus: 9551/4;
2	(03.08.2008); 43 (26.06.2010): 9552/3; 48 (06.06.2010)9552/4: 76 (08.07.2010). Stachys recta: 9551/4; 10 (13.08.2009). Stellaria gramínea: 9552/3:40 (19.07.2010) LJU 10141057. Stellaria media: 9551/4; 1 (01.08.2008) LJU 10141061; 9552/3; 18(06.08.2009) LJU 10141056. Stellaria nemorum: 9551/4; 32(26.06.2010) LJU 10141060: 43(26.06.2010) LJU 10141059; 9552/3: 23 (15.05.2009) LJU10141058. *Streptapus amplexifolius: 9551/4: 13 (21.08.2009) LJU 10141063; 43 (26.06.2010) LJU10141062. Symphytum tuberosum: 9551/4; 43 (26.06.2010): 9552/3; 48 (06.06.2010): 9552/4: 33(12.06.2010) LJU10141064. Taraxacum alpinum 9551/4; 1(01.08.2008) LJU10140925: 3(07.08.2008); 24(21.08.2009); 9552/3: 16(02.08.2009): 18(06.08.2009); 47(06.06.2010) LJU10140923: 9552/4; 33(12.06.2010) LJU10140922. Taraxacum officinale: 9551/4: 43 (26.06.2010): 9552/3; 19(06.08.2009); 47(06.06.2010) LJU 10140926: 9552/4; 33(12.06.2010). Tephroseris longifolia: 9551/4: 25(16.05.2009); 43(26.06.2010); 9552/4; 38(08.07.2010): 44(01.08.2010); 76(08.07.2010) LJU10140927. Thalictrum aquilegiifolium: 9551/4; 25(27. 6. 2009) LJU10140928; 55 (20.07.2010); 9552/3; 42 (09.07.2010). Thelypteris limbosperma: 9551/4: 4(08.08.2008) LJU10140929. Thesium alpinum 9551/4; 10(13.08.2009); 12(08.06.2009): 15(02.08.2009); 43 (26.06.2010): 9552/3: 11(05.07.2009) LJU10140930. LJU10140931: 17(05.08.2009); 22(26.06.2009) LJU 10140932: 22(19.07.2010): 42(09.07.2010); 9552/4: 73 (01.08.2010): 75 (08.07.2010). Thesiumpyrenaicum subsp.pyrenaicum. 9551/4; 2 (03.08.2008); 9552/4; 60 (08.07.2010) LJU10140934: 75 (08.07.2010). Thlaspi minimum: 9551/4: 25 (14.05.2009) LJU10140935: 6(27.06.2009) LJU10140936: 9552/3; 58(09.07.2010) LJU 10140937. Thymus pph'trichus: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140939: 2 (03.08.2008): 3 (07.08.2008); 10 (13.08.2009); 15(02.08.2009); 9552/3; 14(02.08.2009): 16(02.08.2009); 17(05.08.2009): 19(06.08.2009); 20(13.08.2009) LJU10140938; 21 (20.09.2009): 42(09.07.2010); 48(06.06.2010); 47(06.06.2010); 9552/4:33 (12.06.2010); 73 (01.08.2010). Tofieldiacah'culata: 9551/4:1 (01.08.2008)LJU10140940; 2(03.08.2008): 3(07.08.2008): 9552/3: 14(02.08.2009); 17(05.08.2009): 21 (20.09.2009); 22(26.06.2009) LJU10140941: 9552/4; 75(08.07.2010). Traunsteinera globosa: 9552/3; 42(09.07.2010) LJU10140942. "Trifolium noricum: 9552/4; 60(08.07.2010) LJU10140944; 72(01.08.2010) LJU10140943. Trifolium pallescens: 9552/4; 60(08.07.2010) LJU10140945; 75 (08.07.2010). Trifolium pratense L.; črnil detelja: 9552/3; 14 (02.08.2009); 16 (02.08.2009); 17 (05.08.2009); 18 (06.08.2(j()9)3: 19 (06.08.2009):' 21 (20.09.2009). Trifolium pratense subsp. nivale (Kocli) Arcang.; črna dclclja: 9552/3; 11 (05.07.2009 LJU 10140951); 9552/4; 33 (08.07.2010) LJU 10140952. Trifolium pratense subsp. pratense: črna dclclja: 9551/4; 1(01.08.2008) LJU 10140949; 2(03.08.2008); 3(07.08.2008); 15(02.08.2009);" 6(27.06.2009): 9552/3;
22 (26.06.2009): 23 (15.05.2009): 42 (09.07.2010). Trifolium repens L.: plazeča detelja: 9551/4: 1(01.08.2008) LJU10140955: 3 (07.08.2008); 24(12.07.2009); 9552/3; 14(02.08.2009); 18(06.08.2009); 64(15.08.2009). Trisetum alpestre (Host) P. Beam .: planinski ovsenec: 9551/4: 24(12.07.2009): 24(21.08.2009) LJU10140958; 9552/3: 11 (05.07.2009); 21 (20.09.2009): 9552/4: 39(08.07.2010) LJU 10140961: 75(08.07.2010). Trisetum argenteum(Willd.) Roem. & Schult.: srebrni ovsenec: 9551/4: 3(07.08.2008); 5(11.08.2008); 10(13.08 2009): 24(12.07.2009) LJU 10140967: 24(21.08.2009) LJU10140966: 9552/3: 17(05.08.2009); 20(13.08.2009): 21 (20.09.2009): 40(19.07.2010): 9552/4: 73(01.08.2010): 75(08.07.2010). *Trisetum distichophyllum (Vili.) PB. E.\ Rocm. & Schult.; dvorcdni ovscncc; 9551/4: 5(11.08.2008) LJU10140968; 10(13.08.2009) LJU10140969. Trollius europaeus L.: navadna pogačica: 9551/4: 1 (01.08.2008); 2(03.08.2008); 3(07.08.2008); 6(27.06.2009) LJU10140970: 43(26.06.2010); 9552/3; 21 (20.09.2009); 48(06.06.2010); 47(06.06.2010): 9552/4: 33 (12.06.2010); 68(01.08.2010). Tussilago farfara: 9552/3; 22(08.06.2010) 71: 9552/4: 33(12.06.2010). Urtica dioica. 9551/4: 1 (01.08.2008); 2 (03.08.2008); 3 (07.08.2008); 43 (26.06.2010): 9552/3; 18 (06.08.2009); 19(06.08.2009); 48(06.06.2010); 9552/4: 33(12.06.2010). Vaccinium gaultheriouies; 9551/4: 4(08.08.2008): 15(02.08.2009): 9552/3: 11 (05.07.2009) LJU10140886; 16(02.08.2009): 9552/4: 50(27.06.2010) LJU 10140885. Vaccinium myrtillus: 9551/4; 2 (03.08.2008): 3(07.08.2008); 15(02.08.2009); 43 (26.06.2010); 9552/3: 16(02.08.2009); 17(05.08.2009); 21 (20.09.2009): 48(06.06.2010); 47(06.06.2010) LJU10140887; 9552/4: 33(12.06.2010). Vaccinium vitis-idaea: 9551/4: 1 (01.08.2008): 15(02.08.2009): 25(14.05.2009) LJU10140888: 43(26.06.2010): 9552/3: 16(02.08.2009): 17(05.08.2009); 21 (20.09.2009): 48(06.06.2010); 9552/4: 33(12.06.2010); 63 (12.06.2010). Valeriana dioica: 9552/3. 23 (15.05.2009) LJU10140889. Valeriana elongata: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140891: 2(03.08.2008): 6(13.08.2008): 6(27.06.2009): 9552/3; 53(27.06.2010) LJU10140890. Valeriana montana: 9551/4; 25(14.05.2009) LJU10140893; 43(26.06.2010). Valeriana saxatiUs: 9551/4: 1(01.08.2008) LJU10140894: 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 12(08.06.2009) LJU10140892; 9552/3: 18(06.08.2009); 19(06.08.2009): 21 (20.09.2009); 59 (19.07.2010). Valerianatripteris: 9551/4;43 (26.06.2010); 9552/3; 48 (06.06.2010) LJU 10140896. Veratrum album subsp. lobelianum: 9551/4; 1(01.08.2008); 2(03.08.2008); 3(07.08.2008): 15(02.08.2009): 32(26.06.2010): 43 (26.06.2010): 9552/3: 17(05.08.2009); 21(20.09.2009); 48(06.06.2010); 47(06.06.2010): 9552/4; 33 (12.06.2010); 68(01.08.2010). Vet'bascum alpinum: 9552/3: 22(19.07.2010); 56(09.07.2010) LJU 10140897. Veronica aphylla: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140901: 9552/3: 16(02.08.2009): 51 (27.06.2010) LJU10140900: 58(09.07.2010); 9552/4: 33(12.06.2010). Veronica arvensts955l/4: 1 (01.08.2008) LJU10140902. Veronica beccubunga: 9552/3; 64(15.08.2009) LJU10140903: 9552/4: 33(12.06.2010); 75(08.07.2010). Veronica chamaedrvs: 9551/4: 1 (01.08.2008) LJU10140906: 2(03.08.2008): 3(07.08.2008): 12(08.06.2009): 43(26.06.2010): 9552/3: 14(02.08.2009): 17(05.08.2009): 18(06.08.2009): 19(06.08.2009): 9552/4: 33(12.06.2010). Veronica fruticans: 9551/4: 24(21.08.2009) LJU10140909: 9552/3; 22(26.06.2009) LJU10140908: 9552/4: 33(12.06.2010) LJU 10140907; 67(08.07.2010). Veronica officinalis: 9552/3; 14(02.08.2009); 17(05.08.2009) LJU 10140910: 22(19.07.2010). Veronica serpyllifolia subsp. humifusa: 9551/4: 1 (01.08.2008): 6 (27.06.2009) LJU 10140911: 9552/4: 33 (12.06.2010) LJU10140912. Veronica serpyllifolia subsp. serpyllifolia: 9552/3: 22(26.06.2009) LJU10140913. Vicia sylvatica: 9552/3: 22(26.06.2009) LJU 10140914. Viola biflora: 9551/4: 43 (26.06.2010); 9552/3: 16 (02.08.2009): 17 (05.08.2009): 21 (20.09.2009): 48(06.06.2010): 47(06.06.2010): 48(06.06.2010) LJU10140915: 9552/4: 33(12.06.2010). Viola tollina: 9552/3; 22(08.06.2010) LJU10140916. Viola riviniana: 9551/4: 32(26.06.2010); 9552/3: 22(08.06.2010) LJU 10140920; 48(06.06.2010): 48(06.06.2010). "Viola zoysii: 9552/3:47 (06.06.2010); 74 (23.05.2010) LJU10140921.
Preglednica 3: Seznam taksonov nad gozdno mejo v kvadrantih 9551/4, 9552/3 in 9552/4, pridobljenih iz različnih podatkovnih zbirk. L - lastni podatki, A - podatki za avstrijsko stran Košute nad gozdno mejo iz »Podatkovne zbirke florističnega kartiranja Avstrije«, C - podatkovna zbirka »Flora Slovenije« (CKFF, Ljubljana), S - podatkovna zbirka »FloVegSi« (ZRC SAZU, Ljubljana), AS - podatki za slovensko stran Košute iz podatkovne zbirke Podatkovne zbirke florističnega kartiranja Avstrije. S križcem (x) je označen obstoj vrste v določeni zbirki.
Table 3: List of taxa registered above the timber line in grid cells 9551/4, 9552/3 and 9552/4 from different floristic databases. L - our own data, A - data from the »Database for mapping the flora of Austria (University of Vienna)« for the Austrian side of Košuta, C - data from the database »Flora Slovenije« (CKFF, Ljubljana), S -data from the database »FloVegSi« (ZRC SAZU, Ljubljana), AS - data from the Database for mapping the flora of Austria for the Slovenian side of Košuta. A cross (x) indicates the presence of the species in the database.
Ime taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	S	AS
1 Abies albaWiW.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
2 Acerpseudoplatanus L.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
3 Achillea atrata L.	X			X	X				X				
4 Achillea clavenae L.	X		X	X	X			X	X			X	X
5 Achillea millefolium L.	X		X	X	X			X				X	
6 Acinos alpinus (L.) Moench	X		X	X	X		X	X	X			X	
7 Aconitum degenii subsp. paniculatum (Arcang.) Mucher	X		X	X				X					
R Aconitum Ivcoctomim subsp. ranunculifolium 8 (Rchb.) Schinz & Keller			X	X	X			X				X	
9 Aconitum tauricum Wulfen					X			X	X				
10 Aconitum Ivcoctomim agg.						X							
11 Adenostyles alliariae (Gouan) A. Kerner			X					X				X	
12 Adenostyles glabra (Mill.) DC.	X		X	X	X		X	X			X	X	
13 Adoxa moschatellina L.			X		X		X	X	X		X	X	
14 Agrostis alpina Scop.	X			X	X			X	X			X	
15 Agrostis rupestris All.	X			X	X								
16 Agrostis stolonifera L.			X	X		X		X				X	
17 Agrostis tenuis Sibth.	X				X						X		
18 Ajuga pyramidalis L.	X		X	X	X			X	X		X	X	
19 Ajuga reptans L.	X		X	X	X			X	X			X	
20 Alchemilla color at a Buser			X	X				X					
21 Alchemilla crinita Buser			X				X						
22 Alchemilla exigua Paulin				X			X	X				X	
23 A Ichemilla fissa Günther & Schummel							X						
24 Alchemillaflabellata Buser	X				X			X				X	
25 A Ichemilla glaucescens Wallr.			X	X			X	X				X	
26 Alchemilla monticola Opiz				X				X				X	
27 Alchemilla subcrenata Buser			X	X				X					
28 Alchemilla vulgaris agg.	X				X				X				
29 Allium ericetorum Tliore	X		X	X	X			X	X			X	X
30 Allium kenne si num Reichenb.													
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
31 Allium victorialis L.	X			X					X				
32 Almis alnobetula (Ehrh.) Hartig	X			X	X		X	X				X	
33 Androsace chamaejasme Wulfen	X			X	X		X	X	X			X	X
34 Androsace lactea L.									X				
35 Androsace villosa L.					X		X	X	X			X	
36 Anemone narcissiflora L.							X						
38 Anemone nemorosa L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
39 Angélica sylvestris L.			X	X				X				X	
40 Antennaria dioica (L.) Gaertn.	X			X	X			X	X			X	
41 Anthoxanthum nipponicum Hook.					X			X	X				
42 Anthoxanthum odoratum L.			X	X	X			X				X	
^ Anthyllis vulneraria subsp. aIpestris (Kit. ex Schult.) Asch. & Graebn.	X		X	X	X			X	X			X	
44 Aposerisfoetida (L.) Less.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
45 Aquilegia nigricans Baumg.	X		X	X	X	X		X				X	
46 Aquilegia vulgaris agg.						X							
47 Arabis bellidifolia subsp. bellidifolia Crantz.						X							
48 Arabis alpina (subsp. alpina) L.	X		X	X	X	X		s	X			X	
49 Arabis bellidifolia Crantz agg.						X							
50 Arabis bellidifolia subsp. stellulata (Bertol.) Nyman	X				X				X				
51 Arabis ciliata Clairv.	X							X	X			X	
52 Arabis glabra (L.) Bernh.													
53 Arabis hirsuta (L.) Scop.	X		X	X				X				X	
54 Arabis vochinensis Spreng.	X			X	X			X	X			X	
55 Arctostaphylos alpinus (L.) Spreng.			X		X				X				
56 Arctostaphylos uva-ursi (L.) Spreng.				X	X			X					
57 Arenaria ciliata L.	X		X		X		X	X	X				
58 Arenaria serpyllifolia L.				X	X			X				X	
59 Arnica montana L.	X			X				X				X	
60 Asperula aristata (subsp. oreophila)L.	X		X	X	X			X				X	
61 Asplenium ruta-muraria L.	X		X	X	X			X	X			X	
62 Asplenium trichomanes L.	X		X	X			X	X	X			X	
63 Asplenium viride Huds.	X		X	X	X		X	X				X	
64 Aster alpinus L.									X				
65 Aster bellidiastrum (L.) Scop.	X		X	X	X		X	X	X			X	
66 Astrantia bavarica F. W. Schultz	X		X	X	X		X	X	X			X	X
67 Astrantia carniolica Jacq.	X		X	X			X	X				X	
68 Astrantia major L. (subsp. carinthiaca (Hoppe) Arcang)			X	X		X		X				X	
69 Athamanta cretensis L.	X		X	X	X			X	X			X	
70 Athyrium distentifolium Tausch ex Opiz						X							
71 Athyriumfilixjfemina (L) Roth	X		X	X			X	X	X		X	X	
72 Barbarea vulgaris L.	X		X	X				X				X	
73 Bartsia alpina L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
74 Bellis'perennis L.	X		X	X				X				X	
75 Berberís vulgaris L.			X	X	X			X				X	
76 Betónica alopecuros L.	X		X	X	X			X	X			X	
77 Biscutella laevigata L.	X		X	X	X			X	X			X	
78 Blysmus compressus (L.) Link			X					X	X			X	
79 Botrychium lunaria (L.) Sw.	X		X	X	X				X			X	
80 Snza media L.	X		X	X	X			X	X			X	
81 Buphthahnum salicifolium L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
82 Bupleurumpetraeum L.	X		X	X	X		X		X			X	X
83 Calamagrostis varia (Schrad.) Host	X			X	X		X	X	X		X	X	
84 Calamagrostis villosa (Chaix) J. F. Gmel.	X			X				X			X	X	
85 Calluna vulgaris (L.) Hull	X			X				X				X	
86 CalthapalustrisL.				X			X	X	X			X	
87 Campanula barbata L.	X		X	X			X					X	
88 Campanula cespitosa Scop.	X		X	X	X			X	X			X	
89 Campanula cochleariifolia Lam.	X		X	X	X			X	X			X	
90 Campanula rotundifolia L.				X	X			X				X	
91 Campanula scheuchzeri Vill.	X		X	X	X		X	X	X			X	
92 Campanula witasekiana Vierh.	X							X	X			X	
93 Campanula zoysii Wulfen	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
94 Capsella bursa^pastoris subsp. bursa^pastoris (L.) Medicus	X			X	X			X				X	
95 Cardamine amara L. (subsp. austriaca)	X		X	X				X				X	
96 Cardamine enneaphyllos (L.) Crantz	X		X	X	X		X	X	X			X	
97 Cardamine trifolio L.	X		X	X			X	X			X	X	
98 Cardaminopsis hallen subsp. halleri (L.) Hayek	X												
99 Cardaminopsis halleri subsp. ovirensis (Wulfen) Thell.	X			X	X			X	X				
100 Carduus crassifolius (subsp. crassifolius) Willd.				X	X			X	X			X	
101 Carduus defloratus (subsp. defloratus) L. sensu Kazmi	X		X									X	
102 Carduus per sonata (L.) Jacq.			X	X			X	X			X	X	
103 Carex atrata L.	X			X	X			X	X			X	X
104 Carex brachvstachvs Schrank	X		X	X				X				X	
105 Carex capillaris L.	X		X	X	X			X				X	
106 Carex caryophyllea Latourr.	X		X	X	X			X	X			X	
107 Carex davalliana Sm.								X					
108 Carex digitata L.	X		X	X	X			X	X		X	X	
109 Carex echinata Murray	X		X	X				X				X	
110 Carex ferruginea Scop.	X		X	X	X		X	X	X			X	
Ill Carex firma Host	X		X	X	X			X	X			X	X
112 Carexflacca Schreb.	X		X	X	X		X	X	X			X	
113 CarexflavellaY^KCi.	X				X				X				
114 Carex humilis Leyss.	X		X		X			X					
115 Carex mucronata All.	X		X	X	X			X	X			X	
116 Carex muricata&gg.				X	X							X	
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
117 Carex nigra (L.) Reichard	X							X	X			X	
118 Carex ornithopoda (subsp. ornithopoda) Willd.	X		X	X	X			X	X			X	X
119 Carex ornithopoda subsp. ornithopodoides (Hausm.) Nyman						X							
120 Carex ovalis Good.	X				X			X				X	
121 Carex pallescens L.	X		X	X	X		X	X	X			X	X
122 Carex panicea L.								X					
123 CarexpiluliferaL.				X				X	X		X	X	
124 Carex ntpestris All.	X				X		X		X				
125 Carex sempervirens Vill.	X		X	X	X			X	X			X	
126 Carex svlvatica Huds.			X	X				X	X		X	X	
127 Centaurea montana L.	X							X				X	
128 Centaurea phrygia subsp. pseitdophrygia (C. A. Mey.) Gugler				X				X				X	
Centaurea x preissmannii Hayek (C. jacea x C. macroptilon Borbas)					X								
130 Centaurea carniolica Host x C. pseitdophrygia C. A. Mey.	X				X								
131 Centaurea uniflora subsp. nervosa (Willd.) Boniier & Layens	X			X	X				X				
132 Cephalanthera longifolia (L.) Fritsch	X		X	X				X				X	
133 Cerastium carinthiacum subsp. carinthiacum Vest	X		X		X	X			X	X		X	
134 Cerastiwwfontamun Baumg.			X	X				X	X			X	
135 Cerastium holosteoides Fr. em. Hyl.	X			X				X				X	
136 Cerastium julicum Schellm.					X				X			X	
137 Cerastium strictum Haenke	X			X	X			X	X			X	
138 Chaerophyllum hirsutum L.	X		X	X	X			X	X		X	X	
139 Chaerophyllum villarsii Koch													
140 Chamerion angustifolium (L.) Holub	X		X	X				X				X	
141 Chamorchis alpina (L.) Rich.					X			X	X				X
142 Chenopodium bonus-henricus L.	X			X	X			X				X	
143 Chrysosplenium alternifolium L.	X				X		X	X	X		X	X	
144 Cicerbita alpina (L.) Wallr.	X		X	X			X					X	
145 Cirsium arvense (L.) Scop.			X	X	X			X				X	
146 Cirsium carniolicum Scop.	X		X	X									
147 Cirsium eriophorum (L.) Scop.			X	X	X			X				X	
148 Cirsium erisithales (Jacq.) Scop.	X		X	X	X			X			X	X	
149 Cirshimpalustre (L.) Scop.					X			X				X	
150 Cirsium vulgare (Savi) Ten.			X	X	X			X				X	
151 Clematis alpina (L.) Mill.	X		X	X			X	X	X			X	
152 Coeloglossum viride (L.) Hartm.			X	X	X			X	X				
153 Convallaria majalis L.	X		X	X	X			X					
154 Corallorrhiza trífida Chatel.			X					X				X	
155 Coronilla vaginalis Lam.			X	X	X			X	X			X	
156 Corydalis cava (L.) Schweigg. & Korte					X			X					
157 Cotoneaster tomentosas Lindl.	X											X	
158 Crepis awrea (L.) Cass.	X		X	X			X	X				X	
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
159 Crepis kerneri Rech. fil.	X				X			X				X	
160 Crepis 'paludosa (L.) Moench			X	X	X		X	X			X	X	
161 Crocus vermis (L.) Hill (subsp. albiflorus (Kit.) Asch. & Graebn)	X			X	X			X	X				
162 Cruciata glabra (L.) Ehrend.				X	X			X				X	
163 Cuscuta epithymum (L.) L.	X			X	X			X	X				
164 Cyclamenpurpurascens Mill.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
165 Cynoglossum officinale L.					X			X					
166 Cynosurus cristatus L.	X			X				X				X	
167 Cystopteris fragilis (L.) Bernh.	X			X	X		X	X	X		X	X	
168 Cystopteris montana (Lam.) Bernh.	X							X				X	
169 Cystopteris regia (L.) Desv.	X			X				X					
170 Dactylis glomerata L.			X	X				X	X			X	
171 Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii (Druce) Hyl	X		X										
172 Dactylorhiza maculata (L.) Soó			X	X				X				X	
173 Dactylorhiza sambucina (L.) Soó	X		X		X			X				X	
174 Danthonia decumbens (L) DC.	X			X									
175 Daphne mezereum L.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
176 Daphne striata Tratt.	X		X	X	X		X	X	X			X	X
177 Deschampsia cespitosa (subsp. cespitosa) (L.) P. Beauv.	X				X				X		X		
178 Deschampsia'flexuosa (L.) Trin.											X		
179 Dianthus sternbergii Sieber ex Kerner	X		X	X	X			X	X			X	
180 Dianthus sylvestris Wulfen	X		X		X			X				X	X
181 Doronicum austriacum Lacq.			X	X			X	X				X	
182 Draba aizoides L.	X			X	X			X	X			X	
183 Draba tomentosa Clairv.								X	X				
184 Dryas octopetala L.	X		X	X	X			X	X			X	X
185 Dryopteris dilatata (Hoffin.) A. Gray	X		X		X		X	X	X		X	X	
186 Dryopteris expansa (Presl.) Fraser-Jenkins								X					
187 Dryopterisfilix-mas (L.) Schott	X		X	X			X	X			X	X	
188 Dryopteris villarii (Bellardi) Woyn. ex Thell.	X		X									X	
189 Eleocharis quinqueflora (Hartmann) 0. Schwarz	X							X	X				
190 Elymus caninus (var. caninus) (L.) L.	X			X				X				X	
191 Elyna myosuroides (Vill.) Fritsch	X												
192 Empetrum hermaphroditum (Lange) Hagerup	X			X	X								
193 Epilobium alpestre (Jacq.) Krock.	X		X					X					
194 Epilobium alsinifolium Vill.	X											X	
195 Epilobium montanum L.	X		X	X	X			X	X		X	X	
196 Epilobiumpalustre L.								X					
197 Epipactis atrorubens (Bernh.) Besser			X	X				X	X			X	
198 Equisetumpalustre L.				X				X				X	
199 Equisetum sylvaticum L.								X				X	
200 Equisetum variegatum Schleich.			X	X									
201 Erica carnea L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
202 Erigeron glabratus subsp. glabratus Hoppe & Hornsch. ex. Bluff & Fingerh.	X			X	X			X	X			X	
203 Eritrichium namtm (L.) Schrad.					X				X				
204 Euphorbia cyparisias						X							
205 Euphorbia amygdaloides L.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
206 Euphrasia cuspidata Host	X		X	X				X					
207 Euphrasia minima Jacq. ex DC.	X			X	X			X	X			X	
208 Euphrasia picta Wimmer	X		X		X			X	X			X	
209 Euphrasia salisburgensis Funck ex Hoppe	X		X	X				X				X	
210 Fagus sylvatica L.			X	X	X		X	X			X	X	
Festuca alpina Suter	X			X	X			X	X				
211 Festuca altissima All.			X	X				X				X	
212 Festuca apennina De Not.													
213 Festuca calva (Hack.) Rieht.	X		X	X	X		X	X	X			X	
214 Festuca, heterophylla Lam.								X					
215 Festuca intercedens (Hack.) Luedi ex Becher.												X	
216 Festuca laxa Host	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
217 Festuca nigrescens Lam.	X			X	X			X	X			X	
218 Festuca nitida Kit. ex J. A. Schult.	X			X					X			X	
219 Festuca norica (Hack.) K. Rieht.	X				X								
220 Festuca quadriflora Honck.						X							
221 Festuca rubra L.			X				X	X					
222 Festuca stenantha (Hack.) K. Rieht.				X									
223 Fragaria vesca L.	X		X	X	X				X		X	X	
224 Gagea lutea (L.) Ker Gaw.	X		X	X									
225 Galeobdolonflavidum (F. Herm.) Holub	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
226 Galeopsis speciosa Mill.			X	X				X			X	X	
227 Galium anisophyllum Vill.	X		X		X		X		X				
Ti 8 Galium noricum Ehrend.	X				X								
229 Genista tinctoria L.				X									
230 Gentiana asclepiadea L.			X			X	X	X			X		
231 Gentiana clusii Perr. & Songeon	X		X	X	X		X	X	X			X	X
232 Gentiana froelichii subsp.froelichii	X		X	X	X		X	X	X				
233 Gentiana nivalis L.	X			X	X				X				
234 Gentiana pannonica Scop.	X		X	X	X		X	X	X			X	
236 Gentiana pumila Jacq.								X					
237 Gentiana terglouensis Hacq.	X				X				X				
2:8 Gentiana utriculosa L.			X	X	X		X	X	X				
239 Gentiana venia (subsp. venia) L.	X		X	X	X			X	X			X	X
240 Gentianella anisodonta (Borbas) Löve & Löve	X	X	X	X	X	X		X				X	
241 Gentianella ciliata (L.) Borkh.	X		X	X	X								
242 Geranium phaeum (subsp. phaeum) L.			X										
243 Geranium robertianum L.			X	X	X		X	X			X	X	
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	S	AS
244 Geranium svlvaticum L.	X		X	X				X					
245 Geum montanum L.	X				X			X					
246 Geum rivale L.	X		X	X	X		X	X				X	
247 Globidaria cordifolia L.	X		X	X	X			X	X			X	
248 Globularia mtdicaidis L.	X				X								
249 Globularia punctata Lapeyr.	X												
250 Glvceria notata Chevall.	X			X				X				X	
251 Gymnadenia conopsea ( L.) R. Br.	X			X	X			X	X			X	
252 Gymnadenia odoratissima (L.) Rich.	X			X	X		X	X	X			X	
253 Gymnocarpium robertianum (Hoffrnn.) Newman	X		X	X	X		X	X	X				
254 Gypsophila repens L.	X		X						X			X	
255 Hacquetia epipactis (Scop.) DC.			X	X	X		X	X					
256 Hederá helix													
257 Helianthemum alpestre (Jacq.) DC.	X		X	X	X			X	X			X	
Helianthemum nummularium subsp. grandiflorum (Scop.) Schinz & Thell.	X			X	X			X	X			X	
259 Helianthemum mtmmidarhim subsp. glabrum (W. Koch) Wilczek													X
260 Helictotrichonparlatorei (Woods) Pilg.	X		X	X	X			X	X			X	
261 Heliosperma alpestre (Jacq.) Griseb.	X		X	X	X			X	X			X	
262 Heliosperma pusillum subsp. pusillum (Waldst. & Kit.) Rchb.	X				X								
263 Helleborus niger L.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
264 Helleborus odorus Waldst. & Kit. ex Willd.				X	X			X					
265 Hepatica nobilis Mill.			X	X	X		X	X	X		X		
266 Heracleum austriacum subsp. siifolium (Scop.) Nyman	X		X	X	X			X	X			X	
267 Heracleum sphondylium L.	X		X	X				X				X	
2gg Heracleum sphondylium subsp. montanum (Schleich. Ex Gaudin) Briq.				X									
269 Herminium monorchis (L.) R. Br.			X	X									
270 Hieracium aurantiacum L.				X									
271 Hieracium bauhinii Besser					X								
272 Hieracium bifidum Kit. ex Hörnern.				X	X			X	X			X	
273 Hieracium chondrillifolium Fries												X	
274 Hieracium glabratum Hoppe ex Willd. (subsp. glabrescens)		X	X					X					
275 Hieracium glaucum All.		X											
276 Hieracium lactucella Wallr.	X		X					X					
277 Hieracium murorum L.	X		X	X				X			X	X	
278 Hieracium pilosella L.	X				X			X				X	
279 Hieracium piloselloides Vill.				X									
280 Hieracium pilosum Schleicher ex Froelich in DC.				X		X		X				X	
281 Hieracium porrifolium L.	X			X	X			X				X	
282 Hieracium villosum Jacq.	X				X			X	X				X
283 Hippocrepis comosa L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
284 Homogyne alpina (L.) Cass.	X			X	X		X	X	X		X	X	
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
285 Homogyne discolor (Jacq.) Cass.	X			X	X			X	X			X	
286 Homogyne sylvestris (Scop.) Cass.			X	X			X	X	X		X	X	
287 Huperzia selago (L.) Bernh. ex Schrank & C. Mart.	X							X			X	X	
288 Hypericum macidatum (subsp. macidatum) Crantz	X		X	X	X			X	X		X	X	
289 Jimcus alpino-articidatus Chaix								X	X			X	
290 Jimcus articulatus L.				X				X	X			X	
291 Jimcus compressus Jacq.	X			X				X	X				
292 Jimcus filiformis L.								X					
293 Jimcus monanthos Jacq.	X			X	X			X	X			X	
294 Juniperus alpina S. F. Gray	X			X	X			X				X	
295 Kernera saxatilis (L.) Rchb.	X		X	X	X			X	X			X	
296 Knautia drvmeia Heuffel	X		X	X	X				X		X	X	
297 Knautia drymeia subsp. intermedia (Pernh. & Wettst.) Ehrend.	X		X		X			X	X				
298 Koeleria eriostachva Pancic	X		X	X	X			X	X			X	X
299 Koeleria pyramidata (Lam.) P. Beauv.	X		X	X				X	X			X	
300 Laburnum alpinum (Mill.) Presl.			X	X			X	X					
301 Lamium album L.				X								X	
302 Lamium macidatum L.			X	X	X		X	X	X			X	
303 Lamium purpureum L.				X				X	X			X	
304 Larix decidua Mill.	X		X	X	X		X	X			X	X	
305 Laserpitium latifolium L.	X		X	X									
306 Laserpitium peucedanoides L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
Iqj Lathyrus occidentalis (Fisch. & Meyer) Fritsch (var. montanus (Scop.) Fritsch)	X		X	X				X					
308 Lathyrus pratensis L.	X		X	X	X			X				X	
309 Lathyrus sylvestris L.					X			X				X	
310 Leontodon autumnalis L.				X	X			X				X	
311 Leontodon hispidus L.			X	X			X					X	
312 Leontodon hispidus subsp. hispidusL.	X			X	X			X	X				
313 Leontodon hispidus subsp. hyoseroides (Rchb.) Murr	X								X				
314 Leontodon incanus (L.) Schrank	X		X	X				X					
315 Leontopodium alpinum Cass.	X			X	X								
316 Leucanthemum adustum (Koch) Gremli			X	X				X				X	
317 Leucanthemum heterophyllum (Willd.) DC.	X				X				X				
318 Leucanthemum vulgare Lamarck				X				X	X				
319 Libanotis sibirica (subsp. montana (Crantz) P. W. Ball	X		X	X	X							X	
320 Ligusticum mutellina (L.) Crantz						X							
321 Lilium carniolicum Bernh. ex Koch			X	X	X			X				X	
322 Lilium martagon L.	X		X	X	X			X			X	X	
323 Linaria alpina (L.) Mill.	X		X	X	X			X	X			X	
324 Linum catharticum L.	X		X	X	X			X				X	
325 Linum julicum Hayek	X			X	X			X	X			X	
326 Listera ovata (L.) R. Br.			X	X	X		X	X	X			X	
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
327 Lloydia serótina (L.) Rchb.	X												
328 Lonicera alpígena L.	X		X	X			X	X			X	X	
329 Lonicera caerulea L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
330 Lonicera nigra L.	X		X	X	X			X				X	
331 Lonicera xvlosteum L.			X	X	X		X	X				X	
332 Lotus corniculatus L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
333 Luzula expectata Bacic & Jogan	X				X				X				
334 Luzula luzulina ( Vill.) D. T & Sarnth.	X				X		X	X	X		X	X	
335 Luzula luzuloides (Lam.) Dandy & Wilmott	X		X	X	X			X	X		X	X	
336 Luzulapilosa (L.) Willd.	X		X	X	X			X	X		X	X	
337 Luzula sudetica (Willd.) Schult.			X	X				X					
338 Luzula sylvatica (Huds.) Gaudin			X	X			X	X			X	X	
339 Luzula sylvatica subsp. sieberi (Tausch) Cif. & Giacom.	X				X								
340 Luzula sylvatica subsp. sylvatica (Huds.) Gaudin					X								
341 Lycopodium annotinum L.	X		X		X			X			X	X	
342 Lycopodium clavatum L.	X				X			X				X	
343 Lvsimachia nemorum L.			X	X	X			X			X	X	
344 Maianthemum bifolium (L.) F. W. Schmidt			X	X	X			X			X	X	
345 Melampyrumprátense L.						X							
346 Melampynm sylvaticum L.	X		X	X			X	X				X	
347 Mélica nutans L.	X		X	X				X	X			X	
34 8 Meli lotus albus Medik.													
349 Mercurialis ovata Sternb. & Hoppe					X				X				
350 Mercurialisperennis L.	X		X	X	X		X	X			X	X	
351 Milium effusum L.											X		
352 Minuartia austriaca (Jacq.) Hayek	X		X	X	X				X			X	
353 Minuartia gerardii (Willd.) Hayek	X		X	X	X		X	X	X			X	
354 Minuartia sedoides (L.) Hiern	X			X	X			X	X			X	
355 Moehringia ciliata (Scop.) Dalla Torre	X			X	X		X	X	X				
356 Moehringia muscosa L.						X	X			X			
357 Moehringia trinervia (L.) Clairv.				X	X	X		X			X	X	
358 Moneses uniflora (L.) A. Gray			X						X				
359 Mycelis muralis (L.) Dumort.			X	X			X	X	X		X	X	
360 Myosotis alpestris F. W. Schmidt	X				X				X				
361 Myrrhis odorata (L.) Scop.	X		X	X	X		X	X				X	
362 Nardus stricta L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
363 Nigritella lithopolitanica Ravnik	X			X	X			X	X			X	
364 Nigritella rhelicanii Teppner & Klein								X				X	
365 Oenothera biennis L.				X									
-.rr Omalotheca hoppeana (Koch) Schultz Bip. -00 & F. W. Schultz in F. W. Schultz				X		X							
367 Omalotheca supina (L. ) DC.						X							
368 Omalotheca sylvatica (L.) C. H. & F. W. Schultz					X			X				X	
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
369 Orobanche gracilis Sm.	X			X	X								
370 Orobanche reticulata Wallr.										X		X	
371 Orthilia secimda (L.) House		X	X			X					X	X	
372 Oxalis acetosella L.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
373 Oxytropis neglecta Ten.	X		X		X		XX	X	X				
374 Paederota lutea Scop.	X		X	X	X			X	X			X	
375 Papaver alpimtm L.	X		X	X	X			X					
376 Paris quadrifolia L.			X	X	X		X	X	X			X	
377 Parnassiapalustris L.	X		X	X	X			X				X	
378 Pedicularis elongata subsp. jitlica (E. Mayer) Hartl	X		X	X	X			X	X			X	
379 Pedicularis hacquetii Graf ex Hoppe							X						
380 Pedicularis recutita L.	X		X	X			X	X				X	
381 Pedicularis rosea Wulfen	X				X				X				
382 Pedicularis rostratocapitata subsp. rostratocapitata Crantz	X			X	X		X	X	X			X	
383 Pedicularis rostratospicata Crantz			X	X								X	
:84 Pedicularis verticillata L.			X	X			X						
385 Petasites albus (L.) Gaertn.			X	X	X		X	X			X	X	
386 Petasitesparadoxus (Retz.) Baumg.			X			X							
387 Petrocallispyrenaica (L.) R. Br.	X		X	X	X		X	X	X			X	
388 Phegopteris connectilis (Michx.) Watt			X	X	X		X	X			X	X	
389 Phleum hirsiitum Honck.								X	X				
390 Phleum rhaeticum (Humphries) Rauschert	X		X		X			X	X			X	
391 Phvteuma orbiculare L.	X		X	X	X			X	X			X	X
392 Phvteuma ovatum Honck.	X		X	X				X				X	
393 Phyteuma sieberi Spreng.	X		X	X	X			X	X			X	
394 Picea abies (L.) H.Rarst.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
395 Pimpinella major (L.) Huds.				X								X	
396 Pimpinella major subsp. rubra (Hoppe) O. Schwarz					X			X					
397 Pimpinella saxijraga L.													
398 Pinguecula alpina L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
399 Pinns mugo Turra	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
400 Pinns nigra Arnold	X			X				X					
401 Plantago atrata Hoppe							X						
402 Plantago major (subsp. major) L.	X		X	X			X	X	X			X	
403 Plantago media L.			X	X	X			X	X			X	
404 Platanthera bifolia (L.) Rich.	X							X				X	
405 Pleurospermum austriacum (L.) Hoffm.	X			X									
406 Poa alpina L.	X		X		X		X		X			X	
407 Poa h'brida Gaud.						X							
408 Poa minor Gaud.	X			X	X			X					
409 Poa nemoralis L.			X	X	X			X	X			X	
410 Poa pratensis L.	X		X	X				X	X			X	
411 Poa supina Schrad.	X				X				X				
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
412 Poa trivialis (subsp.trivialis) L.				X									
413 Polygala alpestris Rchb.	X		X	X	X			X	X			X	
414 Polygala amara agg.			X										
415 Polygala amara subsp. brachyptera (Chodat) Hayek	X												
416 Polygala amarella Crantz				X	X			X	X			X	
417 Polygala chamaebuxus L.	X		X	X	X			X	X			X	
418 Polygala vulgaris L.													
419 Polygonatum verticillatum (L.) All.	X		X	X	X			X	X			X	
420 Polygonum viviparum L.	X		X		X			X	X			X	X
421 Polystichum aculeatum (L.) Roth	X		XX	X	X		XX	X			X	X	
422 Polystichum lonchitis (L.) Roth	X		X	X			X	X	X			X	
423 Potentilla aurea L.	X			X	X			X	X			X	
424 Potentilla brauneana Hoppe ex Nestl.	X			X	X				X			X	
425 Potentilla caulescens L.	X		X	X									
426 Potentilla clusiana Jacq.	X		X	X	X		X	X	X			X	
427 Potentilla crantzii (Crantz) Beck ex Fritsch	X				X			X	X				
428 Potentilla erecta (L.) Raeusch.	X		X	X	X			X	X			X	
429 Potentilla reptans L.	X			X				X					
430 Primula auricula (subsp.auricula) L.	X		X	X	X			X	X			X	X
431 Primula elatior (L.) Hill	X		X	X	X		X	X	X				
432 Primula wulfeniana Schott	X		X	X	X			X	X			X	
433 Pritzelago alpina (subsp. alpina) (L.) Kuntze	X		X	X	X			X	X			X	
434 Prunella grandiflora (L.) Scholler	X		X	X	X			X	X			X	X
435 Prunella vulgaris (subsp. vulgaris) L.				X	X			X				X	
436 Pseudorchis albida (L.) A. & D. Löve	X		X	X	X		X	X	X			X	
437 Pteridium aquilinum (L.) Kuhn						X					X		
438 Pulmonaria officinalis L.			X	X	X		X	X			X	X	
439 Pulmonaria stiriaca Kerner								X					
440 Pulsatilla alpina (L.) Delarbre (subsp. austroalpina D. M. Moser)	X			X	X				X			X	
441 Pyrola media Sw.									X				
442 Pyrola minor L.	X							X					
443 Pyrola rotundifolia L.	X		X	X									
444 Ranunculus acris (subsp. acris) L.			X	X	X			X	X			X	
445 Ranunculus auricomus agg.									X				
446 Ranunculus bulbosus L.				X								X	
447 Ranunculus carinthiacus Hoppe	X				X		X	X	X			X	
448 Ranunculus hybridus Biria	X		X	X	X			X	X			X	
449 Ranunculus lanuginosus L.	X		X	X			X	X				X	
450 Ranunculus montanus Willd.	X			X	X		X	X				X	
451 Ranunculus nemorosus DC.	X			X	X		X	X	X			X	
452 Rammculusplatanifolius L.	X		X	X	X		X	X				X	
453 Ranunculus repens L.			X	X				X	X			X	
454 Ranunculus traunfellneri Hoppe	X		X	X	X			X	X				
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
455 Rhamnusfallax Boiss.	X		X	X	X		X	X	X			X	
456 Rhamnus pumila Turra	X			X	X			X				X	
457 Rhinanthus glacialis Personnat	X		X	X	X								
J* 8 Rhinanthus minor L.													
459 Rhododendron hirsutum L.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
460 Rhodothamnus chamaecistus (L.) Rchb.	X		X	X	X			X	X			X	
461 Ribes alpinum L.	X		X		X			X	X			X	
462 Rosa corymbifera Borkh.												X	
463 Rosa pendulino L.			X	X	X			X	X			X	
464 Rubus idaeus L.	X		X	X	X			X	X		X	X	
465 Rubus saxatilis L.	X		X	X			X	X	X			X	
466 Rumex alpestris Jacq.	X		X	X	X		X	X				X	
467 Rumex alpinus L.	X			X				X	X			X	
4^8 Rumex scutatus L.	X		X	X				X	X			X	
469 Sagina saginoides subsp. saginoides (L.) Karsten	X				X				X				
470 Salix alpina Scop.	X							X	X				X
471 Salix appendiculata L.	X		X	X	X		X	X				X	
472 Salix glabra Scop.	X		X	X	X			X				X	
473 Salix herbáceo L.	X				X								
474 Salix retusa L.	X			X	X			X	X			X	
475 Salix serpyllifolia Scop.	X			X									
476 Salix waldsteiniana Willd.	X		X	X	X		X	X				X	
477 Sambucus racemosa L.			X	X	X			X				X	
478 Saussurea discolor (Willd.) DC.									X			X	X
479 Saussureapygmaea (Jacq.) Spreng.					X								
480 Saxífraga adscendens L.			X	X			X						
481 Saxífraga aizoides L.	X		X	X	X			X	X			X	
482 Saxífraga burseriana L.	X		X	X	X							X	
: 83 Saxífraga caesia L.	X		X	X	X							X	
484 Saxífraga crustata Vest	X		X	X	X		X	X	X			X	X
485 Saxífraga cuneifolia L.	X		X	X								X	
486 Saxífraga exarata subsp. moschata (Wulfen.) Cavillier in Burnat										X			X
487 Saxífraga hohenwartii Sternb.	X			X	X		X		X			X	
488 Saxífraga pañi culata Mill.			X	X					X				
489 Saxífraga rotundifolia (subsp. rotundifolia) L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
490 Saxífraga squarrosa Sieber	X		X	X	X			X	X			X	
491 Saxífraga stellaris L. (subsp. robusta)						X	X						
492 Saxífraga xforojulensis (Saxifaga aizoides x Saxífraga squarosa)							X						
493 Scabiosa lucida (subsp. lucida) Vill.	X		X	X	X			X	X			X	
494 Scorzonera rosea Waldst. & Kit.					X								
495 Scrophularia juratensis Schleich.	X		X	X	X			X	X			X	
496 Scrophularia scopolii Hoppe	X			X				X					
497 Scrophularia vernalis L.					X			X					
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
498 Sedum album L.	X			X								X	
499 Sedum atratum L.	X		X	X	X			X	X			X	
500 Sedum hi spam cum L.	X			X	X			X				X	
501 Selaginella selaginoides (L.) Schrank & Mart.	X		X	X	X		X	X	X			X	
502 Sempervivum tectorum (subsp. schotii) (Baker) Wettst.					X			X					
503 Senecio abrotanifolius L.	X				X		X	X					
504 Senecio cacaliaster Lam.					X			X	X			X	
505 Senecio chronicum (L.) L.					X								
506 Senecio ovatus (Gaertn., Mey. & Scherb.) Willd.			X		X						X		
507 Senecio squalidus L.			X	X	X			X				X	
c^n Serratilla tinctoria (subsp. macrocephala (Bertol.) Wilczek & Schinz)	X		X	X			X	X	X				
509 Sesleria caerulea L. Ard. (subsp. calcaría (Opiz) Celak. Ex Hegi	X		X	X	X		X	X	X			X	
510 Sesleria sphaerocephala (var. sphaerocephala) Ard.	X		X	X	X	X	X	X	X	X		X	
511 Sesleria sphaerocephala var. wulfeniana (N. J. Jacq.)						X							
512 Silene acaulis (L.) Jacq. [s.l.]	X			X	X			X	X			X	X
513 Silene dioica (L.) Clairv.	X		X	X				X			X	X	
514 Silene havekiana Hand.-Mazz. & Janch.	X			X	X			X	X			X	
515 Silene nutans (subsp. nutans) L.	X		X	X	X				X			X	
516 Silene vulgaris (Moench) Garcke								X				X	
517 Silene vulgaris subsp. glareosa (Jord.) Marsden-Jones & Turr	X		X	X				X	X			X	
518 Soldanella alpina L.	X			X	X			X	X			X	
519 Soldanella minima Hoppe	X			X	X				X			X	
520 Solidago virgaurea L.			X					X			X	X	
521 Solidago virgaurea subsp. minuta (L.) Arcang.	X			X	X			X				X	
522 Sorbus aria (L.) Crantz			X		X		X	X				X	
523 Sorbus aucuparia L. (subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Cajander)	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
524 Sorbus chamaemespilus (L.) Crantz	X		X	X	X		X	X	X			X	
525 Stachys alpina L.			X										
526 Stachvs recta L.				X				X				X	
527 Stellaria gramínea L.				X	X			X				X	
528 Stellaria media (L.) Vill. [s.str.]	X			X	X			X				X	
529 Stellaria nemorum L.	X				X							X	
530 Streptopus amplexifolius (L.) DC.	X												
531 Symphytum tuberosum L.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
532 Taraxacum alpinum (Hoppe) Hegetschw. & Heer	X			X	X			X	X			X	
533 Taraxacum officinale Weber s.l.	X		X	X	X		X	X	X			X	
534 Tephroseris crispa (Jacq.) Reichenb.						X							
535 Tephroseris longifolia (Jacq.) Griseb. & Schenk	X		X	X				X	X			X	
536 Thalictrum aquilegiifolium L.	X		X	X	X		X	X				X	
537 Thelypteris limbosperma (All.) H. P. Fuchs	X		X	X							X	X	
538 Thesium alpinum L.	X		X	X	X		X	X	X			X	X
539 Thesiumpyrenaicum (subsp. pyrenaicum) Pourr.	X		X	X					X				
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	s	L	A	C	s	L	A	C	s	AS
540 Thlaspi mínimum Ard.	X		X		X							X	
541 Thymus longicaulis C. Presl			X										
542 Thymus praecox subsp.polytrichus (Borb.) Jalas	X		X	X	X				X				
543 Thymus pulegioides L.						X	X			X			
544 Thymus pulegioides subsp. montanus (Benth.) Ronniger								X					
545 Tofieldia calyculata ( L.) Wahlenb.	X		X	X	X		X	X	X			X	
546 Tozzia alpina L.			X	X									
547 Traunsteiner a globosa (L.) Rchb.					X			X				X	
548 Trifolium noricum Wulfen									X				
549 Trifolium pallescens Schreb.				X					X			X	
550 Trifolium pratense L.			X	X	X			X				X	
551 Trifolium pratense subsp. nivale (Koch) Arcang.					X				X				
552 Trifolium pratense subsp. pratense, L.	X				X			X					
553 Trifolium repens L.	X		X	X	X			X				X	
554 Trisetum alpestre (Host) P. Beauv.	X			X	X		X	X	X			X	
555 Trisetum argenteum (Willd.) Roem. & Schult.	X		X	X	X			X	X			X	
556 Trisetum distichophyllum auct., non (Vill.) P. Beauv.	X												
557 Trollius europaeus L.	X		X	X	X		X	X	X			X	
558 Tussilago farfara L.			X	X	X		X	X	X			X	
559 Urtica dioica L.	X		X	X	X			X	X		X	X	
560 Vaccinium gaultherioides Bigelow	X				X			X	X				
561 Vaccinium mvrtillus L.	X		X	X	X			X	X		X	X	
562 Vaccinium vitis-idaea L.	X		X	X	X		X	X	X		X	X	
563 Valeriana dioica L.					X			X					
564 Valeriana elongata Jacq.	X				X			X					
565 Valeriana montana L.	X		X	X				X				X	
566 Valeriana saxatilis L.	X		X	X	X			X				X	
567 Valeriana tripteris L.	X		X	X	X		X	X			X	X	
"63 Veratrum álbum L.			X	X				X				X	
569 Veratrum album subsp. álbum L.								X					
r-yq Veratrum album subsp. \obelianum (Bernh. in Schräder) Suessenguth	X		X		X				X				
571 Verbascum alpinum Turra				X	X			X				X	
572 Verónica alpina L.						X							
573 Verónica aphylla L.	X			X	X				X				
574 Verónica arvensis L.	X			X				X				X	
575 Verónica beccabunga L.	X			X				X	X			X	
576 Verónica chamaedrvs L.	X		X	X	X			X	X			X	
577 Verónica fruticam Jacq.	X				X		X	X	X			X	
578 Verónica officinalis L.			X	X	X			X			X	X	
579 Verónica serpyllifolia L.			X	X				X				X	
580 Verónica serpyllifolia subsp. humifusa (Dicks.) Syme	X								X				
581 Verónica serpyllifolia subsp. serpyllifolia L.					X								
[me taksona (Martincic in sod., 2007)	Kvadrant 9551/4				Kvadrant 9552/3				Kvadrant 9552/4				
	L	A	C	S	L	A	C	S	L	A	C	S	AS
582 Verónica urticifolia Jacq.			X			X	X	X		X	X		
583 Vicia oroboides Wulfen			X	X			X						
'8-1 Vicia sephim L.						X							
585 Vicia svlvatica L.			X	X	X		X	X					
q86 Viola biflora L.	X		X	X	X	X	X	X	X			X	
587 Viola collina Besser					X								
588 Viola reichenbachiana Jord. Ex Bureau											X		
583 Viola riviniana Rchb.	X		X	X	X	X		X				X	
590 Viola zoysii Wulfen			X	X	X		X						
Skupno število taksonov, ki uspevajo nad gozdno mejo, je v vseh podatkovnih zbirkah (vključno z najinimi podatki) za slovensko stran kvadrantov 496 (9551/4), 494 (9552/3) in 451 (9552/4), za celotno Košuto (vključno z avstrijsko stralijo) pa 497, 512 in 452. Taksone, ki jih z območja Košute oz. v subalpinskem in alpinskem pasu omerijenih kvadrantov vsebujejo druge podatkovne zbirke, sama pa jih nisva potrdila, navajava v preglednici 5 (poglavje Nepotrjeni taksoni z območja Košute).
	450-,
	400
	350
	300-
O	250-
Ü	200
	150
	100-
	50-
	0
9551/4
9552/3 Kvadrant
9552/4
11 Lastni podatki
Podatkovna zbirka florističnega kartiranja Avstrije
Flora Slovenije
■ FloVegSl
Slika 5: Število rastlinskih taksonov v podatkovnih zbirkah za kvadrante, v katerih leži Košuta. Lastni podatki in podatki v zbirkah »Flora Slovenije« in »FloVegSi« so rezultat popisov s slovenske strani Košute nad gozdno mejo, medtem ko se avstrijski podatki nanašajo na avstrijsko stran Košute nad gozdno mejo.
Figure 5: Number of taxa in floristic databases for the Slovenian part of Mt Košuta. Our data, the data from the databases »Flora Slovenije« and »FloVegSi« represent the taxa registered on the Slovenian side of Mt Košuta above the timber line, whereas the data from the database »Floristische Kartierung Österreichs« represent the taxa registered on the Austrian side of Mt Košuta above the timber line.
Podatkovna zbirka florističnega kartiranja Avstrije
H Lastni podatki
Flora Slovenije
9551/4
9552/3
9552/4
Kvadrant
Slika 6: Število rastlinskih taksonov v podatkovnih zbirkah za slovenski del kvadrantov, v katerih leži Košuta. Lastni podatki so rezultat popisov Košute samo nad gozdno mejo, medtem ko se drugi podatki nanašajo na celotne kvadrante.
Figure 6: Number of taxa in databases for the Slovenian part of the grid cells. Our data (left) represent the taxa registered on Mt Košuta above the timber line, whereas the other data represent the taxa registered in the complete Slovenian parts of the grid cells.
Skupno število vseh taksonov za slovenski del kvadrantov v vseh podatkovnih zbirkah (vključno z najinimi podatki) je tako 871 (9551/4), 749 (9552/3) in 692 (9552/4) (slika 6), za celotne kvadrante skupaj z avstrijskim delom pa 927, 791 in 833.
4 RAZPRAVA
Pričakovano število vrst na kvadrant v Sloveniji je prek 900. povprečno število vrst na kvadrant pa je bilo v podatkovni zbirki Flora Slovenije leta 2001 360 (Jogan 2001a). Slednjo številko sva v skoraj vseh kvadrantih dosegla že s popisom vrst nad gozdno mejo (slika 5). če pa upoštevamo tudi vse podatke za omenjene kvadrante, ki so na v oljo v podatkovnih zbirkah (vključno z avstrijsko stranjo), je to število precej večje, saj doseže 927 (kvadrant 9551/4) do 833 (kvadrant 9552/4) vrst. Glede na to, da je v omenjenih kvadrantih veliko različnih habitatnih tipov in da dosežejo velik razpon nadmorskih višin, predvidevava, da gre za vrstno bogate kvadrante, čeprav manjkajo Štev ilne rudcralnc vrste, saj jc območje redko poseljeno. Prav lako jc Ireba upoštev ati dejstvo, da četrtina kvadrantov 9551/4 in 9552/3 Icr Irctjina kv adranta 9552/4 ležila v Avstriji. Predvidevava, da bi s sistematičnim popisom vrst tudi pod gozdno mejo prek celotne vegetacijske sezone lahko v saj v bolj habilalno pestrem kv adrantu 9551/4 dosegli pričakov ano število 900 taksonov.
4.1 Komentar k zanimivim najdbam
Večina vrst. ki sv a jih popisala, je bila na raziskovanem območju pričakovana in je pogosta tudi v preostalem delu Karavank oziroma širše v Jugovzhodnih apneniških Alpah (ali pa še širše). Te taksone sva navedla v rezultatih (preglednici 2 in 3) in jih v nadaljevanju ne omenjava več. Nekateri popisani taksoni pa so zanimivi z vidika razširjenosti, naravovarstva ali taksonomske problematike. Te zanimivejše najdbe natančneje obravnavava v sledečih poglavjih.
4.1.1 Endemiti Jugovzhodnih apneniških Alp
Endemiti so taksoni. katerih razširjenost je omejena samo na določene večje ali manjše geografske predele. Pri tem je areal endemita lahko sklenjen (kontinuiran) ali pa razbit na manjše ločene areale. kijih označujemo kot disjunkcije (Maver. 1960). Nad gozdno mejo na Košuti sva potrdila uspevanje 12 endemitov Jugovzhodnih apneniških Alp. Pri njihovi opredelitvi sva uporabila naslednje vire: Mav er (1960), Fischer et al. (2008) in Wraber (1990).
Šest izmed teh taksonov jc (sub)cndcmičnih v slov enskih Alpah: Zoisova zvončica (Campamt-/a zovsii: tudi na severnem robu Trnovskega gozda), gola bilnica (Festuca calva; tudi v Karnijskih Alpah), mlaliava bilnica (Festuca (axa), južna podvrsta avstrijskega dežena (lleracleum auslria-eum subsp. siifolium; ludi v Trnov skem gozdu ter v Karnijskih in Ziljskih Alpah v Avstriji), Tra-unfcllncrjcva zlatica (Rammca/us iraunfellnerr, disjunklno nahajališče na Snežniku) in Kcrncrjcv mošnjak (Thlaspi minimum). Zoisov a zvončica jc na Košuti pogosta v skalnih razpokah, mlaliava bilnica pa na meliščih. Slednja jc bila 1802 opisana z Ljubelja in je endemična v slovenskih Alpah ( Wraber. 1990). Gola bilnica ravadno tvori večje sestoje in pogosto dominira v sestojih asociacije . Ivenasiroparlaiorei-Fesiuceium calvae. ki se po njej ludi imenuje (Aichinger. 1933; Grabherr & Mucina, 1993). Rod Festuca obravnavava v poglavju Taksonomsko težav ne skupine. Avstrijski dežen jc na Košuti pogost v subalpinskih in alpinskih Iraviščih. Traunfcllncijcv o zlatico najdemo v vlažnem skalovju, Kcrncrjcv mošnjak pa sv a potrdila na meliščih na zahodu Košute.
Nekateri taksoni imajo v Sloveniji še manjše območje razširjenosti. Wulfenov jeglič (Primu/a M ulfeniana subsp. \vulfeniana) raste v Karavankah in Kamniških Alpah, v Julijskih Alpah pa samo v Bohinjsko-Krnskih gorah (Maver, 1960: Wraber. 1990). Uspeva tudi v Ziljskih Alpah v Avstriji in v Beneških Alpah v Italiji (Fischer el al., 2008: Poldini. 2002). Podobno razširjenost ima Hohenvvartov kamnokreč (Saxifraga hohemvartii), ki je veljal za endemita Karavank in Kamniških Alp. pred kratkim objavljeni podatki pa kažejo, da je morda uspeval tudi na Črni prsti (Horandl. 1993: Dakskobler & al.. 2008). Na Košuti rasle ponav adi na ovršnem delu grebena, na severni oziroma bolj vlažni strani skalovja.
Med taksoni. ki so endemičiii v Kamniških Alpah in Karavankah mi Košuti najdemo tri. Medtem ko je Froelichov svišč (Gentiana froelichii subsp jroelichii'. z disjunkcijo na Lopiču -Plauris v JZ delu Julijskih Alp v Italiji; Wraber. 1990) 11a Košuti pogost v nekoliko vlažnem skalovju, uspeva skalna smiljka (Cerastium julicum) le v skalnih razpokah 11a vrhu Košutniko-vega turna in Tolste Košute. Kamniška murka (Nigritella lithopolitanica) je na Košuti pogosta na alpskih traviščih v vseh kv adrantih, saj uspeva ob robu pašnikov pa tudi južno tik pod glavnim grebenom.
Na podlagi današnje razšiijenosti razlikujemo absolutne in relativ ne endemite. Med absolutne cndcmilc spadajo zgoraj našteti taksoni. ki imajo kontinuiran arcal. zunaj katerega navadno ne rastejo. Kot relativne cndcmilc pa označujemo tiste, ki imajo glav no območje pojavljanja, poleg tega pa imajo še manjši, disjunklcn arcal. v katerem so rclaliv no endemični. Relativni endemit. ki uspeva ra Košuti, je I iola zoysii. Zoisova vijolica ima v osrednji skupini Karav ank disjunklcn del arcala. glav 111 arcal pa ima v pogoijih Bosne in Hercegovine. Črne gorc. Makedonije in Albanije. Maver (1960) in Praprotnik (1987) jo obrav nav ala kol ilirski llorni element.
V nadaljevanju podrobneje obrav navava nekaj izbranih endemičnih taksonov. ki sva jih popisala na Košuli.
Cerastium julicum — skalna smiljka
Skalna smiljka se od drugih podobnih smiljk loči po pokončnih cvetovih in plodnih pecljih. Njeno klasično nahajališče je na Raduhi. kjer jo je pod imenom Cerastium rupestre opisal Franc Krašan. Ker je bil vrstni pridevek, ki ga je uporabil za novo vrsto smiljke. že uporabljen, so ga morali spremeniti. Šele več kot 40 let po odkritju je C. Schellmann vrsto poimenoval Cerastium julicum, čeprav ni verjetno, da uspeva tudi v Julijskih Alpah (Wraber. 1990. 2006). Skalna smiljka je endemična v Kamniških Alpah in vzhodnih Karavankah (Fischer et al.. 2008: Vreš v Martinčič et al.. 2007; Wraber, 1990,2006): pogosta je med Storžičem in Raduho. iz Karavank je znana z Obirja in Pece (Wraber. 1990,2006; Hartl et al.. 1992). Jogan et al. (2001) jo navajajo tudi za kvadranta zahodno (9551/3) in južno (9652/1) od Košute Pojavljanje vrste v kvadrantu 9551/3 je potrdil Kocjan (2001). kije skalno smiljko opazil na drobnogruščnatem melišču ob poti na Palec; leta 2010 sv a jo avtorja opazila v skalnih razpokah na Vrtači, znana pa je tudi v kvadrantu 9552/3. v katerem leži večji del raziskovanega območja (Hartl et al.. 1992). Možno je. da se podatek iz tega kvadranta nanaša mi nahajališče mi Košutnikovem tumu, kjer sva vrsto opazila tudi midv a. Skalno smiljko sva popisala še na Tolsti Košuti (9552/4). Ti dve nahajališči dopolnjujeta karto razširjenosti v rste in povezujeta oddaljeni nahajališči iz zahodnih Karavank s tistimi v vzhodnih Karavankah (Jogan et al., 2001). Vrsta v Avstriji spada med potencialno ogrožene vrste (kategorija 4: preglednica 4; Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer, 1999): na avstrijskem Koroškem je namreč znana le v zgoraj omenjenih kvadrantih (Hartl et al.. 1992). Glede mi kriterije za vključitev taksonov mi Rdeči seznam (Bačič, 2006) meniva, da bi vrsto tudi pri nas lahko uvrstili na Rdeči seznam kot redko vrsto (R). saj je zaradi majhnega areala potencialno ogrožena. Uspeva mi podobnih rastiščih kot Froelichov svišč. a je omejena na manjše območje kot slednji, ki pa je kot redka vrsta (R) uv rščen na Rdeči seznam (preglednica 4; Anokvmols. 2002).
Gentiana jroelichii subsp. Jroelichii - Frocliehov svišč
Froelichov svišč je endemičen v Kamniških Alpah in Karavankah: ra/šiijcn je od Ljubelja na zahodu do Raduhc in Pece na v /hodu. osamljeno nahajališče ima na Lopiču (Plauris) v skrajnem jugozahodnem delu Julijskih Alp v llaliji. Te populacije pripadajo lipski podv rsti (G. froelichii subsp. froelichii). medlem ko je bila iz južnega predgoija Karnijskih Alp (Beneške Alpe) opisana samoslojna podv rsta Zcnarijin svišč (G. froelichii subsp. zenarii F. Marlini & Poldini). Slednji
ima. v nasprotju s prvim, višja stebla in spiralno zavite zobce časnih listov ( Wraber. 1992,2006). Martini & Poldini (1988) kot pomembne razlikovalne znake navajata še dolžino časnih zobcev, razmerje med dolžino in širino pri le-teh dolžino prašnic. obliko in število stebelnih listov. Froe-lichov svišč sva popisala v vseli treh kvadrantih, uspeval je na senčnem oz. bolj vlažnem skalovju. Nenavadni so se nama zdeli primerki z južnega pobočja Tolste Košute, ki so imeli dolga stebla in na njih tudi po dva ali tri cvetove, stebla pa so bila olistana s tremi, včasih pa tudi več pari oval-no-suličastili listov. Ti primerki so imeli tudi zelo zavite časne zobce, a so vsi dnigi znaki ustrezali značilnostim tipske podvrste. Martini & Poldini (1988) sta ugotovila, da imajo primerki na ni/jih in manj vclm i/postavljenih legah daljša stebla, torej je število slcbelnih lislov zelo spremenljivo. Zanesl jivi razlikovalni znak med podvrstama naj bi bila dolžina in oblika čašnih zobccv. v sekakor pa bi bilo zanimivo ugotovili, ali se podvrsti tudi filogenelsko ločila, ali pa gre. kar je bolj verjetno, bolj /a morfološke oblike, ki so se razvile pod vplivom različnih okoljskih dejavnikov (ekotipi).
Viola zoysii - Zoisova vijolica
Zoisova vijolica uspeva na kamnitih iraviščih na karbonatni podlagi in cvcli /e maja ali junija (Wraber. 2006; Bačič v Martinčič cl al.. 2007). Vrsla je bila v 18. slolelju opisana po primerkih iz Karav ank, šele veliko kasneje so jo odkrili na glavnem območju razširjenosti v jugovzhodnih Dinaridih, od Hrv aške in Hercegovine do črnogorsko-albanskih Prokletij in Makedonije. V Karavankah doseže severozahodno mejo areala in je razširjena od Golice prek Stola do planine Korošice na Košuti in v Avstriji na Obirju (Praprotnik. 1993b: Wraber. 1990. 2006). Fischer et al. (2008) jo obravnavajo kot podvrsto llola calcarata subsp. zoysii. ki je redka v Karavankah. Zahodnoalpska podvrsta (i' calcarata subsp. calcarata) ima v primerjavi z Zoisovo vijolico ponavadi temno vijoličaste cvetove in liste, ki so daljši od sv oje širine.
O razširjenosti in različno obarvanih oblikah (formah) Zoisov e vijolice je pisal že Derganc (1909). Za nahajališče tipične rumenocvetne oblike {Viola zoysii f. tvpica) navaja tudi »Korošico (Kokeil) in Košuto pri Tržiču (Kaulfuss! i. Hb. P. V. et Deschmann K.)«, natančnejše lokacije pa ne omenja. Praprotnik (1993b) jo je na Korošici (Ljubeljski Babi) iskala neuspešno, pa tudi Hartl et al. (1992) je za ta kv adrant (9551/4) ne omenjajo, navajajo jo le za zahodne Karavanke med Podrožco in Begunjščico (kvadrant 9551/3) ter za območje Obilja. Bačič (v Martinčič et al.. 2007) jo navaja tudi za Julijske in Kamniške Alpe. kar temelji na navedbi Wraberja (1990), da »je razšiijena do Korošice«. Pri tem pa ni mišljena Korošica v Kamniških Alpah pač pa tista v Karavankah, zahodno od Košute, ki jo omenja Derganc (1909). Edino nahajališče iz Julijskih Alp (ob planinski poti med prelazom Vršič in Policami) je omenjeno v poročilu o ekskurziji av strijskega Koroškega naravoslovnega društva (Zwander 1988). Glede na to. da dnigih podatkov o nahajališčih te vrste iz Julijskih Alp ni in da na omenjenem nahajališču te vijolice ni dotlej in poslej opazil nihče drug. je verjetno, da je šlo pri določitvi za napako ali pa zamenjavo imena s Zoisovo zvončico. Jogan et al. (2001) in Praprotnik (1993b) nahajališč iz Julijskih in Kamniških Alp ne nav ajajo. Praprotnik (1993b) iz Karavank poroča tudi o najdbah dnigih dveh oblik Zoisove vijolice: vijoličnocvetno (f" zoysii f. lilacina) je opazila na Seči in na pobočju Zijallc na Belski planini, dmgo obliko, ki ima sicer rumene cv etove z modrima zgornjima venčnima listoma (( . zoysii f. semicoerulea), pa na Bclščici. Na Košuti sva samo rumenovenčno obliko vrslc (! .' zoysii f. tvpica) rašla na dv eh mestih na pašniku vzhodno od planine Sije (9552/3). kar pomeni, da je vrsla v Karavankah razširjena bolj proli vzhodu, kol je bilo /nano doslej. S leni sva potrdila trditev Derganca (1909). da vrsta uspev a na Košuti, kjer morda obstajajo še kakšna spregledana nahajališča, saj ta vrsla cv cli zelo zgodaj spomladi, ko so gorc slabše obiskane, v času po cvetenju pa jo je skoraj nemogoče opazili.
Zoisova vijolica je uvrščena na Rdeči seznam kot redka vrsta (R, preglednica 4, Anonymous, 2002). Vrsto naj bi za zavarovanje predlagal že Paulin in poudaril, da je ne ogrožajo turisti planinci, ampak nabiralci rastlin, ki nabirajo žive primerke (Praprotnik 1993b). Ogrožena naj bi bila zlasti na Stolu, kjer so jo več kot sto let nabirale generacije slovenskih in tujih botanikov. Predvidevava, da vijolica na Košuti ni ogrožena, saj odcveti še preden na planino priženejo krave, obiskovalci pa v tem času niso tako pogosti.
Naravovarstveno zanimive vrste
Na Košuti uspeva več vrst, ki so v Sloveniji zavarovane z različnimi uredbami (Anonymous, 2002, 2004d), nekatere pa varujejo tudi evropske direktive (Anonymous, 2004e). Ker raziskovano območje leži na državni meji z Avstrijo, je bilo smiselno ugotoviti, ali so kateri izmed taksonov uvrščeni na Rdeči seznam tudi v Avstriji (Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer, 1999). Podatke o naravovarstvenem statusu taksonov sva povzela v preglednici 4.
Preglednica 4: Naravovarstveno zanimivi taksoni in njihov status varovanja Table 4: Taxa important for nature conservation and their conservation status
		Uredba o zavarovanih			Avstrijski rdeči seznam
		prosto živečih rastlinskih vrstah	Rdeči seznam	Natura 2000	(Niklfeld & Schratt-
	Takson	(Anonymous, 2004d)	(Anonymous, 2002)	(Anonymous, 2004e)	Ehrendorfer, 1999)
1	Abies alba				3
2	Androsace lactea				r: sAlp
3	Arctostaphylos iiva-ursi	O, C			
4	Arnica montana	O, C	V	B	
5	Blysmus compressus		V		
6	Campanida barbota		V		
7	Campanida zoysii	H	O	A	
8	Carexflavella		K		
9	Cephalanthera longifolia	H	V		
10	Cerastium julicum				4
11	Chamorchis alpina	H			
12	Coeloglossum viride	H	V		
13	Convallaria majalis	0°			
14	Cyclamenpurpurascens	0°			
15	Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii	H			
16	Dactylorhiza sambucina	H	V		3
17	Diantims sternbergii	x	Ol		
18	Diantims sylvestris	x			
Takson	Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Anonymous, 2004d)	Rdeči seznam (Anonymous, 2002)	Natura 2000 (Anonymous, 2004e)	Avstrijski rdeči seznam (Niklfeld & schrattEhrendorfer, 1999)
19 Eleocharis quinqueflora		V		
20 Elyna myosuroides		R		
21 Epipactis atrorubens	H			
22 Gentiana clusii	x	01		
23 Gentianafroelichii		01		4
24 Gentianapannonica	C	01		
25 Gymnadenia conopsea	H	V		
26 Gymnadenia odoratissima	H	v		
27 Helleborus niger	0°			
28 Helleborus odorus	0°			
29 Hieracium caespitosum				3
30 Huperzia selago	O			
31 Leontopodium alpinum	x	01		r: oAlp
32 Lilium carniolicum	x	01		3
33 Lilium martagón	x			
34 Lycopodium annotinum	O		B	
35 Lycopodium clavatum	O		B	
36 Nigritella lithopolitanica	H	R		4
37 Orchis mascula subsp. speciosa	H	V		
38 Oxytripos neglecta				4
39 Pedicularis elongata subsp.julica		v		4
40 Pinguecula alpina	x			
41 Platanthera bifolia	H			
42 Primula auricula	x	01		
43 Pseudorchis albida	H			
44 Pulsatilla alpina subsp. austroalpina	H			
45 Ranunculus auricomus agg.				3
46 Scorzonera rosea		v		
47 Scrophularia scopolii				3
48 Scrophularia vernalis				3
49 Sempervivum tectorum subsp. schotii	x			
50 Serratilla tinctoria subsp. macrocephala				2
51 Streptopus amplexifolius		v		
	Takson	Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Anonymous, 2004d)	Rdeči seznam (Anonymous, 2002)	Natura 2000 (Anonymous, 2004e)	Avstrijski rdeči seznam (Niklfeld & SchrattEhrendorfer, 1999)
52	Traimsteinera globosa	H	V		
53	Trifolium mri cum				4
54	Viola zoysii		R		
Opombe: O in O0 - dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov, pri O le za osebne namene, H - zagotovljeni morajo biti ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata rastlinske vrste, C - dovoljen le pogojen odvzem iz narave in izkoriščanje, x - vrsta zavarovana po Uredbi o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Anonymous 2004d); V - ranljiva vrsta, R - redka vrsta, O - vrsta zunaj nevarnosti, Ol - vrste, ki so zavarovane z Odlokom o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst in niso več ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogrozitve, K - premalo znana vrsta (Anonymous 2002); A - vrsta v interesu skupnosti, za ohranjanje katere je treba določiti posebna ohranitvena območja, B - vrsta v interesu skupnosti, pri kateri za odvzem iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi upravljanja (Anonymous 1992); 2 - močno ogrožena vrsta, 3 - ogrožena vrsta, 4 - potencialno ogrožena vrsta, r - vrsta ogrožena regionalno, ne v vsej Avstriji: sAlp - v južnoalpskem delu Avstrije, vključno z južnim obrohjem Centralnih Alp, oAlp - v vzhodnoalpskem delu Avstrije vključno s skoraj vso Koroško (Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer 1999).
Notes: O & 0° - allowed to collect the plant parts above ground, except seeds and fruits, O - for personal purpose only, H - measurements for the preservation of the species habitat have to be assured, C - only conditionally allowed to collect and exploit the species, x - the taxon is protected according to Anonymous (2004d): V - vulnerable, R - rare, O - species out of danger, 01 - species protected according to the Odlok o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS, št. 15/76) that are not threatened, but it is very likely that they will be threatened again in the future, K - insufficiently known species (Anonymous 2002); A - species for which special preservation areas have to be defined, B - species for which special management for collecting is provided (Anonymous 1992); 2 - highly endangered species, 3 - endangered species, 4 - species that are likely to become endangered, r - regionally endangered species, not in entire Austria: sAlp - in the southern Alps in Austria, including the southern part of the Central Alps, oAlp - in the eastern Alps in Austria, including the greater part of Carinthia (Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer 1999).
Nad gozdno mejo na Košuti sva popisala 34 rastlinskih vrst, ki so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Anonymous, 2004d; preglednica 4). V omenjenem dokumentu so z oznako H označeni taksoni, za katere morajo biti zagotovljeni ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata vrste (preglednica 4). Zoisova zvončica (Campanula zoysii) in alpski kosmatinec (Pulsatilla alpina subsp. austroalpina) sta na Košuti pogosta in rastišča, na katerih se pojavljata (skalne razpoke (sub)alpinskega pasu oz. travišča), niso ogroženi. Tudi večina kukavičevk je bila na Košuti pogosta, večino sva opazila na več območjih. Izključno na enem mestu sva opazila dolgolistno naglavko (Cephalanthera longifolia), dvolistni vimenjak (,Platanthera bifolia) in temnordečo močvirnico (Epipactis atrorubens), a te vrste so bolj pogoste v nižjih legah. Na manjšem številu nahajališč sva opazila alpsko cepetuljko (Chamorchis alpina), a vrsta je zaradi zelene obarvanosti in majhne rasti neopazna in zlahka spregledana. Redkejši od
scopoi.ianoxi 2014
navadnega kukovičnika (Gytrinadenia conopsea) je dehteči (G. odoratissima). Opazila sva. da se kukavičevke na močno popasenih in evtrofiziranih planinah navadno pojavljajo samo na robu pašnikov , ali pa so manjše rasti kot na travnikih, kamor pašne živali ne zaidejo. Pretirana paša bi lahko ogrozila uspevanje bezgove prstaste kukavice (Dactylorhiza sambucind), ki sva jo opazila samo na planinah, višje pa ne.
Med rastline, pri katerih je dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov, sodi arnika {Arnica m on tana: preglednica 4). ki sva jo opazila le na za-kisanem travišču/pašniku na planini Korošici. Tu sv a vrsto popisala samo na bolj strmem delu planine, kjer se pašne živali dlje časa ne zadržiijejo in padavine sperejo hranila. Vednozeleni gornik (. \rctostaphylos uva-ursi) in panonski svišč (Genticma pannonica) sta na Košuti dokaj pogosla in njune populacije niso ogrožene. Prvega sva sicer opa/ila le v osrednjem delu grebena, a tam več grmičkov, ki pokrivajo veliko površino, predvidevava pa. da se na podobnih rastiščih pojavlja še kje.
Na raziskovanem območju na Košuti sva popisala 26 taksonov / Rdečega seznama ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (Anonymous. 2002), ki spadajo v 4 različne kategorije ogroženosti. Večino vrst. ki spadajo v kategorijo ranljivih vrst (V: preglednica 4), sva popisala na območju planine Koroške (preglednica 2). Te v rste poscljujcjo rastišča, ki so za človekove vplive /elo občutljivi (Anonymous, 2002). kar zakisana travišča na omenjeni planini vsekakor so. Zaradi naklona predvidevava, da jih cvtrofikacija ne ogroža, večji problem je pretirana paša in z njo povezana povečana erozija. Populacijo arnike bi lahko ogrozilo tudi nabiranje /a zdravilne namene. Redki vrsti (R: preglednica 4: Anony mous. 2002) sla Migritetla liihopolitonica in l iola zoysii. Medtem ko je prva pogosta na alpskih tratah od planin pa do ovršnega dela grebena, sva Zoisovo vijolico opazila le na dveh nahajališčih vzhodno od planine Šije. V to kategorijo ogroženosti spada tudi Elyna myosuroides. Slednjo smo opažih samo na enem nahajališču na zaplati debelejšega humusa sredi manj zakisanega območja s prevladujočimi travami (npr. Ses/eria caerulea) na vrhu grebena, vzhodno od Toplarja. Zaplata je precej majhna in ogrozilo bi jo lahko pretirano zadrževanje pašne drobnice na tem delu grebena. Vrste, ki spadajo v kategorijo zunaj nevarnosti (O in 01: preglednica 4. Anonymous 2002.2004d). so na območju Košute pogoste in nisv a opazila dejavnikov, ki bi jih ogrožali. Izjema je planika (Leontopodium alpinum) - le nekaj primerkov vrste sva opazila na vrhu Velikega vrha in Malega Kladiva. Premalo znano vrsto (K: preglednica 4) Carex flavella obravnavava v nadaljevanju.
Vrsta v interesu skupnosti, za ohranjanje katere je treba po Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000; Anonymous. 2004e. Anonymous. 2002) določiti posebna ohranitvena območja in uspeva tudi na Košuti, je Zoisova zvončica (Campanula zoysii). Z omenjeno uredbo so zavarov ane tudi na Košuti popisana lisičjaka (Lyeopodoum annotinum in L. clavatum) in arnika (Arnica montana), pri katerih za odv zem iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi upravljanja. Medtem ko je brinolistni lisičjak {L. annotinum) na Košuti zelo pogost med ruševjem, sv a kijasti lisičjak (L. clavatum) popisala samo na zakisanem travišču na planini Korošici in na planini Dolžanki pod gozdno mejo (preglednica 2).
Na av strijskem Koroškem je skoraj 30 % v tej zvezni deželi rastočih praprotnic in semenk uvrščenih na nacionalni Rdeči seznam (Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer, 1999). Medtem ko so nekatere rastlinske vrste in podvrste ogrožene v celi Avstriji, so druge ogrožene samo v nekaterih zv eznih deželah ali samo na določenem širšem območju (npr. v južnem predelu avstrijskih Alp. glej preglednico 4). Lestvica kategorij ogroženosti sega od 0 (izumrla vrsta) do 4 (potencialno ogrožena v rsta), vrste, ki so ogrožene samo regionalno, imajo oznako r in zraven pripisano regijo, v kateri so ogrožene. Na Košuti uspeva 16 v rst praprotnic in semenk. ki so uvrščene na omenjeni seznam, od tega je 6 ogroženih. 4 pa so potencialno ogrožene. Medtem ko so vrste Gentiana froelichii, Pedicularis eiongata subsp. julica in Nigritella liihopoliicmica
uv rščene tudi na slovenski Rdeči seznam, vrsta Cerastium julicum ni. čeprav se v Sloveniji in na Košuti pojavlja redkeje od prej omenjenih (Jogan et al.. 2001). Meniva, da bi julijsko siniljko bilo smiselno uvrstiti tudi na slovenski Rdeči seznam v kategorijo redkih rastlin (R: glej poglavji Endemiti Jugovzhodnih apneniških Alp in Taksoni na robu sv oje razširjenosti).
V	Avstriji močno ogrožen takson. ki uspeva na Košuti, je Serratilla tinetoria subsp. mac.ro-cephala (kot S. macrocephala: preglednica 4). Slednji v Avstriji uspeva samo na Koroškem, njegov glavni areal razširjenosti pa sega od pogorij Slovenije do severne Španije (Fischer et al., 2008: Nirlfeld & Schratt-Ehrendorfer. 1999). Jogan et al. (2001) prikazujejo le nekaj nahajališč iz Julijskih Alp. znan pa je tudi z Begunjščice v Karavankah (Paulin, 1916), Kukovni-ce na Kriški gori v Kamniških Alpah (Prekoršek, 1965) in Snežnika (Wraber. 1970). čeprav Wraber (2007) Kamniških Alp ne navaja. Na Košuti je v elcglav a mačina pogosta in verjetno je na trav iščih tudi drugje v Karavankah pogostejša, kolje /nano i/ literature. Ker je v Mali llori Slovenije obrav navana kol podvrsta (Wraber v Martinčič el al.. 2007), je vcijetno večkrat določena le do vrsle (Serratilla tinetoria s. lat). Meniva, da v Sloveniji njena uvrstitev na Rdeči seznam ni pol nebna.
V	južnoalpskem območju Av strije je ogrožen mlečnobeli oklep (. Uutrosace ladea), v vzho-dnoalpskcm delu pa planika (Leontopodium alpinum). Obe vrsti sta redki tudi na Košuti in sva ju popisala samo na enem oziroma dveh nahajališčih. Medtem ko je planika uv rščena tudi na slovenski Rdeči seznam in jc zavarov ana (Ol: preglednica 4). bi bilo monda smiselno tudi mlečnobeli oklep uvrstili na ta seznam kot redko v rslo (R: glej poglavje Taksoni zanimiv i / vidika razšiijenosti).
V	naslednjih podpoglavjih natančneje obrav nav ava nekaj izbranih vrst. ki so zavarovane z različnimi uredbami (preglednica 4; Anonvmous. 2002. 2004d) in so na območju Karavank redke
C ar ex flavélla - rumenkasti šaš
Fischer et al. (2008) obravnavajo rumenkasti šaš kot alpsko različico (varieteto) rumenega šaša (C. flava var. alpina), ki se pojavlja raztreseno v subalpinskem in alpinskem pasu celotne Avstrije z izjemo skrajnega vzhoda (Gradiščansko in Dunaj). Tudi Aeschimann et al. (2004) C.flavella ne obravnavajo kot samostojno vrsto. Jogan et al. (2001) in Hartl et al. (1992) prikazujejo samo razšiijenost celotne skupine C. fia\>a agg.. vendar se večina podatkov nanaša na rumeni šaš. Nahajališča rumenkastega šaša v Sloveniji so znana iz Julijskih Alp: iz okolice izvira reke Soče (9548/3; Darskobler et al., 1996), z Malega polja (9649/1: Bačič. 2006; Martinčič et al.. 2007), s Poljan pri Ukancu (9648/4: Martinčič et al., 1992) in z močvirnatega travnika pri Koritnem (9650/2; Zupančič et al.. 1997). V Karavankah je znan z vlažnih travnikov na Stolu (9551/3; Bačič, 2006: Martinčič et al., 2007). Rastline z Malega polja in Stola je nabral Justin leta 1901 in so shranjene v LJU (LJU10010776 in LJU10010777). Tako rumeni kot rumenkasti šaš uspevata na vlažnih tleh. rumenkasti na pustih traviščih in ob izvirih v subalpinskem in alpinskem pasu (Bačič, 2006: Martinčič et al., 2007). Rumenkasti šaš sva nabrala na povirnih tleh ob potočku severno od planine Korošice. našla pa sv a ga še na podobnih rastiščih na planini Pungrat in južno od Tolste Košute. Uspeval je skupaj z vrstami Eleoc.haris quinqué-flora, Blysmuss compressus. Junci/s compressus in Sohlanella mínima. Bačič (2006) in Fischer et al. (2008) ugotavljajo, da je laksonomski slalus rumenkastega šaša nejasen in da gre morda le za v isokogorsko obliko rumenega šaša. Nalančncjša rev izija skupine bi lahko odgovorila na to vprašanje ter pokazala ludi v zoreč razšiijenosti in ekologije obeh laksonov. Rumenkasti šaš je uv rščen med nezadostno znane vrsle (K) na Rdečem seznamu (Anonvmous. 2002), s čimer se strinja ludi Bačič (2006).
Chamorchis alpina - alpska cepetuljka
Alpska cepetuljka je naša najmanjša, do 10 cm visoka kukavičevka. Skoraj izključno je vezana na čvrsto šašje (Wraber. 2006). Ker je njeno cvetno odevalo rumenkasto zeleno, je pogosto spregledana (Jogan v Martinčič et al.. 2007: Ravnik, 2002: Wraber. 2006). V slovenskem delu Alp ima alpska cepetuljka nahajališča v vseli pogorjih (Kamniške in Julijske Alpe. Karavanke), a so ta razmeroma redka. Na Košuti sva jo opazila na travišču južno od Tegoške gore (9552/3) in na Mali Košuti (9552/4). Med Škrbino in Tegoško goro sojo popisali tudi Vreš, Anderle in Babij (2003; zbirka FloVegSi: preglednica 3). Dakskobler in Anderle pil tudi na grebenu Košutnikovega turna na slovenski strani meje poleti 2012 (I. Dakskobler. pisno). V avstrijski zbirki so podatki samo za vzhodni kvadrant, tako za avstrijski kot slovenski del (južno pobočje Tegoške gore: preglednica 3). Sicer je na avstrijskem Koroškem alpska cepetuljka bolj pogosta na zahodu, v obmejnem delu s Slovenijo pa le na območju Obirja in Pece. podatek za kvadrant 9551/3 (območje Stola. Begunjšči-ce in Vrtače) pa je starejši od leta 1945 (Hartl et al.. 1992). Vrsta je. kot vse orhideje, v Sloveniji zavarovana, zagotovljeni morajo biti ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja njenega habitata (H: preglednica 4; Anonvmous. 2004d). Kljub svoji redkosti v Slov eniji alpska cepetuljka ni uvrščena na slovenski Rdeči seznam, v nasprotju /. večino pri nas rastočih orhidej. Verjetno /alo. ker človek do njenih rastišč nima velikega ekonomskega interesa, prav tako jih ne ogroža narav na sukcesija ali nabiranje (kriteriji po Bačič 2006). Na Košuti bi njeno uspevanje lahko ogro/ila cvtrofizacija /aradi paše. Predvidevava, da bi se lo lahko zgodilo tudi drugje na podobnih rastiščih V Avstriji vrsla ni uvrščena na Rdeči se/nam (Niklfeld & Schratt Ehrendorfer. 1999). in ker je pri nas v Julijskih Alpah pogosta, meniv a, da njena uvrstitev na Rdeči se/nam ni potrebna.
Eleocharis quinqueflora — malocvctna sita
Malocvetna sita je do 25 cm visoka ostričevka (Cvperaceae) z okroglim steblom. Gre za evra-zijsko-severnoameriško vrsto, kije razširjena v celotnih Alpah (Aeschimann et al., 2004). Vrsta ima v Sloveniji nekaj raztresenih nahajališč (Jogan et al.. 2001). uspeva na močvirjih, nizkih barjih, v lužah in na bregovih voda (Martinčič et al.. 2007). Novejšo arealno karto malocve-tne site so objavili Zelnik et al. (2010). vendar ne navajajo nahajališč v zahodnih Karavankah, medtem ko naj bi bila vrsta razširjena tudi v tem delu Alp: na mokrotnem travniku blizu Valvasorjeve koče pod Stolom (Dolšak. 1936; kvadrant 9550/4. Jogan et al.. 2001). Tudi severno od Karavank je malocvetna sita razmeroma pogosta (Podjuna. Rož. Celovška dolina. Karnijske Alpe. dmgod raztreseno, pogostejše na skrajnem severozahodu av strijske Koroške: Hartl et al.. 1992). pojavlja pa se tudi v drugih delih Avstrije (Fischer et al.. 2008). O novih nahajališčih te vrste pišeta tudi Frajman & Bačič (2012). Majhno ostričevko sva opazila ob potoku severno od planine Korošice. kasneje pa sva njeno pojavljanje zabeležila še na dveh nahajališčih na planini Dolgi njiv i. Na območju planine Ilovice jo je popisal tudi Anderle (2009: zbirka FloVegSi. pPre-glednicreglednica 3). podatki o njenem uspevanju v kvadrantu 9551/4 so tudi v zbirki floristič-nega kartiranja Avstrije. Zelnik et al. (2010) so večino vrstnorevnih sestojev z maloovetno sito v Sloveniji uvrstili v asociacijo Eleocharitetum pauciflorae Ludi 1921 in predlagali, da se zavaruje. Združba je redka in se pojavlja na dolomitni podlagi v montanskem pasu (Zelnik et al, 2010). Vrst. ki so značilne za omenjeno združbo, na rastiščih malocvetne site nisv a opazila. Malocvetna sita je uvrščena na Rdeči seznam kot ranljiva vrsta (V: preglednica 4: Anon^ mols. 2002) in meniva, da je takšno varovanje glede na kriterije v Bačič (2006) ustrezno, saj njena rastišča lahko ogrozi človek, ogroža pa jih tudi naravna sukcesija. Na Rdečem seznamu je tudi v sosednji Avstriji, kjer je ogrožena zlasti mi avstrijskem Koroškem (Niklfeld & Schratt Ehrendorfer. 1999). Na planini Korošici nisv a opazila dejavnikov, ki bi vrsto ogrožali, medtem ko bi njeno pojavljanje na planini Dolgi njiv i lahko ogrozil pretiran vnos hranil v primeru prekomernega števila pašne živ inc. saj se le-ta napaja v bližini raslišča.
Elyna m}'osuroides - alpska elina
Alpska elina je atktično-alpinska vrsta, ki je razširjena v- celotnih Alpah (Aeschimann et al. 2004). Porašča vetru izpostavljene grebene, ki pozimi niso pokriti s snegom. Raste na bazičnih kamnitih tleh pokritih z debelo humusno plastjo, kjer karbonatna podlaga nima vpliva na površinski sloj (Fischer. 2008: Martinčič et al., 2007). V Sloveniji naj bi uspevala le v severozahodnem delu Julijskih Alp in na Stolu v Karavankah (9551/3; Jogan et al., 2001: Martinčič et al., 2007). Za Stol jo navajata Dolšak (1936) in Aichinger (1933), ki jo je opazil v vlažnih kotanjah mi prisojnem pobočju pod Stolom. Hartl et al. (1992) je za Karavanke sploh ne navajajo, njena nahajališča so omejena na zahodni del avstrijske Koroške ter na Karnijske Alpe. Tako ja nahajališče mi mejnem grebenu Košute (mi slov enski strani, veliko okoli pol kvadratnega metra) drugo znano nahajališče v Karavankah in prva potrditev za Karavanke po skoraj 80 letih. Alpska elina je kot redka vrsta (R) uvrščena mi slovenski Rdeči seznam (Anonvmovs. 2002). medtem ko v Avstriji ni ogrožena. Glede na njeno redko pojavljanje v Sloveniji je vrsta potencialno ogrožena (R) in meniva, da je ta kategorija varovanja ustrezna.
Orchis mascula subsp. speciosa - zvezdnata kukavica
Zvc/dnala kukav ica je kukavičevka. ki se v Slov eniji pojav lja razi neseno, manjka samo v Ponnuju (Jogan cl al.. 2001: Martinčič cl al.. 2007). V zahodnih Karav ankah je znana le i/ kvadranta 9551/3 (območje Stola. Bcgunjščicc in Vrtače, zahodno od Košulc). v Kamniških Alpah so jo (poleg kvadranla 9653/4: Jogan et al.. 2001) pred kratkim našli tudi na Zgornjem Jezerskem (kvadranl 9653/1: Tonejec, 2012). Zvc/.dnala kukavica je zavarovana (H; preglednica 4: Anonvmovs. 2004d) in uv rščena na Rdeči seznam kol ranljiva v rsla (V: preglednica 4: Anonvmovs. 2002). Na Košuli sva jo opazila na /akisanem trav išču na planini Korošici (9551/4). pogosta pa je na alpinskih traviščih pod Tegoško goro (9552/3). Razen možne pretirane paše na Korošici nisva opazila dejavnikov, ki bi njeno pojavljanje lahko ogrozili.
Scorzottera rosea - rožnati gadnjak
Rožnati gadnjak je jugovzhodnoevropska montanska vrsta (.Aeschimann et al.. 2004). kije razširjena v Južnih Alpah. Dinaridih in v vzhodnih ter južnih Karpatih (Fischer et al. 2008). V Alpah njegova razširjenost sega od Jugovzhodnih apneniških Alp na vzhodu do Bergamskih Alp (Berga-masker Alpen) na zahodu. V Avstriji je znan samo s Koroške (Fischer et al. 2008). v Sloveniji pa ima nahajališča v Julijskih Alpah, Karavankah (AL) in na Poreznu (PA: Martinčič et al.. 2007). Čeprav Praprot mk (1987) navaja enako razširjenost, v arealni karti prikazuje tudi podatek za Kamniške Alpe (kvadrant 9753/1). posledično pa ga navajajo tudi Jogan et al, (2001). V vzhodnih Karav ankah ni zmin, medtem ko je v zahodnih pogostejši; zmin je tudi iz kvadranta 9551/4. kjer leži zahodni del Košute ( Hartl et al.. 1992: Jogan et al., 2001). vendar se podatek v Sloveniji nanaša na Ljubelj (Pavlin. 1902: njegov podatek prikazuje tudi Praprotnik. 1987) in ne na Korošico. Večina podatkov za avstrijski del zahodnih Karavank je starejša od leta 1945 (Hartl et al., 1992), medtem ko gajev Sloveniji na subalpinskih tratah mi Vrtači popisala Praprotnik (1975,1978). Na Košuti je rožnati gadnjak pogost na alpinskih traviščih z golo bilnico (Festuca calva). Parlatorejevo ovsiko (Helictotrichoivparlarorei) in vednozelenim šašem (Carex sempervirens) južno od Košutnikovega turna in Kladiva (9552/3). Rožnati gadnjak je uvrščen na Rdeči seznam kot ranljiva vrsta (V: preglednica 4: Anon v mol s, 2002). Ker mi obširnih traviščih pod Košutnikovim turnom pašništva ni in lc redki obiskovalci zaidejo s planinske poli. occnjujova. da ni dejav nikov, ki bi ogrožali obsloj vrste na tem območju. Le skalni podori bi lahko lokalno in prehodno uničili Iravišča. v endar gre v tem primeru /a nepredvidljive in pav sem naravne pojave. Glede na njegovo redko pojavljanje v Sloveniji nicniva, da bi bila /a to vrsto bolj uslrc/na kalegorija redkih rasllin (R), saj je lc potencialno ogrožena in človek nima ekonomskega inlcresa do njenih rastišč.
Sempervivum tectorum subsp. schotti— navadni netresk
Navadni netresk je lolsličcvka (Crassulaccac). ki sc v Sloveniji pojav lja raztreseno (Jogan cl al.. 2001). sicer pa njen areal (avtohtone podv rste) obsega Južne in Zahodne Alpe ter Pircncjc (Fischer cl al.. 2008). Tipska podvrsta (S. tectorum subsp. tectorum) jc pogosto tudi gojena in ponekod podiv jana. Podvrsta S. tectorum subsp. schotii ima liste rozclc krajše od tipske podvrste, najširši so v sredini in sc polagoma zožujejo v rdeče obarvano konico (Martinčič cl al., 2007). Opazila sva jo na skalnatem travišču južno od Kladiva. Popisana podvrsta je v slovenskih Alpah znana iz Julijcev. Karavank in Pohorja (M artinčič ct al.. 2007). Jogan cl al. (2001) nahajališč iz zahodnih Karavank ne prikazujejo, čeprav jo Paulin (1916; kol S. numtammi) nav aja za Bcgunj-ščico. Grom pa jo jc lcla 2004 v kvadrantu 9550/4 (okolica Koroške Bele) nabral za študentski herbarij. Za avstrijski del Karavank so podatki starejši od let 1900 oz. 1945 za kvadrant 9553/3, vzhodno od Košute pa ni jasno, ali gre za samoniklo ali podiv jano pojavljanje (Harll cl al.. 1992). Pojav ljanje na Košuti je gotovo naravno, saj vrsta raste na povsem naravnih rastiščih (planina Pungrat, kjer netreskov ne gojijo, je približno 1 km stran), prav tako pa rastline niso imele zakrnelih prašnikov. kar je značilno za gojene rastline (Fischer et al.. 2008; Martinčič et al., 2007). V istem kvadrantu (9552/3) ga je v okolici planine Šije opazil in nabral B. Anderle (1991; v zbirki FloVegSi; preglednica 3). Fischer et al. (2008) navajajo, da vrsta uspeva samo na silikatnih tleh. kar pa. glede na razširjenost te vrste na karbonatnih tleh v Sloveniji in tudi v Karavankah v Avstriji, ne drži. Navadni netresk je v Sloveniji zavarovan (preglednica 4; Anonvmous, 2004d).
4.1.2	Rastlinske vrste zakisanih rastišč
Na strmejšem delu planine Korošice je razv ilo zakisano travišče. na katerem uspevajo vrste, ki so značilne za sestoje asociacije Sieversio-Nardetum strietae (Aichinger, 1933; Grabherr & Mlcina. 1993): Arnica moritana, Campanula barbata, Carer ornithopoda subsp. ornithopoda, G ovali s, C. 'paUescens, Danthonia decumbens, Hieracium lactucella, H. pilose/Ia, Lvcopodi-um dmatum, Pseudorchis albida, PotentiUa anrea, P. ereeta in druge. Na omenjeni planini se apnenčaste kamnine mešajo z laporovcem in peščenjakom (slika 4), zato so tla zakisana. Glede na habitatno tipologijo (Jogan et al.. 2004; Kaligarič & Trčak. 2004) bi ta travišča uvrstila med alpinska in subalpinska travišča s prevladujočim volkom (36.31 oz. 6230). Ta habitatni tip je opredeljen kot prednostni, kar pomeni, daje na območju Evropske zveze v nevarnosti, da izgine (Anonvmous, 1992, 2003). Na omenjeni planini bi ga lahko ogrozila erozija zaradi pretirane paše (krave, konji), nekatere vrste (npr. arnika) pa bi lahko ogrozilo nabiranje. Mnoge vrste na omenjenem rastišču so zavarovane ali ogrožene (preglednica 4; Anonvmous, 2002. 2004). Ugotavljava, da gre za narav ov arstveno pomembno območje, ki ga moramo ohranili. V lclu 2013 jc Zavod RS za varstvo raravc na planini Korošici v okv iru projekta Alpa izvedel akcijo čiščenja alpske kislicc (Alpa. 2013). O učinkih akcije Zavod še ni poročal.
Skalna šopulja (Agrostis rupestris) in alpska clina (FJvna mvosuroides) sla siccr pogosti na silikatnih Uch. na Košuti pa prevladuje kaibonalna podlaga, zato uspev ala samo latn. kjer so tla pokrila / debelo humusno plastjo in posledično lokalno zakisana. Vrsti podrobneje obravnavava v poglav jih Taksoni. zanimivi z v idika razšiijenosti in Naravov arstv eno zanimive vrste.
4.1.3	Taksoni na robu svoje razširjenosti
Na območju Košute oziroma v Karavankah nekatere vrste dosežejo severno mejo svoje razširjenosti. Razlog za to bi bil lahko ta, da sev erno od slovenskega dela Karavank poteka geološki prelom Periadriatski šiv (Brenčič & Poltnig, 2008), ki loči Južne apneniške Alpe od Centralnih silikatnih Alp. Mnoge rastlinske vrste so vezane na karbonatno podlago in zato silikatna gorov ja pomenijo veliko prepreko za širjenje diaspor proti severu.
Arabis vochinensis - bohinjski repnjak
Bohinjski repnjak je razširjen v celotnih Jugov zhodnih apneniških Alpah, osamljeno nahajališče ima še na Notranjskem Snežniku (Jogan et al., 2001. Wraber. 1990). V Av striji je razširjen samo v Karavankah kjer na vzhodnem delu svojega areala doseže severno mejo razšiijenosti (Hartl. et al.. 1992; Fischer et al.. 2008). proti zahodu pa sega do Vallarse pri Roveretu v Dolomitih ( Wraber, 2006). Na Košuti je zelo pogost v vseh treh kv adrantih, tako na traviščih kot med ruševjem in v skalovju.
Androsace chamaejasme — dlakav i oklep
Dlakavi oklep ima v Kamniških Alpah in Karavankah majhno disjunktno območje pojavljanja. odmaknjeno od glavnega areala v Severnih apneniških Alpah (Hartl et al.. 1992; Jogan et al.. 2001: Mav er. 1954). Čeprav ga Maver (1954) navaja le za vzhodne Karavanke, je prcccj pogostejši v zahodnih Karav ankah, medtem ko je v v zhodnih Karav ankah znan le s Pece (Jogan ct al.. 2001; Hartl et al., 1992). Na Košuli jc vrsta pogosta v v seli treh kvadrantih tako na alpskih trav iščih kol v skalov ju, od gozdne meje do ov ršja grebena.
Androsace villosa - kuštravi oklep
Kuštravi oklep jc vrsta z ilirsko razširjenostjo, za katero Maver (1954) nav aja, da v Karav ankah doseže severno mejo svojega areala. čeprav se na avstrijskem Koroškem pojavlja tudi v Molniških Alpah (Metnitzer Alpen) na meji s Štajersko (Hartl et al.. 1992). znan pa je tudi na avstrijskem Štajerskem (Fischer et al.. 2008). V Sloveniji je vrsta pogosta v Julijskih in Kamniških Alpah, znana je tudi z Dobrača v Ziljskih Alpah (Pacher & Jabornegg. 1888; Maver, 1956). Jogan et al. (2001) ga v Karav ankah navajajo le za kvadrant 9551/3. čeprav sta ga Pacher & Jabornegg (1880-1888) popisala na več vrhovih Karavank, tudi na Košuti (podatke povzema Maver. 1956): na Kočni (pri Medjedolu). Stolu. Vrtači. Zelenici in BegunjšČici. na Babi (Košutici). Košuti. Peci in na Obirju. Kuštravi oklep sva popisala le na vzhodnem delu Košute: na melišču na Tegoški gori (9552/3). pogostejši je na meliščih in v skalnih razpokah na območju Tolste Košute (9552/4).
Allium ericetorum - rumenkasti luk
Medtem ko je rumenkasti luk v precejšnjem delu Slovenije pogost, uspeva na Koroškem le v osrednjih Karavankah (Hartl et al., 1992: Jogan et al., 2001). Je južnoevropska montanska vrsta, ki je v Alpah omejena na Južne Alpe, do Comskega jezera na zahodu (Aeschimann et al.. 2004). Na Košuti je pogost na prisojnih alpskih traviščih v vseh treh kvadrantih
Gentiana terglouensis - triglav ski svišč
Triglavski sv išč je jugovzhodnoalpska vrsta, ki je razširjena od Dolomitov (Južna Tirolska) do Kamniških Alp v Sloveniji (Aeschimann ct al., 2004: Fischer ct al., 2008). Na avstrijskem Koroškem je bil znan lc iz gorskih skupin južno od Drav e (Licn/.cr Dolomitcn. Karnijske Alpe. Karavanke: H artl ct al.. 1992). pred kratkim pa so poročali tudi o prvi najdbi v Centralnih Alpah v Visokih Turah (Hohc Taucm; Schonsvvetter ct al.. 2011). Na vzhodu v Karavankah doseže sev erno mejo areala V Sloveniji jc v rsta pogosta v Julijskih in Kamniških Alpah, v Karav ankah pa jc znana lc z Vrtače (9551/3; Praprotnik. 1975. 1978: Jogan ct al.. 2001). Predvidevava, da je glede na razšiijcnost na avstrijski strani Karav ank (H artl ct al., 1992) vrsta tudi pri nas v Karavankah pogostejša, a zaradi težje dostopnih rastišč spregledana. Na Košuli uspeva triglavski svišč v vseh kvadrantih, predvsem v skalnih razpokah in na trav iščih na vrhu grebena.
Phvteuma sieberi - Sieberjev repuš
Sieberjev repuš ima jugov zhodnoalpsko razširjenost od Comskega jezera na zahodu do Pece na vzhodu (Aeschimann. 2004; Fischer et al., 2008; Wraber, 1990). V Sloveniji ga najdemo v Kamniških in Julijskih Alpah ter Karavankah (Jogan et al.. 2001). Na Košuti uspev a predvsem na kamnitih traviščih in v skalnih razpokah v v seh treh kvadrantih.
4.1.4 Taksoni, zanimivi z vidika razširjenosti
Nekateri taksoni. ki sva jih popisala na Košuti, so v Karavankah ali celotnih slovenskih Alpah razmeroma redki, zato jih v nadaljevanju podrobneje obravnavava.
Achillea atrata — črnikasti rman
Črnikasti rman je pogost v Julijskih in Kamniških Alpah medtem ko je Karavankah znan le iz dveh kvadrantov: 9551/3 - pogorje Vrtače (Praprotnik. 1975) in Bcgunjščicc (Pavlin. 1916) in 9454/4 - pogorje Pece (Jogan et al.. 2001). Na Košuti uspeva v vseh treh kvadrantih na skalnatih traviščih in meliščih vzdolž celotnega ovršnega dela grebena. Na av strijski strani meje je v rsta razširjena v celotnih Karavankah (Hartl et al. 1992). zato predvidevava, da je tudi na slovenski strani Karavank bolj pogost, kol je bilo znano doslej (Jogan cl al.. 2001).
Aconitum tauricum - turška preobjeda
Turška preobjeda je vrsta Južnih in Vzhodnih Alp (Fischer et al., 2008; Aeschimann et al.. 2004), ki uspeva med visokimi steblikami. grmovjem in po kamnitih vlažnih traviščih v moiitan-skem insubalpinskem pasu (Podobnikv Martinčič et al., 2007). Od sorodne repičaste preobjede (.4. napellus) se razlikuje po golih listih cvetnega odevala na zunanji strani (na robu in na notranji strani navadno dlakavi!), predlisti pa so nitasti do črtalasti, goli ali dlakavi. Pri repičasti preo-bjedi so listi cvetnega odevala pokriti z ukrivljenimi dlakami, predlisti pa so ponavadi suličasti in pokriti z upognjenimi dlakami (Fischer et al., 2008; Podobnik v Martinčič et al.. 2007). V Sloveniji je bila turška preobjeda doslej znana le iz Kamniških Alp (Jogan et al., 2001. Podobnik v Martinčič et al.. 2007). kjer naj bi se tudi križala zA. napellus (A. x teppneri; Podobnik v Martinčič et al.. 2007). Avtorja sv a jo popisala na alpskih trav iščih na vzhodnem delu grebena Košute (9552/3 in 9552/4). na Košutnikovem turnu pa jo je že precej pred nami opazil tudi Anderle (1991; FloVegSI. preglednica 3). Tako je turška preobjeda nova vrsta za slovenski del Karavank. Na avstrijskem Koroškem je pojavljanje turške preobjede (s. str.) označeno lev severozahodnem delu te zvezne dežele (torej v Visokih Turah, po katerih je vrsta tudi dobila ime; Hartl et al.. 1992). medtem ko je za Karavanke nav edena A. napellus s. lat. (ki vključuje A. tauricum) v dveh kvadrantih, v katerih sva jo opazila tudi midva. Ker naj bi na avstrijskem Koroškem taksoni. napellus s. str. po novejših spoznanjih (Fischer et al., 2008) sploh ne uspeval, se podatki zanj v Koroškem atlasu razširjenosti verjetno nanašajo na vrsto.4. tauricum. Vrsta.-!. napellus s. str. pa uspev a v Kamniških Alpah (Podobnik v Martinčič et al, 2007).
Agrostis rupestris - skalna šopulja
Skalna šopulja je južnocvropska monlanska vrsla. kije razširjena v celotnih Alpah (Aeschimann cl al.. 2004). Uspev a v skalnih razpokah na suhih in /akisanih trav iščih. ki so kratek čas pokrila s snegom, na /akisanih llch. resavah v subalpinskem in alpinskem pasu. na karbonatni podlagi le na llch z drobno plašijo slabo razkrojenih organskih snovi. 1. i. prhnino. oz. surovim humusom. Skalni šopulji jc zelo podobna alpska šopulja (. 1groslis alpina), ki je pogosla na karbonatni podlagi. V naravi ju poleg tipa rastišča zlahka ločimo ludi po barvi: skalna šopulja ima
liste živozelene. alpska pa modrikastozelene. Medtem ko je alpska šopulja na Košuti zelo pogosta, sva skalno nabrala le na Hajnževem sedlu in na južnem pobočju Tegoške gore, opazili smo jo tudi na Velikem v rhu. kjer jo je popisal tudi B. Anderle (2009, v zbirki FloVegSi. preglednica 3). Na Košuti je kamninska podlaga karbonatna, torej je na prej omenjenih nahajališčih organska snov slabo razkrojena (prhnine oz. surovi humus). Vrsta je v Sloveniji znana v vseh treh gorskih skupinah, v Karavankah pa je bila doslej znana le v dveh kvadrantih zahodno od Košute (9550/1 in 9550/2 - Belska planina; Plemel. 1862) in iz pogoija Pece (9454/4 in 9554/2. obs. N. Jogan, Jogan et al.. 2001). medtem ko je na avstrijski strani Karavank znana v več kvadrantih, tudi v kvadrantu 9552/4. v kalcreni leži vzhodni del Košute (Hartl el al.. 1992).
Androsacelactea-1111ečnobeli oklep
Mlcčnobcli oklep je južnocv ropska monlanska v rsta (Aeschimann ct al., 2004), katere areal sega od gorov ja Cordillcra Cantabrica v Španiji in vzhodnih Pircncjcv prek Alp do Karpatov in do Dinaridov in balkanskih pogorij. V Alpah ima zelo fragmentiran areal razšiijcnosli: medlem ko so populacije v Zahodnih in Južnih Alpah redke ali raztresene, je mlcčnobcli oklep sklenjeno ra/šiijcn v ozkem pasu v /dolž severnega obrobja alpskega loka (Schneevveiss & Schonsvvet-ter. 2010). V Slov eniji je vrsta znana le iz vzhodnega dela Karav ank in Kamniških Alp (Maver. 1956: Wraber v Martinčič et al.. 2007), popisana je bila v petih kvadrantih (Jogan et al.. 2001): 9653/1. kjer je vrsto na poti proti vrhu Vratca nad Češko kočo v letu 2011 potrdil Tonejec (2012), 9653/3 (območje Kalškega grebena). 9754/2 in 9755/3 (okolica Menine planine) ter v vzhodnih Karavankah na Olševi in Uršlji gori (9554/3: Pacher & Jabornegg. 1880-1888). V Kamniških Alpah nad Jezerskim in v vzhodnih Karavankah sojo večkrat popisali v subalpinskem macesnov-ju (Dakskobler. pisno) Na avstrijski strani vzhodnih Karavank je bila vrsta po letu 1945 popisana le v enem kvadrantu (9553/2: Hartl et al.. 1992). Mlečnobeli oklep uspeva v skalnih razpokah in na grušču v subalpinskem in alpinskem pasu (Wraber v Martinčič et al.. 2007). Avtorja sva ga nabrala v suhi hudourniški strugi severovzhodno od planine Dolge njive (kvadrant 9552/4) in tako ugotovila uspevanje mlečnobelega oklepa tudi v zahodnih Karavankah.
V avstrijskem Rdečem seznamu je vrsta opredeljena kot ogrožena v južnoalpskem delu Avstrije (preglednica 4: Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer. 1999) Ker ima v Sloveniji ta jegličevka areal omejen samo na Kamniške Alpe in na nekaj nahajališč v Karavankah, meniva, da bi jo bilo smiselno uvrstiti tudi na slovenski Rdeči seznam kot redko (R) vrsto.
Anthoxanthum nipponicum - alpska boljka
Alpska boljka je arktično-alpinska vrsta, razšiijena v celotnih Alpah (Aeschimann et al., 2004). Od podobne in bolj razšiijene dišeče boljke (Anthoxantum odoratum) jo najlaže ločimo po uvitih listih, ki so na zgornji strani sivozeleni. nesvetleči, na spodnji strani pa rumenozele-ni in sv etleči (pri A. odoratum so listi enakoobarvani na obeh straneh in nikoli uviti; Fischer et al., 2008 in lastna opažanja). Vrsti se ločita še po dolžini dlak krovnih plev jalovih cvetov, ki pri alpski boljki ne presegajo teh plev (pri /1. odoratum jih presegajo ali vsaj dosegajo njihov vrh), in po bodičkahali kralkih dlakah na krov ni plevi plodnega cvcla pri alpski boljki (pri. 1. odoratum jih ni: Fischer cl al.. 2008. Jogan v Martinčič ct al.. 2007). Obe vrsti se pojavljata na v lažnih, nekoliko zakisanih tleh. Medtem ko je dišeča boljka pogosta do monlanskcga pasu. je alpska razšiijena na višjih nadmorskih v išinah (Jogan v Martinčič ct al.. 2007). Alpska boljka je v Sloveniji razšiijena v zahodnem delu Julijcev in v Kamniških Alpah, znana je še s Pohoija (9557/2) in iz Karavank /. območja Pece (9454/4: Jogan cl al.. 2001). v cčkral pa je bila popisana (udi v zahodnih Karav ankah v sklopu karliranj na Raziskovalnem taboru šludentov biologije Žirovnica 2003 (neobjavljeni podalki v zbirki Flora Slovenije CKFF). Na avstrijskem Koroškem je vrsla zelo pogosta
na zahodu in sev erov zhodu, kot tudi v Karavankah, kjer jo navajajo za kvadrant 9552/3 (osrednji del Košute), in kvadrante zahodno od nje (območje med Begunjščico in Struško: Hartl et al., 1992). za kvadrant 9552/3 pa so podatki tudi v podatkovni zbirki kartiranja flore Avstrije (preglednica 3). Avtoija sva jo popisala na alpinskih tratah in med brinov jem na osrednjem (9552/3) in vzhodnem delu Košute (9552/4). Glede na razširjenost, ki jo navajajo Hart et al. (1992), predvidevava, daje vrsta bolj razširjena tudi na slovenski strani Karavank, a spregledana ali zamenjana s podobno dišečo boljko.
Campanula witasekiana — VVitasckina /vončiea
Witasckina /vončiea je v /hodnoalpsko-dinarska vrsta (Aeschimann et al.. 2004; Fischer et al.. 2008). Zanjo so značilni koreninski gomoljčki korcnaslc oblike, kijih pri drugih zvončicah iz skupine okroglolistne zvončicc (Campanula rotumlifolia agg.) ne najdemo (Fischer et al.. 2008: Martinčič v Martinčič et al.. 2007). Kljub kopanju do koreninskih gomoljčkov rastlin nisva prišla, saj je bila podlaga preveč graščnata. v endar sva primerke kljub temu določila kot Wila-sekino zvončico. Rastline so namreč imele več cvetov, lc-ti so bili krajši od 15 mm. in steblo je bilo v spodnjem delu dlakav o le na robov ih. V Sloveniji je Witasckina /vončiea znana iz Julijskih Alp. Karavank. Kamniških Alp. Trnov skega gozda. Snežnika in Mrzlice v Zasavskem hribovju (PA; Jogan et al.. 2001, Martinčič v Martinčič et al.. 2007). Na avstrijskem Koroškem ima nekaj nahajališč na vzhodu (na Golici - Koralpe), pogosta pa je na jugovzhodu: v vzhodnem delu Karavank in v Kamniških Alpah (Hartl et al.. 1992). Na slovenski strani Karavank je znana le iz vzhodnega dela (9554/3). Na Košuti sva jo popisala med ruševjem na Hajnževem sedlu in nad planino Kofce (9551/4) ter na skalni trati severno od planine Dolge njive (9552/4). Tudi A. Seliškar jo je popisal na Košutnikovem turnu (1983) in na planini Dolgi njivi (1984, zbirka FloVegSi. preglednica 3). Nahajališča na Košuti dopolnjujejo sliko njene razširjenosti v Karavankah, kjer je očitno razširjena bolj proti zahodu, kot je bilo znano doslej.
Carex rupestris - skalni šaš
Skalni šaš uspeva na kamnitih gruščnalih tratah in z bazami bogatih traviščih. predvsem na vetru izpostavljenih legah subalpinskega in alpinskega pasu (Fischer et al.. 2008: Martinčič v Martinčič et al.. 2007. ki jih uvrščajo v asociacijo Caricetum rupestris s. lat ), a tudi v dolinah oz. kotanjah, na pobočjih (obodih) majhnih vrtač (Dakskobler & Frajman, 2007). Gre za arktično -a Ipi nsko -kavkaško v rsto (Aeschimann et al., 2004; Fischer et al., 2008), ki se pojavlja raztreseno v celotnih Alpah. V Sloveniji so bila znana maloštevilna nahajališča iz Julijskih Alp. Karavank in Snežnika (Jogan et al., 2001; Martinčič v Martinčič et al.. 2007), v zadnjih letih pa so pisali o več novih najdbah, tudi iz Kamniških Alp (Fraj.vian et al.. 2006: Dakskobler & Frajman, 2007). V Karavankah je skalni šaš prvi našel T. Wr.aber (1993), in sicer na območju Macesja na grebenu Košute (kvadrant 9552/3). Najdba je bila upoštevana na zemljevidih razširjenosti v obeh državah (Hartl et al., 1992; Jogan et al., 2001). Na Macesju te vrste nisva opazila, a ker jc tam greben zelo izpostavljen in razgiban, je možno, da sva jo spregledala. Skalni šaš pa smo opazili na dveh drugih nahajališčih med čvrstim šašjcm: na vrtiu grebena zahodno od Velikega Kladiv a (kv adrant 9552/3) in jugozahodno od Tolste Košute (kvadrant 9552/4). V Karavankah so poleg Košulc znana še nahajališča z. Obilja (Frajman et al.. 2006) in Pece (H artl et al., 1992; Dakskobler & Frajman. 2007).
Cvnoglossum offtcinale - nav adni pasji jezik
Navadni pasji jezik je evrazijska vrsta iz dmžine srhkolistnic (Boraginaceae). ki se pojavlja v celotnem območju Alp (Aeschimann et al.. 2004). Uspev a mi pustih, neobdelanih tleh od nižine do montanskega pasu (Martinčič v Martinčič et al.. 2007). Na Košuti sva ga opazila ob poti med ruševjem, na nadmorski višini okoli 1600 111. torej v subalpinskem pasu. Vrsta se v Sloveniji pojavlja raztreseno, več nahajališč ima na Primorskem in Štajerskem. V dveh kvadrantih je znana tudi iz območja Alp (Jogan et al.. 2001): z Javornika v Karavankah (9550/4: Plemel. 1862) in iz Solčave v Kamniških Alpah (9554/3: Hav ek, 1908-1914). Pacher & Jabornegg (1880-1888) navadni pasji jezik navajata tudi za Ljubeljsko dolino (Loibltal). Raztreseno se pojavlja na avstrijskem Koroškem, kjer je znan iz predgoija Karavank severno od Košute (Hartl et al.. 1992).
Draba tomentosa - dlakava gladnica
Dlakava gladnica je južnoev ropska monlanska vrsta, kije razširjena v večjem delu Alp (Aeschimann et al.. 2004). Medtem ko /). tomentosa uspeva v skalnih razpokah in na izpostavljenih gorskih grebenih alpinskega pasu na karbonatnih tleh. najdemo podobno vrslo D. dubia na bazični silikatni podlagi, predvsem v Centralnih Alpah (Frajman cl al.. 2006). V Sloveniji je vrsla /). dubia znana le iz treh kv adrantov v Julijskih Alpah (Dakskobler & Zupan. 2010: Jogan et al.. 2001). pred kratkim pa so poročali tudi o dveh nahajališčih v Kamniških Alpah (Frajman et al.. 2006). Vrsta Draba tomentosa naj bi se v Sloveniji prav tako pojav ljala le v Julijskih in Kamniških Alpah (VVraber v Martinčič et al., 2007). čeprav žc Maver (1954) navaja hctbarijskc primerke tudi iz Karav ank (Belca in Kočna). kar pov zemajo tudi Jogan et al. (2001). Pred kratkim sla o novem nahajališču vrsle v Kamniških Alpah poročala Schonsvvcller in Frajman (v Jogan. 2007b). Avloija sva vrslo opazila v skalni razpoki na Tolsli Košuti (9552/4). Kasneje na leni nahajališču dlakave gladnice nisva več opazila, vendar je greben Košute zelo razgiban in ponekod so izpostavljena mesta težko dostopna, tako da ta vrsta gotovo uspeva še kje. Dlakavo gladnico za sosednji kvadrant (9552/3) na Košuti navajajo tudi Hartl et al.. (1992; podatek po letu 1945!). v istem kvadrantu pa jo je opazil že Aichinger (1933) in njegov podatek je tudi v zbiiki FloVegSi.
Eritrichium tiattum - triglavska nehoglasnica
Triglavska neboglasnica je alpsko-karpatska vrsta (Aeschimann et al., 2004). ki je v Alpah razširjena od Zahodnih do Južnih Alp. Majhna srhkolistnica (Boraginaceae) v Avstriji uspeva v Centralnih in Jugov zhodnih apneniških Alpah (Fischer el al., 2008). Raste na gruščnatih tratah in v skalnih razpokah v alpinskem pasu, v Sloveniji v Julijskih in Kamniških Alpah ter Karavankah (Martinčič v Martinčič el al., 2007): več nahajališč ima v Julijskih Alpah v Kamniških je znana iz lieh kvadrantov, v Karavankah pa iz dveh kvadrantov zahodnega dela tega pogoija: s Kepe (9449/4: Paulin. 1902) in Vrtače (9551/3: Praprotnik, 1975: nahajališči prikazujejo Jogan et al., 2001). kjer sv a jo v letu 2010 opazila tudi avtorja. Na avstrijskem Koroškem je vrsla zelo redka (Hartl et al.. 1992). Dva podatka za Karavanke sta starejša od leta 1945 (eden od njiju je iz kv adranta 9551/3). sicer pa je v Karavankah znana še iz dveh kvadrantov: 9452/4 (okolica Obirja) in 9454/4 (okolica Pece). Na Košuti smo jo najprej opazili na izpostavljenem skalnem grebenu vzhodno od Tolste Košute, že mi av strijskem ozemlju. Kasneje smo jo opazili še mi slovenski strani meje mi ovršnem grebenu zahodno od Tolste Košule in na zgornjem robu grušč -mitega melišča jugovzhodno od Košutnikovega turna (oboje kvadrant 9552/4). S tem smo vrsto polrdili tudi na slovenski si rani Košule Icr z nov i m nahajališčem v zahodnih Karavankah dopolnili sliko njene razširjenosti v slovenskem delu Alp. Predvidevani, daje vrsla v ečkrat spregledana, saj uspev a na zelo izpostavljenem skalovju. Tudi na ovršnem grebenu Košule je /anjo v eč primernih rastišč, a so v ečinoma težko dostopna.
Galium noricum - nori.ška lakota
Noriška lakota je endemit Vzhodnih Alp (Aeschimann et al., 2004; Fischer et al.. 2008). Razširjena je v Sev erov zhodnih apneniških Alpah, kjer je najpogostejša, zahodnih Nizkih Turah, v Jugovzhodnih apneniških Alpah, kjer se pojavlja raztreseno, disjunktno nahajališče pa ima še na Notranjskem Snežniku (Wraber. 1990: Fischer et al., 2008). V Sloveniji ima precej nahajališč v Julijskih in Kamniških Alpah, čeprav Jogan et al. (2001) prikazujejo njeno pojavljanje le v kvadrantu 9653/4 v Kamniških Alpah, kljub temu da sojo popisali tudi drugje (npr. Wraber, 1990; Kordiš. 1969: Rechinger. 1935), Za Karavanke je v Gradivu objavljen le podatek iz pogoija Pece (9554/2: Jogan et al.. 2001). Rechinger (1935) jo (kot G. baldense) navaja za Kamniško sedlo. Planjavo. Mlinarsko sedlo. Sleme. Jezersko Kočno (Seelander Kotschna) in Kokrsko sedlo (Kankersattel). Hartl et al. (1992) navajajo eno nahajališče iz Kamniških Alp in več nahajališč iz Karavank, od katerih je večina starejših od leta 1945. novejši so samo podatki za kvadranta 9552/3 (osrednji del Košute) in 9453/4 (okolica Železne Kaple). Avtorja sva vrsto popisala na Velikem vrhu (9551/4) in na Kladivu (9552/3) in s tem je potrjeno uspevanje noriške lakote tudi v zahodnih Karavankah in na slovenski strani Košute. Možno je. da sva vrsto v v/hodnem kvadrantu spregledala. Prav tako je. glede na razširjenost na avstrijskem Koroškem, verjetno, da je ta lakota v Karavankah bolj pogosta kol prikazuje Gradivo (Jogan cl al.. 2001). le dajo zaradi majhnosti botaniki spregledajo ali zamenjajo s podobno raznolislno lakoto (Galium anvsophv/lon).
Geum montanum— gorska sretena
Gorska sretena je južnocvropska monlanska vrsta, ki je razšiijcna v celotnih Alpah (Aeschimann cl al.. 2004). Uspev a na humoznih tratah v subalpinskem in alpinskem svetu (Martinčič v Martinčič et al.. 2007). na karbonatni in mešani karbonatno-silikalni podlagi (Wraber. 2006). V Sloveniji naj bi se pojav ljala na skrajnem severozahodu države v Julijskih Alpah, v Kamniških Alpah (najbližje Košuti v kvadrantu 9653/1), vzhodnih Karavankah in na Pohoiju (Jogan et al.. 2001). medtem ko je na avstrijskem Koroškem zelo razšiijena. več nahajališč ima v zahodnih Karavankah. tudi v okolici Košute (9551/1, 9551/3 in 9552/1; Hartl et al.. 1992). Na Košuti je vrsto na Košutnikovem turnu popisal A. Seliškar (1983: zbirka FloVegSi; preglednica 3). Avtorja sva gorsko sreteno opazila na alpskem travišču na Toplarju (9551/4), kasneje sva jo nabrala še med ruševjem severovzhodno od planine Šije (9552/3). Nahajališči na Košuti tako povezujeta območje razšiijenosti gorske sretene. ki ga prikazujejo Jogan et al. (2001). z arealom, ki ga prikazujejo Hartl et al. (1992).
Lloydia serotina - lojdija
Lojdija je majhna lilijev ka (Liliaceae) s črtalastimi listi in belimi rdečežilnatimi listi cvetnega odevala. Uspeva mi vlažnih kamnitih tratah, resavah. mrežastolistem vrbovju in v vlažnih skalnih razpokah na karbonatni podlagi (Wraber, 2006: Wraber v Martinčič et al.. 2007). Je arktič-no-alpinska vrsta (Aeschiman n et al., 2004; Fischer et al.. 2008). V Sloveniji ima v eč nahajališč v Julijskih Alpah, znana je iz treh kvadrantov v zahodnih Karavankah: z Golice (9550/1: Pra-protnik, 1995b), Belske planine (Praprotnik. 1995b) in Struške Kočne (9550/2; Pallin, 1902) in Begunjščice (9551/3; Pal lin, 1902, Praprotnik. 1995b) ter iz dveh kv adrantov v Kamniških Alpah (Jogan et al.. 2001). Hartl et al. (1992) novejših podatkov o uspevanju lojdije v Karavankah ne navajajo, podatki za dva kvadranta so starejši od leta 1900. Na Košuti sv a številne primerite lojdije opazila na vlažni skalni trati jugozahodno od vrha Velikega vrha (9551/4); morda uspeva še kje. vendar jo zaradi njene majhnosti, zgodnjega cvelcnja in travnatih listov zlahka spregledamo.
Pedicularis rosea - rožnati ušivec
Rožnati ušivec je polzajedalska črnobinovka (Scrophulariaceae) z rožnatim vencem, ki se ne končuje s kljuncem. kar je sicer pogosto pri ušivcih. Od podobnega vretenčastega ušivca (P. ver-ticillata) se razlikuje po namestitvi stebelnih listov ki so pri rožnatem ušive 11 nameščeni preme-njalno, pri vretenčastem ušivcu pa v vretencih (Fischer et al.. 2008; Wraber. 2006: Wraber v Martinčič et al.. 2007). V Sloveniji je rožnati ušivec razširjen v Julijskih in Kamniških Alpah, Karav ankah in Trnov skem gozdu (Zeleni rob: Wraber. 2006: Wraber v Martinčič et al.. 2007). Nekaj nahajališč ima tudi v zahodnih Karavankah (Hartl et al, 1992: Jogan et al, 2001). O novih nahajališčih te vrste so pred kratkim pisali Fraj.yian et al. (2006). omenjajo tudi nahajališče zahodno od Ljubeljske Babe (Košutice) v kv adrantu 9551/4, s čimer so potrdili starejše podatke (Hartl et al, 1992). V omenjenem kvadrantu v pogorju Košute sva ga opazila tudi midva, in sicer na alpinskem travišču na Hajnževem sedlu (vzhodno od Ljubeljske Babe), popisala pa sva ga tudi v ostalih dveh kvadrantih: na robu melišča pod Macesnjem (9552/3) in na Tolsti Košuti (9552/4). V Avstriji je vrsta kot potencialno ogrožena (kategorija 4: preglednica 4) uv rščena na Rdeči seznam (Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer. 1999). v Sloveniji pa se nama zaradi neogroženosti rastišč in dokajšnjc pogostnosti njegova uvrstitev na Rdeči seznam ne zdi potrebna.
Pna supina - polegla latovka in Pi minor - mala latovka
Obe. kot izdata že njuni imeni, nizkorasli latovki se pojav ljala v subalpinskem in alpinskem pasu (Jogan v Martinčič et al, 2007) na celotnem območju Alp (Aeschlviann et al, 2004). Polegla latovka spada v skupino enoletne lalovke (Poa cmnua agg.) in je v nasprotju s tclraploidni-mi enoletnimi lalovkami diploidna trajnica s pritlikami in krajšo lislno kožico (dolgo manj kol 1 mm. pri P. anmta 1-4 mm: Fischer cl al, 2008: Jogan et al, 2007). Polegla lalov ka je v Sloveniji razširjena v vseh pogorjih razen na Pohorju (Jogan v Martinčič et al, 2007). V Karavankah in Kamniških Alpah je v Sloveniji znana le s Pece (9554/2) in Komna (9555/3: Jogan et al, 2001). Drugačno sliko prikazujejo Hartl et al. (1992): polegla latovka je pogosta in razširjena po celotni avstrijski Koroški, njen areal obsega tako Karavanke kot Kamniške Alpe. Znana je tudi iz dveh kvadrantov, kjer leži Košuta (9551/4 in 9552/3; Hartl et al.. 1992). Na Košuti sva jo popisala v vseh kvadrantih, za osrednji in zahodni kvadrant pa so podatki tudi v avstrijski podatkovni zbirki (preglednica 2). Glede na omenjeno razširjenost na avstrijskem Koroškem predvidevava, da je bolj pogosta tudi v slovenskem delu Karavank, pa tudi v drugih gorovjih, a je spregledana ali pa kartirana kot enoletna latovka
Medtem ko polegla latovka uspeva na planinah in drugih s hranili bogatih alpskih tratah, najdemo malo latovko na meliščih. v skalnih razpokah in v snežnih dolinicah (Fischer et al, 2008; Jogan v Martinčič et al.. 2007). Mala latovka je v Sloveniji znana iz Julijskih in Kamniških Alp, v Karavankah pa zgolj z Vrtače (Jogan et al, 2001; Praprotnik. 1978). Za Karavanke in Kamniške Alpe jo nav ajajo tudi Hartl et al. (1992). Na Košuti sva jo popisala na alpinskem travišču na Velikem vrhu (9551/4) in južno od Košutnikovega turna (9552/3), torej v kvadrantih, za katere obstajajo podatki B. Anderleta za to vrsto tudi v zbirki FloVegSi.
Salix serpyllifolia - timijanovolistna vrba
Timijanovolistna vrba je alpsko-ilirska vrsta, razšiijena v celotnih Alpah (Aeschlviann et al, 2004). Uspeva zlasti v čvrstem šašju (Wraber. 2006) v vseh pogorjih slovenskih Alp (Julijske in Kamniške Alpe. Karavanke: Bačič v Martinčič et al, 2007; Wraber. 2006). Pred kratkim so o novih nahajališčih i/, Kamniških Alp pisali ludi Frajman cl al. (2006). V Karavankah jc znana lc i/, kvadranta 9551/3 (H artl cl al, 1992; Jogan cl. al, 2001). kjer jo jc na tratah in grušču na Vrtači popisala Praprotnik (1957. 1978). av strijski podalek pa jc starejši od lcla 1900. Hartl cl
al. (1992) jo navajajo še za pogoiji Pece (9454/4) in Obilja (9452/4), sicer je pogosta na zahodu avstrijske Koroške. Na Košuti sva jo opazila v skalnih razpokali in med čvrstim šašjem na Velikem vrhu (9551/4), za omenjeni kvadrant pa obstaja tudi podatek Anderleta (2009) v zbirki FloVegSi (preglednica 3).
Saussurea pygmaea - pritlikava kosmatulja
Pritlikava kosmatulja jc v/hodnoalpsko-karpatska vrsta (Aeschimann ct al.. 2004). Medtem ko je v Sloveniji prcccj pogosta v Julijskih in Kamniških Alpah ter Karavankah (Jogan ct al.. 2001). jo H artl ct al. (1992) /a avstrijski del Karavank navajajo samo za pogoijc Pece (9454/3 in 9454/4) ter greben med Bclščico in Zelenico (9550/4 in 9551/3). sicer pa jc na avstrijskem Koroškem znana le še i/ Karnijskih Alp. Košuti najbližja nahajališča so na Vrtači (9551/3). kjer jo jc pn i popisal Pauljn (1902). pogosta pa jc tudi južno in jugov zhodno v Kamniških Alpah (Jogan ct al., 2001); na Dlcskovški planoti (9654/3) stajo popisala Frajinan in Schonsvvcttcr (Jogan. 2011). Avtoija sva jo popisala na alpinskih tratah na Kladiv u in pod Škrbino (9552/3). Ker jc rastlina majhna in neopazna, jc možno, da sva jo v drugih kvadrantih spregledala. Podatka s Košute dopolnjujeta poznavanje razširjenosti pritlikave kosmatuljc v Karavankah.
Senecio spp. - grinti
Na območju Košute sv a popisala pet vrst grintov: v višjih legah pogosti abraščevolistni grint (S. abrotanifolius). Fuschsov grint (S. ovatus). ki je pogost v gozdov ih cevastocvetni (S. cacaliaster). divjakovški (S. doronicum) in skalni grint (S. squalidus; preglednica 2). Cevastocv etni grint je v Sloveniji pogost v AL. v PA je znan s Porezna (Jogan et al.. 2001). Za Karavanke ga navajajo tudi Hartl et al. (1992). sicer pa je pogostejši na zahodu avstrijske Koroške. Njegov areal obsega Centralne Alpe in Južne apneniške Alpe (Fischer et al., 2008). Divjakovški grint je razširjen samo na zahodu Slovenije (AL. DN. PA. SM; Jogan et al.. 2001; Wraber v Martinčič et al.. 2007). najbolj vzhodni nahajališči ima v Kamniških Alpah na Grintavcu (Havek. 1908-14) in v kvadrantu 9653/4 (Marjnček. et al.. 1995). Na av strijskem Koroškem je razšiijen v Karnijskih Alpah in Visokih Turah (Hartl et al., 1992). iz Karavank pa je znan le z Zelenice (9551/3; Aichinger 1933, potrdila Prvprotnik, 1975; Jogan et al., 2001); avstrijski podatek za omenjeni kvadrant je starejši od leta 1945 (Hartl et al., 1992). Na Košuti uspeva na planini Dolgi njivi (9552/4), kar je drugi podatek za Karavanke.
Skalni grint ima pri nas malo znanih nahajališč, ki so raztresena po vsej Sloveniji (Jogan et al., 2001). V Karavankah gaje v kvadrantih 9551/3 in 9551/4 na območju Vrtače in Zelenice popisala Praprotnik (1975. 1978). ki za njegova rastišča navaja gnišč. skalov je in ruderalna mesta. V avstrijskem delu Karavank je zelo pogost, ponekod na avstrijskem Koroškem se pojavlja tudi adven-tivno (Hartl et al.. 1992). Na Košuti sva ga popisala na pašniku na planini Pungrat (9552/3). za vse tri preučevane kvadrante pa obstajajo podatki v podatkovni zbirki FloVegSi (preglednica 3). Navedeni podatki kažejo, da je vrsta v Karavankah pogostejša, kot je prikazano na zemljevidu razširjenosti (Jogan ct al., 2001).
Streptopus amplexifolius - navadni čepnjek
Navadni čepnjek jc cv ropsko-scvcrnoamcriška vrsta, razširjena v celotnih Alpah (Aeschimann ct al., 2004). V Sloveniji jc razšiijen ra/trcscno v AL. DN in PA (Jogan ct al., 2001; Wraber v Martinčič ct al., 2007). V Karavankah gaje Aichinger (1933) popisal na severovzhodnem delu Zelenice (9551/3). kjer gaje omenjal žc Paulin (1916), in na avstrijski strani pod Mcdvcdjakom (Barcnsattcl) vzhodno od Kočnc (Kotschna: 9550/2). V svojem popisu ga navaja kot značilno vrsto zelenega jelševja (Alnetum viridis; Aichinger. 1933). Na planini pod Golico ga je opazil
Pal lin (1916: kvadrant 9550/1). ta podatek navaja tudi Dolšak (1929). ob poti na Golico in nad planino Kočna (9550/2) ga je popisal Jogan (2003). Na Košuti sv a ga opazila med ruševjem na Hajnževem sedlu (9551/4). V Sloveniji je navadni čepnjek ranljiva vrsta (V; preglednica 4). Uspeva v zelenem jelševju, med visokimi steblikami. v senčnih vlažnih smrekovih gozdovih, na vlažnih skalnatih pobočjih in gozdnatih soteskah (Fischer et al., 2008). Ugotavljava, da lastnosti rastišč, ki jih poseljuje. ne ustrezajo kriterijem za ogroženost, ki jih navaja Bačič (2006). saj njegova rastišča ne ogroža človek, do njih nima velikega ekonomskega interesa, ne ogroža jih niti naravna sukcesija. Prav tako ne gre za vrsto, ki bi bila ogrožena zaradi nabiranja. Ogrozilo bi ga lahko le izsekavanjc ruševja, kjer se tudi pogosto pojavlja. Bolj smiselna bi se nama zdela njegov a uv rstitev med redke vrste (R; Anonvmols, 2002).
Trifolium noricum - noriška detelja
Noriška detelja je jugov zhodnocv ropska monlanska v rsla (Aeschimann et al.. 2004). razšiijc-na od Dolomitov do Karnijskih in Julijskih Alp ter Karavank, pa tudi na Balkanskem polotoku. Apcninih in morda na Dobraču (Fischer ct al.. 2008: Wraber. 2006). V Sloveniji ima več nahajališč v Julijskih Alpah, v Karavankah paje znana samo z Bcgunjščicc (Paulin, 1916; Maver. 1954: Wraber. 1966) in Stola (Wraber. 1967: Praprotnik. 1987: Jogan ct al.. 2001). medtem ko na avstrijski strani Karavank ni bila najdena (Hartl et al., 1992). Na Košuti sva jo opazila jugovzhodno od Tolste Košute, kasneje pa sva jo popisala še na trati na robu hudourniške grape severno od planine Dolge njive (9552/4). kar kaže. da njen areal sega dlje proti v zhodu. kot je bilo znano doslej. Noriška detelja je v Avstriji potencialno ogrožena (kategorija 4; preglednica 4; Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer. 1999). v Sloveniji pa je vsaj v Julijskih Alpah zelo pogosta in verjetno ni ogrožena
4.1.5 Taksonomsk« težavne skupine
V to poglavje sodijo skupine »malih vrst« (agregati), ki so si medsebojno tako podobne, da jih je težko razlikovati (Jogan. 2001b). Omenjava tudi vrste in podvrste, pri katerih sva imela težav e pri določanju, in tiste, pri katerih spoznanja novejših raziskav še niso bila vključena v splošno slovensko floristično literaturo (npr. v Malo floro Slovenije).
Alchemilla spp. - plahticc
Plahtice sodijo med najtežavnejše polimorfne rodove ne samo v domači flori, temveč tudi v evropski. Razlogov za to je več: obligatna agamospermija (razvoj semena brez oploditve), pogosto križanje, slabo poznavanje razšiijenosti posameznih vrst in različne taksonomske delitve rodu (M artinčič v Martinčič ct al.. 2007). Nekaj primerkov plahlic sva z Malo lloro Slovenije (M ar-tinčič ct al.. 2007) določila do vrsti.1 micans in I montícola, ker pa o določitvi nisva prepričana. v članku nav ajav a plahlicc le kot skupino vrst. I. vulgaris agg. Izjema jc. 1. flahellaia, ki jo je predvsem po obliki listnih krp lažje ločiti od drugih vrst. S Košulc jc bilo sicer v različnih podatkovnih zbirkah zabeleženih 11 različnih vrst plahtic (. Ilehemilla calórala,. I. criniia, ,1. exigua, A.fissa,. 1 flahellaia, A. glabra, A. glaucescens, A. Ulyrica,. 1. montícola, A. pseudoexigua in A. suberenata: preglednica 2). Večino slovenskih podalkov jc objav il Martinčič (1974). ki navaja tudi nckalcrc vrste, ki jih najdemo v 3. izdaji Male flore (Martinčič v Martinčič cl al.. 1999). v zadnjo izdajo Male flore Slovenije (M artinčič v Martinčič cl al., 2007) pa niso več vključene, npr.. 1. incisa.
Centaurea spp. - gluvinci
Na Košuti sva popisala več vrst glavincev in z nekaterimi sva imela težave pri določanju. Ve-leperesasti glavinec (C. uniflora subsp. nervosa, nekateri avtorji ga obravnavajo kot C. nervosa Willd . Fischer et al., 2005) je na Košuti pogost na alpinskih in siibalpinskih traviščih. za kv adrant 9551/4 pa obstaja tudi podatek v zbirki FloVegSi. Opazila in nabrala sva tudi primerke z več koški, kar za omenjeno vrsto ni značilno, in Kouteckv (in liti.. 2011) meni. da gre verjetno za križanca z vrslo C. pseudophrvgia C. A. Meyer, ki ga Wraber (v Martinčič et al., 2007) obravnava kol podv rsto lasuljaslega glavinca (C', phrygia subsp. pseudophrvgia). Kouteckv (2007) nasprotno ugotavlja, da na podlagi morfomelričnih in karioloških analiz ter opažanj na terenu lahko v skupini C. phrygia v srednji Evropi ločimo 4 vrste, med katerimi je tudi C. pseudophrvgia. Zanjo so značilni 9.2-14.5 mm dolgi o vaj ko vi priveski, ki gosto pokrivajo ovojek. Imajo 0.5-1,3 111111 širok nedeljen osrednji del, ki se enakomerno podaljšuje, terminalni deli priveskov pa so rjavo obarvani. Priveski notranjih ovojkovih listov so nameščeni v eni vrsli. in so ponavadi jajčasti. pokrivajo jih priveski srednjih ovojkovih listov (Kouteckv. 2007).
Drugi glav inec sv a določila kol v rslo C. macroptUon. čeprav so znaki v Fischer el al. (2008) bolj uslrezali vrsli C. suhjacea. ki naj bi v Sloveniji bila znana le iz Bele krajine (Wraber v Martinčič el al.. 2007). Kouteckv (2009) ugolavlja. da se lakson (7. suhjacea dejansko nanaša na križance med C. jacea in C. macroptUon (C. x preissmannii Hayek), in zalo je raba lega imena neustrezna. V različnih srednjeevropskih drŽav ah so ga /clo različno obrav nav ali, večinoma pa so uporabljali to ime za različne križance. Tudi omenjeni primerek s Košulc je Kouteckv (in lili. 2011). /Jasli po obliki priveskov ovojkov ih listov, določil za križanca, vcrjclno med vrslama C. jacea in C. macroptUon.
Trcljo vrslo glav inca sva določila kol phrygia subsp. pseudophrvgia, Kouteckv (in lili. 2011) pa je komentiral, da je v eijclno. da gre za križanca med laksonoma Centaurea nigrescens subsp. vochinensis (= C. carniolica) in C. pseudophrvgia. Glav incc. ki niso uslrczali opisanim v rslam. je na območju slovenskih Alp opazil že Paulin (1904). ki omenja, da v rsla C. phrvgia kaže prehode h taksonu C. uniflora subsp. nervosa, take rastline pa imenuje C. plumosa. Glede na to. da naj bi se kar nekaj vrst križalo z vrsto C. pseudophr\gia. se verjetno tudi ta pojavlja na Košuti. Midva ga nisv a opazila, a nanj nisva bila posebej pozorna. Vsekakor rod glavincev v Sloveniji potrebuje revizijo.
Festuca spp. - bilnice
Bilnice so težaven rod. saj so izredno variabilne ( Wraber. 1990). predvsem ozkolistne vrste pa so si zelo podobne (Jogan v Martinčič et al.. 2007). Za zanesljivo določanje je potreben prečni prerez listne ploskve jalovih listov, kjer je pomembna nameščenost sklerenhima. število skleren-himskih vlaken, število listnih žil, obstoj trihomov ipd. (Fischer et al.. 2008: Jogan v Martinčič et al.. 2007). V subalpinskem in alpinskem pasu pri prepoznavanju bilnic zelo pomagata tudi njihova ekologija in habitus. Na Košuli sva popisala šesl vrst bilnic.
Alpska bilnica (F. alpina) je pogosta v skalnih razpokah predvsem na vrhu grebena, mlahava bilnica (F. laxa) pa na meliščih oz. skalnih alpskih traviščih. Slednja je endemit Jugovzhodnih apneniških Alp (Fischer et al., 2008) in je razširjena v Feltrinskih Dolomitih Karnijskih. Julijskih in Kamniških Alpah ler Karavankah. Njeno klasično nahajališče je na Ljubelju (Wraber. 2006).
V Jugovzhodnih apneniških Alpah je endemična ludi gola bilnica (F. calva: Fischer et al., 2008) iz skupine pisane bilnice (F. varia agg.; Jogan v Martinčič et al.. 2007). s klasičnim nahajališčem na Begunjščici (Wraber, 2006). Redka je v vzhodnih Karnijskih Alpah (Wraber. 2006). pogosta pa v Julijskih Alpah, nekaj nahajališč ima v Kamniških Alpah iz slovenskega dela
Karav ank pa je bila znana le z Vrtače. Begunjščice in Zelenice (9551/3 in 9551/4: Pallin. 1916, Praprotmk. 1975. 1987) kjer jo nav ajajo tudi Jogan et al.. (2001; kvadrant 9551/3). Več nahajališč v Karavankah prikazujejo Hartl et al. (1992) in gotov o je tudi na slovenski strani Karavank pogostejša, kot je bilo znano doslej. Na obsežnih traviščih južnih pobočij Košute je marsikje prevladujoča vrsta.
Črnikasta bilnica {F. nigrescens) je na Košuti pogosta na alpinskih traviščih in pašnikih. Spada v skupino rdeče bilnice (F. rubra agg.: Jogan v Martinčič et al., 2007) in jo najlaže prepoznamo po dlakavih listnih nožnicah (Fischer et al., 2008). Njena razširjenost v Sloveniji je slabo poznana (Jogan v M artinčič ct al., 2007). znanih je le nekaj nahajališč i/ Julijskih Alp. s Pccc (9454/4 in 9554/2) in Olšcvc (9554/3) v v zhodnih Karavankah, v zahodnih Karavankah so podatki le za kvadrant 9551/3 (Jogan et al.. 2001). za katerega pa ni podatkov v zbirki »Flora Slovenije«. V Kamniških Alpah naj se nc bi pojav ljala (Jogan ct al. 2001), čeprav jo Haderlapp (1982) navaja za Kalški greben in Kokrsko Kočno. na Štularjcv i planini pa jo je popisal tudi Tonejec (2012). Za avstrijsko Koroško obstaja prcccj več podatkov, nekaj tudi za Karavanke, med njimi tudi za kvadrant 9552/3 (osrednji del Košute: Hartl ct al.. 1992). Glede na pogostost vrste v Av striji, kjer jc zelo razšiijcai (Fischer et al.. 2008). predvidevava, da je bolj pogosta tudi pri nas. a spregledana, oz. njena nahajališča še niso objavljena.
Bleščečo bilnico (F. nitida) sva popisala na gruščnatem travišču na planini Korošici in na alpinski trati na Kladiv u ter Mali Košuti (9552/3). I. Dakskoblcr in B. Dolinar sta jo poleti 2012 popisala pod Košulnikov im turnom. v sestoju asociacije Ranunculo hybridi-Caricetum semper-virentis, 1940 m (I. Dakskobler. in litt. 2014). Je južnoalpska vrsta iz skupine vijoličaste bilnice (F. violacea agg, Fischer et al, 2008). V Slov eniji naj bi uspevala v Julijskih in Kamniških Alpah ter na Snežniku (Jogan v Martinčič et al.. 2007). Dakskobler (2006) jo navaja tudi za Trnovski gozd. njen areal pa obsega tudi Karnijske Alpe in Karavanke (Fischer et al.. 2008: Hartl et al., 1992). Na avstrijski strani Karavank je znana z območja Obilja, Pece in okolice Vrtače, pa tudi z osrednjega dela Košute (9552/3; Hartl et al., 1992). Verjetno ima podobno razširjenost tudi pri nas. saj sojo Dakskobler et al.. (2013a) popisali v macesnov ju v dolini Železnice v zahodnih Karavankah. v vzhodnih pa so podatki z Olševe (Dakskobler et al., 2013b). Podatek s Košute tako dopolnjuje sliko njene razširjenosti v slovenskem delu Karavank.
Iz skupine vijoličaste bilnice (F violacea agg.. Fischer et al.. 2008) sva na travišču pod Ko-šutnikovim turnom in na Hajnževem sedlu nabrala tudi noriško bilnico (Festuca norica). Ta vzhodnoalpska vrsta (Aeschimann et al., 2004) uspev a na meliščih in skalovju na zmerno suhih tleh na kaibonatni podlagi (Jogan v Martinčič et al.. 2007), predvsem na traviščih z vrstama Sesleria caerulea in Carex sempervirens (Fischer et al., 2008). V Slov eniji naj bi njen areal obsegal Julijske Alpe in Karavanke (Jogan v Martinčič et al.. 2007). Jogan et al. (2001) njene razšiijenosti ne prikazujejo. Na avstrijskem Koroškem se pojavlja tudi v Karavankah, za katere obstajata podatka, starejša od letal945. za kvadranta 9551/1 in 9551/3 (Hartl et al., 1992).
Hieracium spp. - škržolice
Rod škržolic je zaradi apomiktičnega razmnoževanja večine vrst izredno mnogoličen in je ta-ksonomsko eden najtežjih rodov v evropski flori. Poleg »glav nih vrsl« se pojav ljajo tudi »vmesne vrslc«. ki so dedno ustaljeni križanci (Fischer cl al., 2008. Wraber v Martinčič cl al.. 2007). ŠkrŽolicc s Košute sva določala s ključem v Exkursionsflora von Österreich (Fischer. 1994). kjer so obravnavane 1c »glav nc v rste« (»Hauplarten«), nc pa tudi križanci oz. »v mesne vrslc«. ki jih navajajo novejši določev alni ključi (npr. Fischer et al.. 2008: delno tudi Wraber v Martinčič ct al.. 2007). Določila sv a sedem v rst škržolic (preglednica 2). V tipski podrod spada gozdna škr-žolica (//. murorum). ki jc sicer bolj pogosta v gozdov i h. Popisala sva tudi podobno razcepljeno
škržolico (H. bifidum), ki v nasprotju s prv o nima žlezastodlakavega ovojka. pač pa je le-ta pokrit z enostavnimi ali zv ezdastimi laski (Fischer, 1994). Porovolistno škržolico (H. porrifoliiim) sva popisala na meliščili zahodno od Zajmenovih peči in na južnem pobočju Tegoške gore. Kosmata škržolica (H. viUosinv), ki je v Slov eniji pogosta predvsem v AL (Jogan et al., 2001). je na Košuti pogosta. Iz podrodu Pilosella sv a na Košuti opazila dolgodlakavo škržolico (H. pilosella), ki sva jo popisala na pašniku na planini Korošici in severno od Tegoške planine ter na alpinski trati na Toplaiju. Na vlažnem travniku rut Korošici sv a opazila tudi uhato škržolico (H. lactucella). V Sloveniji so njena nahajališča raztresena, najbolj pogosta je v SM (Jogan et al.. 2001). V Karavankah jo za Begunjščico (9551/3) navaja že Pavlin (1916). na poseki pod sedežnico vzhodno od Zelenice (9551/4) pa jo je popisala Praprotnik (1975. 1978). Znana je tudi /. območja Solčave (9554/3; H avek. 1908-1914). Več nahajališč v Karav ankah prikazujejo Hartl et al. (1992). ki jo navajajo /a osrednji kvadrant Košute (9552/3). kar je navedeno tudi v avstrijski podatkovni zbirki (preglednica 2). Za omerijcni kvadrant obstaja tudi podatek v zbirki FloVcgSi. prav tako tudi za kvadrant vzhodncjc (9552/4). Nedaleč stran, v Kamniških Alpah, jo je popisal tudi Tonejec (2012). Vrsta je na av strijskem Koroškem ogrožena (preglednica 4) in tudi na Košuti se pojav lja na območju, ki bi ga bilo treba zaradi redkosti rastišča (/.akisana trav išča) varovati. Glede na malo nahajališč in vezanost na ogrožene habitatc (pusta trav išča. nizka baija) bi jo bilo tudi v Sloveniji smiselno uvrstili na Rdeči seznam kol ranljiv o (V) vrsto.
Na alpinski trati sev erno od Tegoške planine (9552/3) sva nabrala Bauhinovo škržolico (//. bauhinii Besser), kije v Mali llori Slovenije obravnavana kol //. praeahum (incl. II. bauhinii), kar je napačno, saj ju Fischer et al. (2008) obravnav ajo kot dve ločeni v rsli. Fischer (1994) pa / /. praeahum sploh ne omenja. Hartl et al. (1992) prikazujejo le razširjenost taksona H. piloselloi-des (incl. H. praeahum). ki je na av strijskem Koroškem pogost, a veliko nahajališč je starejših od leta 1945, vključno s tistim iz kvadranta 9551/4. kjer leži vzhodni del Košute. V. Sloveniji je takson H. praeahum raztreseno razširjen, nekaj nahajališč ima v vzhodnih Karavankah, iz kv adranta 9551/3 je znana tudi v zahodnih Karavankah (Jogan et al., 2001). vendar so navedbe zaradi zgoraj omenjene napačne obravnave v Mali flori Slovenije verjetno pogosto nezanesljive. Bauhinova škržolica uspeva na suhih travnikih (Fischer et al., 2008; Wraber v Matinčič et al., 2007) in je pogosta v Vzhodnih Alpah, v Zahodnih pa je redka (Aeshimann et al. 2004) in v tem delu Avstrije ogrožena (Niklfeld & Schratt Ehrendorfer. 1999).
Leucanthemum heterophyllum - raznolistna ivanjščica
Raznolistna ivanjščicaje južnoalpsko-apeninska vrsta (Aeschi.vlann et al, 2004). razšiijena od Kotljskih Alp (Alpi Cozie), prek Tessina in območja Gardskega jezera do Dolomitov in Karavank, njen areal pa obsega tudi Apenine (VVagenitz, 1987). Skupaj s temno ivatijščico (L. adustum) sodi v skupino L. mcocimum. Od v rste L. adustum se v rsta L. heterophyllum loči po svetloijavo obrobljenih ovojkovih listih (pri vrsti L. adustum so le-ti črnoijavo obrobljeni), pritlični listi so narezani (pri vrsti L. adustum nazobčani ali celorobi). steblo je do vrha olistano in spodnji stebelni listi so ob cv etenju že posušeni (pri vrsti L. adustum je steblo nad zgornjo tretjino, ponavadi nad polovico, brez listov, spodnje stebelne liste pa je opaziti med cvetenjem: Fischer et al.. 2008). Temna ivanjščicaje zahodnoalpska vrsta (AEscHi.viANNet al., 2004: Fischer et al.. 2008). kije omenjena avtorja za Slovenijo ne navajata, ne navajajo je niti za avstrijsko Koroško (navajajo pa v rsto L. heterophvllum; H artl et al . 1992). Je heksaploid z dvema geografsko jasno ločenima podv rstama: tipska podvrsta je razšiijena v zahodnih Alpah od Dauphinc do zahodne Avstrije, v Južnih Alpah pa jo zamenja podvrsta margaritae, katere areal sega do Karpatov na v/hodu in do Slovenije na jugu (Wagenitz cl al.. 1987). O uspe vanju icmnc ivanjščicc na Košuti obstajajo podatki v več podatkov nih zbirkah (preglednica 2). primerke, ki sv a jih nabrala na Košuli. pa sva določila /a ra/nolislno ivanjščico. kar je potrdil ludi dr. W. Gulcrmann / Univerze na Dunaju.
Podatki, daje vrsta L. adustum v Sloveniji razširjena v AL in DN. vrsta L. heterophvllum pa le v nižjih legah, na pašnikih, košenicah, grmovnatih krajih in v sv etlih gozdovih od montanskega do subalpinskega pasu DN. PA in SP (Wraber v Martinčič et al., (2007). so zavajajoči. V heibariju L JU je shranjenih več primerkov iz Julijskih Alp (Komna. Pokljuka, Breginjski Stol...), ki so bili določeni kot taksonZ,. maximum s. lat. (nekaj tudi kot taksona L. heterophvllum ali L. adustum), leta 2003 jih je rev idiral dr. R. Vogt in vse določil kot v rsto L. heterophvllum. Tudi primerki iz Karavank, določeni kot vrsta L. adustum, po znakih bolj ustrezajo vrsti L. heterophvllum (steblo imajo olistano skoraj do vrha, ni spodnjih stebelnih listov in ovojkovi listi niso črnorjavo, pogosto le temnorjavo obrobljeni). Slednjih dr. Vogt ni revidiral. Nadaljnje analize so potrebne, da bi ugotovili. ali tudi vrsta L. adustum uspeva v Sloveniji.
Knautia drymeia — ogrsko grabljiščc
Ogrsko grabljiščc je v Sloveniji pogosta vrsta ščetičevk (Dipsacaccac: Jogan et al., 2001). Medtem ko se v nižinah večinoma pojavlja tipska podvrsta (K. drvmeia subsp. drvmeia). je nad go/dno mejo pogosta podvrsta K. drvmeia subsp. intermedia (Fischer et al.. 2008: Wraber v M artinčič et al.. 2007). ki jo Accetto (2009) navaja tudi za loge v nižinah. V primeri s tipsko podvrsto ima slednja liste pritlične ro/ete rumenkasto togoščetinaste. podolgasti ali eliptično-su-ličasti listi pa so ponavadi nameščeni v spodnji polovici stebla (pri subsp. drvmeia so lc-li enakomerno porazdeljeni na steblu in jajčasti do jajčastosuličasti, tako kot steblo pokriti s kratkimi nežnimi belimi dlakami; Fischer et al.. 2008: Wraber v Martinčič et al., 2007). Na alpinskih traviščih v vseh treh kvadrantih na Košuti sv a nabrala primerke, ki sva jih glede na omenjene znake nedvoumno določila do podvrste K. d. subsp. intermedia. nekaterih primerkov pa zaradi nasprotujočih si znakov (rumenoščetinastodlakavi primerki zjajčastimi listi, enakomerno nameščenimi po steblu, ali mehkodlakavi primerki) nisv a mogla določiti do podvrste
Koeleria eriostachva - volnata in Koeleriapyramidata - navadna smiljica
Medtem ko je navadna smiljica pogosta od nižin do subalpinskega pasu in razšiijena po vsej Slov eniji, je volnata smiljica pogosta v višjih legah: v slovenskem delu Alp (razen na Pohoiju), na Snežniku (DN) in Poreznu (PA: Jogan v Martinčič et al.. 2007). Volnata smiljica ima. v nasprotju z navadno, klaske (predvsem ogrinjalno plevo) gosto štrlečedlakave, dlake so različno dolge in najdaljše presegajo 0,5 mm (navadna pa ima klaske gole, redko prileglodlakave, dlake so dolge največ 0.5 mm: Jogan v Martinčič et al., 2007). Fischer et al. (2008) kot razlikov alni znak navajajo le gosto dlakave klaske pri volnati in gole ali raztresenodlakave klaske pri navadni smiljici. Na Košuti sv a popisala obe vrsti in obe sta imeli dlakave klaske. Med opaženimi primerki sva imela težave pri določanju dlakavosti: nekateri primerki so imeli prilegle dlačice (nikakor štrleče), a te so bile različno dolge, mnoge so presegale 0.5 mm. zato sva te smiljice določila kot volnate. Slednje so nit Košuti prevladovale, samo dvakrat sva popisala navadno smiljico. Glede mi variabilnost glavnega znaka in prehode od golosti k dlakavosti (opaženega tudi na dragih območjih v gorah) bi bilo morda smiselna revizija te skupine in ponovno vrednotenje laksonom-ske ravni obeh vrst.
Luzula expectata - pričakovana bckica
Za skupino poljske bckicc (Luzula campestris agg.) so značilne pccljatc ali skoraj sedeče krat-kovaljastc do okroglaste mnogocvclnc klobkc. nameščene na pokončni osi socvetja, listne ploskve pa so ravne. Pri nadaljnjem določanju je pomembna dolžina prašnic. prašničnih niti. v ratu in semen. Za razlikovanje med vrstama L. expectata in L. muhiflora je najbolj zanesljiv določevalni znak dolžina listnih rež (Bačič v M artinčič et al., 2007). Bckicc iz. te skupine je določila T. Bačič
in pri v ečini je šlo za nedavno opisano vrsto L. expecrata. Glede na težavno določanje in nedav no opisane nove v rste (Bačič et al., 2007) predvidevava, da se podatki v podatkovnih zbirkah (preglednica 3) za L. sudetica in L. multiflora verjetno nanašajo na omenjeno L. expecrata. Uspevanje sudetske bekice (L. sudetica) v Sloveniji ni bilo potijeno, večina navedb seje nanašala na pričakovano bekico (Bačič v Martinčič et al.. 2007). Slednja je v alpinskem pasu najbolj pogosta vrsta iz obravnavane skupine, razširjena je v AL kot tudi na višjih nadmorskih višinah v drugih fitoge-ografskih območjih (npr. na Snežniku: Bačič et al.. 2007). Na Košuti je pogosta na alpskih travi-ščih v vseh treh kvadrantih (preglednica 2) in ta nahajališča dopolnjujejo arealno karto v Bačič et al. (2007).
Nigritella spp. - murke
Murke so taksonomsko kritičen rod. saj so nekatere v rslc alogamnc. druge apomiklične. vse pa so si med seboj zelo podobne, zalo so polrcbnc podrobne biosislemalske raziskave (Jogan v Martinčič el al., 2007). V pogorju Košulc sva popisala kamniško murko (A. Hthopolilani-ca). ki jo je po primerkih s Krv avca kol novo v rslo opisal Ravnik (1978). Za njeni glav ni /na-čilnosli je navedel od zgornjih rožnatih svcllcje obarvane spodiijc cvclovc. ki so lahko skoraj beli. in piramidaslo obliko socvelja. ki poslane pozneje jajčasla (Ravnik. 1990. 2002: Wraber. 1990). Od Rliellikanov e murke (Nigritella rhellicani) se razlikuje po v spodnjem delu razločno sedlasto zažeti medeni ustni in temno rdečerjavi barvi cvetov (Jogan v Martinčič et al.. 2007). Kamniška murka je omejena na Kamniške Alpe in Karavanke, disjunktno nahajališče ima na Golici (Koralpe: Fischer et al.. 2008: Hartl et al.. 1992; Jogan v Martinčič et al.. 2007). Jogan et al. (2001) je za Košuto ne navajajo, prikazujejo pa nahajališči iz Julijskih Alp in zahodnih Karavank (9550/1: okolica Golice). Ravnik (2002) slednjih ne navaja, areal kamniške murke naj bi na zahodu segal le do kvadranta 9552/3. kjer leži večji del Košute. Wraber (1990) njen areal v Karavankah omeji med Košuto in Peco. Na avstrijski strani Karavank je kamniška murka zelo pogosta, njena razširjenost naj bi na zahodu segala celo do kvadranta 9550/2 (okolica Struške: Hartl et al., 1992). Znana je tudi iz kv adranta 9551/4. kjer leži zahodni del Košute (Hartl et al.. 1992). Na raziskov anem območju je pogosta na traviščih v vseh kvadrantih (preglednici 2 in 3). Kamniška murka je v Sloveniji zavarovana (preglednica 4: Anonymous. 2004d). na Rdečem seznamu je opredeljena kot redka vrsta (R: Anonymous. 2002). v Avstriji pa velja za potencialno ogroženo (4. kategorija ogroženosti; Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer. 1999). Glede na to, da gre za vrsto, kije endemična na majhnem območju slovenskih (delno tudi avstrijskih) Alp. meniva, daje njeno varovanje v Sloveniji ustrezno.
Na območju južno od Košutnikovega turna in do Tolste Košute na vzhodu pa sva poleg kamniške opazila tudi temneje rdeče obarvane muike, ki ne ustrezajo kamniški muiki. Lahko bi šlo za Rhellikanovo murko (.V. rhellicani). a nisv a nabrala herbarijskih pnmerkov. kar bi bilo nujno potrebno za natančno določitev. Rhellikanova murka je bolj razširjenji zahodno od Košute (Jogan et al., 2001), Hartl et al. (1992) pa zanjo ne navajajo nobenega nahajališča iz Karavank, označena je samo v posameznih kvadrantih na zahodu avstrijske Koroške. Za omenjeno murko so za kvadranta 9552/3 in 9552/4 podatki tudi v podatkov ni zbirki FloVegSI. Ravnik (1990) za Košuto (kvadrant 9552/3) nav aja kartri v rste muik: N. lithopolitanica. X. nigra (L.) Rchb. in šlcr-latnordeči takson. Taksonomsko v rednotenje slednjega naj bi bilo po Ravniku (1990) še odprto v prašanje, polrcbno nadaljnjih raziskav. Navaja še. da bi bil la lakson lahko vmesna oblika med vrstama A. nigra in V. rubra. V Sloveniji za območje Julijcev in Snežnika Jogan (v M artinčič el al.. 2007) omenja zelo redko rdečo murko (.V. rubra), o po/a rja pa. da so pri nas v erjclno več kol Iri v rslc. Pri nas naj bi glede na nedavne objave uspevale tudi druge v rslc murk: \igritella archiducis-joannis. V. bicolor. V. hvgrophita in V. widderi (Foelsche. 2010; Dakskobler cl al., 2012). Na Košuli naj bi po podalkih Foelsche & Heidtke (2011) uspevala V. hygrophila. ki jo
avtoija lia podlagi objavljenih fotografij navajata tudi za Triglavsko pogoije. Sev erno od Košute, na Obirju. je bila leta 2006 najdena v rsta Nigrirella archiducis-joatmis, ki je prej veljala za ende-mično v Severnih apneniških Alpah, v letu 2008 pa so njeno uspevanje s fotografijo dokumentirali tudi v Triglavskem pogorju (Foelsche. 2011). O razširjenosti slednje in kamniške murke v Julijskih Alpah so pisali tudi Dakskobler et al. (2012). Glede na številne nove podatke o različnih vrstah murk na območju Jugovzhodnih Alp bi bilo zanimivo izvedeti, katere vrste vse uspevajo na Košuti.
Oxytropis neglecta - pirenejska osivnica
Med osivnicami v Sloveniji vlada precejšnja zmeda, na kar so opozorili Frajman ct al. (2006). in edina vrsta, ki pri nas uspeva, je pirenejska osivnica (O. neglecla, syn. O. pvrenaica). ki je tudi na Košuti pogosta (preglednici 2 in 3). Križanca med vrstama O. momana s. str. in O. neglecla. O. x carimhiaca (Martinčič v Martinčič ct al, 2007). ki naj bi uspeval tudi v Karavankah (Frajman ct al, 2006). nisv a našla.
Papaver alpinum — alpski mak
Alpski mak je zelo polimorfen takson. razširjen v gorstvih južne in srednje Ev rope (Schon-svvetter et al, 2009). Wraber (1990. v Martinčič et al, 2007) za slovenske Alpe nav aja kar 4 podv rste alpskega maka. kijihnekateri avtorji obravnav ajo tudi kot samostojne vrste (Aeschimann et al, 2004). Pred kratkim objavljene raziskave (Schonsvvetter et al, 2009) pa so pokazale, da se klasična taksonomija ne ujema z molekularnimi rezultati, pa tudi morfološka revizija ni potrdila delitve na tradicionalno obrav nav ane taksone. Starševski haplotipi so široko razširjeni in dominantni v Alpah, z radiacijo pa so se razširili na obrobje, kjer so se zaradi genskega drifta razv ile majhne izolirne populacije. Avtoiji predlagajo, da se različno obravnavane populacije alpskega maka taksonomsko enakovredno definira, intraspecifične taksone pa opusti (Schonsvvetter et al, 2009). Na Košuti sva popisala rumenovenčni alpski mak. ki sva ga po ključu v Mali flori Slovenije (Wraber v Martinčič et al, 2007) določila za Kernerjev mak (P. alpinum subsp. kerneri), glede na ugotovitve Schonsvvetter et al. (2009) pa ga navajava na vrstnem nivoju (P. alpinum).
Ranunculus auricomus agg. — skupina zlatoruniene zlatice
Skupina zlatoruniene zlatice obsega veliko število agamospermnih. pseudogamnih. večinoma tetraploidnih »malih v rst« (Fischer et al, 2008) in v Sloveniji še ni bila natančneje raziskana (Podobnik v Martinčič et al, 2007). Zato sv a uporabila določevalni ključ v Fischer et al. (2008). kjer za določanje potrebujemo v celoti (z vsemi pritličnimi listi!) nabranih 10-12 cvetočih in/ali plodečih primerkov , pri katerih označimo vrstni red razvoja pritličnih listov in jih razprostrte herbari/iramo. Pri določanju jc namreč pomembna oblika listov posamezne razvojne stopnje (Fischer ct al, 2008). Primerke iz skupine zlatoruniene zlatice sva na Košuti nabrala na pašniku na planini Zgornji Dolgi njivi. Določevalni ključ naju jc privcdcl do vrst Ranunculus allemannii Braun-Blanq. in R. me beri Horandl in Gutcrinann. Medtem ko jc prva znana samo iz Severne in Južne Tirolske, ima dniga nahajališča v Krških Alpah (Gurktalcr Alpciv. Hoazhohc) na avstrijskem Koroškem (Fischer ct al, 2008). Določitev jc dvomljiva in rastline bi si moral ogledati strokov njak s tega področja. V Sloveniji jc omenjena skupina zlatic raztreseno razširjena, pojav lja se tudi v AL (Jogan ct al, 2001). V Karavankah jc znana lc i/, območja Javornika pri Jcscnicah (9550/4; Paulin, 1904) in Jazbine pri Črni na Koroškem (Piskernik. 1977). na av strijski strani pa tudi zahodno od Košute (9551/3 - območje Vrtače. Stola in BcgunjšČicc, 9551/1 - okolica Podna; H artl ct al, 1992).
Trisetum distichophvllum in T. argenteum - (Ivo red ni in srebrni ovsenec
Medtem ko je srebrni ovsenec na Košuti pogost, sv a na dveh nahajališčih nabrala primerke, pri katerih bi lahko šlo za dvoredni ovsenec. Vrsti se ločita po dolžini klaskov brez res (pri T. disti-chophvllum 6,5 do 9 mm. pri T. argenteum pa 4,5 do 6,5 mm), po dolžini dlačic na dnu spodnje krov ne pleve (pri T. distichophvllum ~3 mm. oz. pol tako dolge kot krovna pleva, pri T. argenteum pa dolge 1.2-1,5 mm oz. tretjino tako dolge kot krovna pleva), po širini listov {T. distichophvllum 2-3 mm in togi. pri T. aregenteum pa 1-1.5 mm in nežni, ohlapni), dolžini res krov nih plev (pri T. distichophvllum dolga 5-7 mm, pri T. aregenteum pa 3-4 mm) in po dolžini spodnje ogrinjalne plev e (pri T. distichophvllum dolga 4-6 mm. pri T. aregenteum pa 4-4.5 mm: Fischer et al.. 2008). Omenjena primerka s Košute sta imela klaske dolge 6-7 mm, dlačice spodnje krovne pleve so segale do polovice le-te in so bile dolge okoli 2 mm. širina listov pa je samo na eni rastlini merila 2 mm. drugod so bili ti široki okoli 1 mm, a uviti, ne nežni. Dolžina krovnih plev pri enem primerku je bila okoli 4 nun, pri drugem pa okoli 6 mm. spodnja ogrinjal na pleva je bila pri obeh dolga okoli 4 mm. Glede na dolžino klaskov in dlačic na spodnji krovni plevi ter na strukturo listov bi lahko šlo /a dvoredni ovsenec, a v eliko /nakov kaže na srebrni ovscncc. Glede na to, da sva na istih mestih nabrala tudi srebrni ovscncc in so si primerki podobni, določitev ni zanesljiv a. V Sloveniji ni podatkov, da bi vrsta pri nas res uspevala (Jogan v Martinčič ct al.. 2007). Hartl cl al. (1992) pa ga nav ajajo lc /a Visoke Ture. Licnškc Dolomilc in /ahod Karnijskih Alp. Medtem ko je srebrni ov scncc v zhodnoevropska ilirska vrsta in je omejen na jugov/hodne Alpe. jc dvoredni ov scncc razširjen v celotnih Alpah. / i/jemo jugovzhodnega robnega območja (vključno s slovenskim delom; Aeschimann cl al.. 2004).
4.2 Komentar k nepotrjenim taksonom z nahajališči v kvadrantih 9551/4, 9552/3 in 9552/4
Nekaterih taksonov. ki so bili popisani v kvadrantih, v katerih leži raziskovano območje in so navedeni v različnih podatkovnih zbirkah, nad gozdno mejo na Košuli nisva našla. Večina lakih v rsl ima nahajališče pod go/dno mejo. Ker v kvadrantu 9551/4 leži tudi del Vrlačc. jc več podalkov znano tudi s lega območja (/Jasli lisli. ki jih jc objav ila Praprotnik. 1975). Nckalcrc naravovarstveno zanimive laksonc. ki uspev ajo v okolici Košute, ne pa na raziskovanem območju, obrav nav ava v nadaljev anju. Tudi / območja Košulc nad go/dno mejo nama nekaterih iz prejšnjih popisov znanih taksonov ni uspelo ponov no najti. Te vrslc komentirava v sledečem poglavju.
4.2.1 Nepotr jeni taksoni z območja Košute
Na Košuti nad gozdno mejo nama ni uspelo potrditi 90 taksonov (preglednica 5). za katere obstajajo podatki o pojavljanju na območju Košute oz. v kvadrantih 9551/4. 9552/3 in 9552/4 in se po pojavljajo v subalpinskem pasu ali višje (Fischer et al. 2008). Od teh je 13 znanih samo z avstrijske strani. 77 pa s slovenske.
Preglednica 5: Seznam nepotrjenih taksonov in možen razlog za to
Table 5: List of the taxa that have not been confirmed during our inventory and the possible reason for it
Nepotrjeni taksoni	Razlog
1 Adenostvles alliariae (Gouan) A. Kerner	1
2 Aconitum vulparia agg.	3
3 Agrostis gigantea Roth	1
4 Agrostis stolonifera L.	1
5 Alchemilla color ata Buser	2
6 Alchemilla crinita Buser	2
7 Alchemilla eximia Paulin	2
8 Alchemillafissa Günther & Schummel	2
9 Alchemilla glabra Neygenf.	2
10 Alchemilla glaucescens Wallr.	2
11 Alchemilla montícola Opiz	2
12 Alchemilla subcrenata Buser	2
13 Allium kermesinum Reichenb.	1
14 Anemone narcissiflora L.	*1
15 Aquilegia vulgaris agg.	4
16 Arabis bellidifolia subsp. bellidifolia Crantz.	3/5
17 Astrantia major L. (subsp. carinthiaca (Hoppe) Arcang)	5
18 Athvrium distentí folium Tausch ex Opiz	1
19 Carex davalliana Sm.	1
20 Carex flava L.	2/5
21 Centaurea phrvgia subsp. pseudophrvgia (C. A. Mey.) Gugler	2
22 Chaerophvllum villarsii Koch	5
23 Deschamvsia ñexuosa (L.) Trin.	1
24 Dianthus barbatus L.	1
25 Doronicum austriacum Laca.	1
26 Drvopteris expansa (Presl.) Fraser-Jenkins	2
27 Epilobium palustre L.	1
28 Equisetumfluviatile L.	1
29 Eauisetum palustre L.	1
30 Eauisetum svlvaticum L.	1
31 Equisetum variegatum Schleich.	1
32 Festuca altissima All.	1
33 Festuca heterophvlla Lam.	1
34 Festuca intercedens (Hack.) Luedi ex Becher.	2/3
35 Festuca auadriñora Honck.	2/5
36 Festuca rubra L.	2
37 Galeopsis speciosa Mill.	1
38 Genista tinctoria L.	1
39 Gentiana asclepiadea L.	1
40 Gentiana pumila Jacq.	1
41 Geranium vhaeum (subsn. vhaeum) L.	1
43 Heracleum sphondylium subsp. montanum (Schleich. Ex Gaudin) Briq.
44	Hierac um aurantiacum L.
45	Hierac urn chondrillifolium Fries
46	Hierac um glabratum Hoüüe ex Willd. (subsp. glabrescens)	2
47	Hierac urn glaucum All.	2
48	Hierac urn piloselloides Vill.
49	Hieracmm pilosum Schleicher ex Froelich in DC.
50	Juncus filiformis L.
51	Laburnum alvinum (Mill.) Presl
52	Lamium album L.
53	Leucanthemum adustum (Koch) Gremli
54	Ligusticum mutellina (L.) Crantz
55	Luzula multiflora (Ehrh. ex Retz.) Lej.	2
56	Luzula sudetica (Willd.) Schult
57	Melilotus albus Medik
58	Milium effusum L.
59	Moehringia muscosa L.
60	Nigritella rhelicanii Teppner & Klein
61	Omalotheca hoppeana (Koch) Schultz Bip. & F. W. Schultz in F. W. Schultz
62	Omalotheca supina (L.) DC
63	Orobanche reticulata Wallr.
64	Ort hi li a secunda(L) House
65	Pedicularis hacquetii Grafiex Hoppe
66	Pedicularis rostratospicata Crantz
67	Pedicularis verticillata L.
68	Petasites paradoxus (Retz.) Baumg.
69	Plantago atrata Hoppe
70	Poa hybrida Gaud.
71	Poa trivialis (subst). trivialis) L.
72	Ptericlium aauilinum (L.) Kuhn
73	Pulmonaria stririaca Kerner
74	Ranunculus bulbosus L.
75	Rosa corymbifera Borkh.
76	Saxifraga adscendens L.
77	Saxifrasa exarata subst). moschata (Wulfen.) Cavillier in Burnat
78	Saxifrasa stellaris L. (subst). robusta)
79	Saxifraga x'forojulensis (Saxifaga aizoides x Saxifraga squarosa)
80	Silene vulgaris subsp. vulgaris (Moench) Garcke
81	Stachys alpina L.
82	Thymus longicaulis C. Presl	2
83	Thymus mdegioides L.	2
84	Thymus vulegioides subst). montamis (Benth.) Ronniger	2
85	Tozzia alpinaL.	1
86	Veratrum album subsp. album L.	4
Špela NOVAK, Božo FRAJMAN: Flora Košute (Karavanke) nad gozdno mejo / The flora ofMt Košuta (Kanwanke mountain chain) above the timberline	
Nepotrjeni taksoni	Razlog
87 Veronica alpina L.	5
88 Veronica urticifolia Jacq.	1
89 Vicia oroboides Wulfen	1
90 Viola reichenbachiana Jord. Ex Bureau	1
Opombe. 1: spregledana vrsta oz. podatek izpod gozdne meje, 2: taksonomsko težavna skupina, 3: dvomljiva določitev, 4: takson sva določila do nižje taksonomske ravni, 5: podatki samo za avstrijsko stran Košute. Z zvezdico (*) so pri razlogu označeni taksoni, ki jih podrobneje obravnavava v nadaljevanju.
Notes. 1: plant overlooked or previously registered below the timber line, 2: taxonomically critical group, 3: possible misdetermination, 4: taxon determined to lower taxonomic rang, 5: record only from the Austrian side of Košuta. Taxa marked with an asterix (*) are discussed in the following paragraph.
Iz preglednice 5 je razvidno, da za večino vrst, kijih nisva potrdila, predvidevava, da sva jih spregledala oz. da so bile popisane pod gozdno mejo. Več vrst (21) pripada taksonomsko težavnej-šim rodovom (Alchemilla, Festuca, Gentianella, Hieracium, Luzula, Rosa, Nigritella, Thymus), zato je možno, da sva jih določila drugače oz. se z njimi sploh nisva ukvarjala. Za nekatere vrste (7) dvomiva, da res uspevajo v omenjenih kvadrantih, saj sva popisala vrste, ki so jim zelo podobne, oziroma gre za vrste, ki se v Karavankah in okolici ne pojavljajo. Za mnoge med temi (13) obstajajo podatki samo za avstrijsko stran Košute.
V nadaljevanju obravnavava le nekaj taksonov, ki so zanimivi z vidika razšiijenosti.
Anemone narcissifolia — kobulasta vetrnica
Kobulasto vetrnico za Košuto navaja Paulin (1902), vendar natančnega nahajališča ne omenja. Piše le, da uspeva na vlažnih globokih in skalnatih grmičastih mestih, raztreseno v pasu ruševja, v alpinskem pasu Savinjskih Alp, Karavank in Julijskih Alp. Za nahajališči iz Karavank omenja še Stol in Golico. Podobnik (v Martinčič et al., 2007) kobulasto vetrnico navaja za celotne slovenske Alpe in Snežnik (Paulin, 1902), Wraber (2006) in Jogan et al. (2001) pa slednjega ne omenjajo. Glede na zemljevid razširjenosti (Jogan et al., 2001) so nahajališča vetrnice južno (9652/1) in zahodno (9551/3) od Košute, v kvadrantih, kjer sva popisovala, pa jih ni. Prav tako Hartl et al. (1992) vrsto omenjajo le za dva kvadranta na skrajnem vzhodu avstrijske Koroške. Vrste na Košuti nisva opazila. Glede na to, daje vrsta dobro opazna, ni verjetno, da sva jo spregledala, lahko pa uspeva na mestih, kijih nisva obiskala. Glede na to, da razen Paulinovega ni drugih podatkov za Košuto in ker je v Karavankah redka, pa je bolj veijetno, da vrste na Košuti ni (več).
Helianthemum nummularium subsp. glabrum - blesteči popon
Na Košuti sva popisala velecvetni popon {H. nummularium subsp. grandiflorum), za katerega so podatki tudi v zbirki FloVegSi (preglednica 3), medtem ko je v zbirki florističnega kartiranja Avstrije naveden blesteči popon (II. nummularium subsp. glabrum). Podvrsti se ločita po dlaka-vosti spodnje strani listov (pri velecvetnem jih pokrivajo goste šopastoščetinaste do dolgozvez-dnate dlake, medtem ko so listi pri bleščečem poponu spodaj goli, samo na osrednji žili in robu šopastodlakavi) in po dlakavosti čašnih listov med žilami (pri velecvetnem so te površine kratko zvezdastodlakave, šopastodlakave ali gole, pri bleščečem poponu pa gole in svetleče; Fischer et al., 2008). Primerki s Košute so imeli spodnje površine listov tudi med žilami zvezdasto dlakave, čašni listi so bili med žilami kratkodlakavi ali goli, cvetni popki pa jajčasti in kratkopriostreni (ne pa dolgopriostreni kot pri podvrsti glabrum), zato sva jih določila za velecvetni popon. Slednji naj
bi bil v Slov eniji pogost v AL, znana so nahajališča iz DN in SM ( Jogan v Martinčič et al.. 2007), kot tudi iz SP, PD in PA (Jogan et al., 2001). Primerio v herbariju LJU. določeni kot velecvetni popon, so na spodnji strani listov med žilami porasli z redkimi enostavnimi dlakami do gosto šopastodlakavi. Fischer et al. (2008) navajajo, daje velecvetni popon pogost v Zahodnih Alpah, v Vzhodnih pa se pojavlja raztreseno do Krških (Gurktaler Alpen) in Karnijskih Alp na vzhodu. Njegova nahajališča so znana tudi v skrajnem zahodnem delu avstrijskih Karavank, v okolici Košute pa naj bi uspeval bleščeči popon (Hartl et al., 1992). Na območju avstrijske Koroške naj bi se pojavljale tudi prehodne oblike med omenjenima taksonoma (Hartl et al., 1992). Bleščeči popon je pogost do raztreseno razširjen v Vzhodnih Alpah, v Zahodnih se pojavlja le na njihovem v/hodnem robu (Fischer et al., 2008). Aeschimann et al. (2004) ga navajajo le severno od Slovenije. Jogan (v Martinčič et al.. 2007) pa omenja le nahajališče na Črni prsti. V herbariju LJU je shranjen primerek s Pece (vzhodne Karavanke), določen kol velecvetni popon. ki bi zaradi golih površin med žilami na spodnji strani listov lahko ustrezal bleščečemu poponu. Ker se a reala obeh laksonov v Karavankah zelo verjetno stikata, je možno, da na Košuti uspevala oba. ali pa se pojavljajo vmesne oblike, ki jih ni možno nedv oumno pripisati enemu ali drugemu taksonu. Avtoija sva na terenu opazila le vclccvctni popon s spodaj dlakavimi listnimi ploskvami. Taksonomska revizija te skupine z vključitvijo primerkov iz celotnega arcala vrste bi bila nujno potrebna.
Hieracium auranthiacum — oranžna škržolica
Vrsto je nedavno na planini Korošici popisala Praprotnik (Praprotnik & Anderle. 2010). sama pa je tam nisva opazila, zalo je možno, da sv a jo spregledala.
Piantago atraía - črnikasti trpotec
Črnikasti trpotec je južnoevropska montanska vrsta (Aeschimann et al., 2004). V Sloveniji je razširjen le na severozahodu Julijskih Alp in v zahodnih Karavankah (Jogan et al. 2001). V slednjih gaje na Begunjščici (9551/3) opazil že Paulin (1916). več nahajališč iz Karavank (tako s slovenske kot avstrijske strani) pa navaja Praprotnik (1995b): sedlo Mlinca, Dovška Rožca in Dovška Baba (9549/2), Hruški vrh. Rožca. Jekljevo sedlo. Golica (9550/1). ki jo navaja že Paulin (1916). Te podatke prikazujejo tudi Jogan et al. (2001). Na avstrijski strani Karavank vrsta ni bila popisana (Hartl et al. 1992). na avstrijskem Koroškem naj bi rasel le v Karnijskih Alpah in Lienških Dolomitih (Lienzer Dolomiten). Pal lin (1916) vrsto navaja za Begunjščico in Golico. Maver v svojem »Seznamu« omenja še Kanin, Košute pa ne navaja. Wraber (1964) piše, da vrsta po navedbah v literaturi uspeva tudi na Košuti, a vira ne navaja. Vrsta sicer uspeva na vlažnih travnikih, humoznih svežih tratah in snežnih dolinicah v subalpinskem in alpinskem pasu (Fischer et al., 2007; Jogan v Martinčič et al., 2007: Wraber, 2006). Glede na štev ilna nahajališča v Karavankah bi bilo možno, da sv a ta trpotec spregledala.
Pedicularis hacquetii — Haquetov ušivec
Hacquclov ušivec je jugovzhodnoalpska karpalska vrsta (Aeschimann et al., 2004: Fischer cl al., 2008). Njegova aihajališča so znana iz. Južne Tirolske (Fischer et al.. 2008) in Karnijskih Alp (Hartl et al . 1992). V Sloveniji je razšitjen v Julijskih Alpah in Karavankah, navajajo ga tudi za Trnovski gozd (9948/4: Cohrs. 195.3) in Slavnik (0449/4; Marchesetti, 1896-1897; Po-spichal. 1897-1899: Jogan et al., 2001). Pacher & Jabornegg (1880-1895) lerposlcdično Paulin (1902) in Mav er (1952) pišejo, da je Hacquctov ušivec najverjetneje oblika taksona P.foliosa v Apncniških Alpah in nahajališči s Košute in Zelenice navajajo za vprašljivi. Paulin (1902) ga (kot P. summana) navaja še za Begunjščico in Mcdji dol pod Medvedjakom (Barcnsattel). Ha-cquetov ušivec uspeva na poraslih meliščih v subalpinskem pasu in Wraber (v Martinčič et al..
2007) njegovo uspevanje v Karavankah navaja za vprašljivo. Tako je verjetno tudi stara navedba za Košuto napačna oz. se nanaša na drugo vrsto, morda na bosanski ušivec (P. hoermanniana), ki je Hacquetovemu zelo podoben: ima bolj deljene liste in bolj koničaste segmente listov kot Hacquetov. zajede med časnimi zobci ima približno enake in čaša je zato pravilno 5-zoba. Ha-cquetov ušivec pa ima navadno eno zajedo čašnih zobcev globljo od drugih, zato je čaša naceplje-na (Wraber v Martinčič et al.. 2007). Ob pregledu herbarijskega gradiva v herbariju LJU sv a opazila, da se v rsti dobro ločita tudi po dlakavosti zgornje ustne venca. Le-ta je pri Hacquetovem ušivcu ponavadi gola ali redko kuštravodlakava. medtem ko je pri bosanskem ušivcu gosto ku-šlravodlakava in nikoli gola. Problematiko ločevanja med v rstama P. hacquelii in P. hoermani-anna omenja tudi Dakskobler (2009. 2011). Leta 2012 /godaj poleti sva na poraslem melišču ob serv isni poti na Zclcnico opa/ila ušivec, ki sva ga določila kol bosanski (P. hoermanniana). prav tako pa v hcibariju LJU obstajajo primerki i/. Bcgunjščicc. tako da morda la vrsta uspeva ludi na Košuti, vendarbi jo bilo treba šc poiskali.
4.2.2 Nepotrjeni, 7. vidika naravovarstva zanimivi taksoni, ki rastejo v okolici Košute
Nckalcri laksoni. ki so bili popisani v kvadrantih, v katerih lc/.i Košula. so šc posebej zanimivi z vidika razširjenosti, zato jih obravnavava, čeprav so bili popisani zunaj pogorja Košute.
Aspleniumfissum - deljenolistni sršaj
Deljenolistni sršaj je jugovzhodnoevropska montanska vrsta (Aeschimann et al.. 2004). ki jo Wraber (1960) in Praprotnik (1987) uvrščata med ilirske florne elemente. Po podatkili Paulina (1906) naj bi deljenolistni sršaj uspeval na Ljubelju, v kvadrantu 9551/4. Točna lokacija ni znana. Paulin je zapisal le »am Loibl und unter dem Storžič in den Karavvanken«. Tudi Heufler (1889) ter Pacher & Jabornegg (1880-1888) pišejo o najdbi Sieberja na Ljubelju.
Ta praprot raste v združbah zvez Potentillion cautescentis in Thlaspion roiundifolii Praprotnik (1987) oz. združbah iz zv eze Perasition paradoxi (Aeschimann et al., 2004). Arealni karti v Praprotnik (1987) in Jogan et al. (2001) kažeta, da so. poleg Paulinove navedbe, ki ni potrjena s herbarijskim primerkom, v herbariju LJU shranjene pole iz Kamniških in Julijskih Alp ter posameznih nahajališč iz jugozahodne Slovenije: s Snežnika in Vremščice (Martinčič v Martinčič et al., 2007). Za avstrijsko Koroško ni podatkov o uspevanju te vrste (Hartl et al., 1992: Fischer et al., 2008), tako da je morda tudi uspevanje na Ljubelju vprašljivo.
Luzula spicata — klasnata bekica
Klasnala bckica jc arklično-alpinska v rsla (Lalber & VVagner. 2007). Ima prev isno, navidezno klasnalo socvetje s kralkovaljastiini do okroglaslimi mnogocv clnimi klobkami. lislnc ploskve so /lebaslo /v ile. uspeva pa na humoznih alpinskih tratah, v skalnih ra/pokah in na grušču (Bačič v Martinčič cl al.. 2007; Fischer cl al., 2008). V slovenskih Alpah jc klasnala bckica pogosla v Julijskih Alpah, i/ Karav ank pa so /nana nahajališča samo /aliodno od kvadranta 9551/4 in i/ v /hodnih Karavank (v /hodno od 9454/4). I/ Kamniških Alp in Pohorja jc znana i/ enega kvadranta (Jogan cl al.. 2001). V H artl cl al. (1992) so nahajališča i/ Karav ank lc v kva-dranlu 9551/3. Vrslo jc na območju Zclcnicc popisala Praprotnik (1978) in nabrani primerki so shranjeni v Herbariju Univerze v Ljubljani (LJU 10035688: Slovenija. Karavanke: Zclcnica. Iralc, apnenec. 1360 m n. m. 9551/3. 13. 7. 1974. leg. N. Praprolnik). Praprotnik (1978) jc nahajališče vrste na Zclcnici pripisala dvema kvadranloina (9551/3 in 9551/4). Jogan cl al. (2001) pa jo navajajo lc /a /aliodni kvadranl
scopoi.ianoxi 2014
4.3	Podobnost flore med vzhodnim in zahodnim delom Košute in florni vpliv Kamniških Alp
Največ rastlinskih taksonov sva popisala v zahodnem kvadrantu (9551/4; sliki 5. 6). kjer je bilo že prej znanih največ taksonov nad gozdno mejo, zato sva v tem kv adrantu popisala najmanj nov ih taksonov Več novih taksonov nad gozdno mejo sv a popisala v predhodno slabše popisanima (sliki 5. 6) osrednjem (9552/3) in vzhodnem kvadrantu (9552/4). Razlog za večje število taksonov nad gozdno mejo v zahodnem kvadrantu je verjetno večja pestrost različnih habitatov. med katerimi sta tudi zakisano travišče na planini Korošici in senčno severozahodno skalov je. Slednje na slov enskem delu Košute obstaja samo v omenjenem kvadrantu, saj je sicer severna stran Košute na avstrijski strani in zato ni bila vključena v raziskavo Poleg tega vzhodni kvadrant zajema le majhen del Košute, največji del te gorske verige leži v osrednjem kvadrantu (slika 4), a tam je teren manj razgiban kot na zahodu in vzhodu in prevladujoča vegetacija so obširna travišča. Večina taksonov je bila pogosta v vseh kvadrantih, nekatere sva zabeležila samo v zahodnem kvadrantu. npr. Arnica montana, Campanula barbota, Elyna myosuroides, Lloydia serótina, Salix serpvllifolia, Streptopus amlexifolius (glej tudi preglednico 3). Veliko teh vrst je kisloljubnih in verjetno njihovo uspevanje zgolj v zahodnem kvadrantu določa kamninska podlaga z zakisanimi tlemi. Vrste, ki sva jih zabeležila le v vzhodnem kvadrantu, so npr. Aconitum tauricum, Anclro-sace lacrea in Cerastium julicum, ki so v Slov eniji razšitjene le še v bližnjih Kamniških Alpah pa tudi. indrosace villosa, Draba tomentosa, Saussitrea discolor, Saxífraga paniculata. Senecio doronicum, Trifolium noricum in Trifolium pallescens, ki pa so bolj pogoste v Julijskih Alpah. Floristična sestav a zahodnega in v zhodnega dela Košute se tako v manjšem številu v rst razlikuje. Delno k temu verjetno prispev a tudi dejstvo, da sva vzhodnemu delu namenila manj terenskih dni kol zahodnemu. Obsloj laksonov. ki se siccr v Sloveniji pojav ljajo zlasti v Kamniških Alpah nakazuje, da se na v zhodu Košulc kaže vpliv bližine tega pogorja. Prav lako sva zabeležila nekaj laksonov . ki so ra/šitjeni v cclolncm pogorju Košulc. siccr pa sc pojav ljajo šc v Kamniških Alpah ne pa Julijskih Alpah, prav lako pa so redkejši v Karavankah zahodno od Košulc. npr. Gentiana froelichii svibsp. froelichii in Nigritella lilhopolitanica.
4.4	Primerjava vrstne sestave z drugimi deli Karavank
Na Košuti nad gozdno mejo sva popisala okoli 480 taksonov praprotnic in semenk. kar je primerljivo s številom taksonov. ki jih je na območju Vrtače ugotovila Praprotmk (1975), ki je popisala okoli 425 taksonov, a popisa ni omejila le nad gozdno mejo. Vrstna sestava Košute je podobna tisti na Vrtači. Praprotmk (1975) je tudi tam zabeležila nekatere taksone, ki so v Karavankah (ali slov enskih Alpah) redkejši: Achillea atrata, Hieracium lactucella. Salix serpvllifolia, Scorzonera rosea, Senecio doronicum, J 'tola zoysii. Nasprotno pa nisva zabeležila vrst Gnapha-lium hoppeanum, Hedvsarum hedysaroides, Potentila nitida in Saxífraga adscendens, ki jih navaja omenjena avtorica. Možno je. da sva jih spregledala, vendar je to vsaj pri zadnjih treh manj veijetno. saj jih tudi Hart et al. (1992) ne navajajo za Košuto (Gnaphalium hoppeanum navajajo za kvadrant 9552/3). Večini) vrst. ki sva jih popisala na Košuti, je razširjena v celotnih slovenskih Alpah (ali širše), popisala pa sv a tudi vrste, ki so v Karavankah (in Kamniških Alpah) endemične. Vsekakor jc vrslna seslav a praprolnic in semenk na Košuli podobna lisli v Karavankah.
4.5	Naravovarstveno pomembna območja glede na popisane vrste praprotnic in semenk
Na celotnem grebenu uspeva kar 43 rastlinskih vrst. ki so v Sloveniji zavarovane z različnimi uredbami (Anonvmous, 1992, 2002, 2004d. 2004e). poleg teh pa še 15 rastlinskih vrst. ki so na Rdečem seznamu v Avstriji (Nu<.lfeld & Schratt-Ehrendorfer. 1999). Na Košuti nad
gozdno mejo sva zabeležila tudi taksone. ki so v Karavankah redki, niso pa zavarovani, zato za nekatere predlagava vključitev v Rdeči seznam: Androsace lactea, Cerastium jidicum in Hiera-cium lac.tuc.etia.
Meniva, daje Košuta zaradi velike pestrosti zavarovanih in redkih rastlinskih taksonov v celoti naravovarstveno pomembna. Kot del Karavank že spada v območja Nature 2000 (Čcšin et al., 2004: Dobravec, 2004). Še posebej bi bilo treba varovati prednostne habitate, kot so zakisana travišča na območju planine Korošice. ki jih omenjava v poglavju »Rastlinske vrste zakisanih rastišč«. Posebej bi omenila še ovršni greben, na katerem sva zabeležila številne zanimive in v Karavankah redke rastline (npr. Carex rupestris, h'Jyna myosuroides. Dr aba lomentosa in h'.ritri-chium nanum), zanimiv pa je tudi zaradi prepletanja številnih inikrohabitatov (skalovja, grušč, čv rsto šašje. zakisane trate in vetru izpostavljena trav išča). Na terenu sva opazila tudi. da ponekod na vrhu grebena zaradi erozije silijo na pov ršje tudi temnosivo obarvane krušljive kamnine, za katere predvidev ava, da niso karbonatne. V primeru, da bo v prihodnosti na območju Karavank ustanovljen regijski park. predlagava, da se vanj v ključi tudi Košuta.
5	ZAHVALA
Za pomoč pri določitvi težje določljivih taksonih iz družin Cichoriaceae. Poaceae in Ranuncu-laceae terpri rodu AlchemiHa se lepo zahvaljujeva dr. Petru Schonsvvettru. Za določitev vrst bekic iz skupine Luzula multiflora agg. hvala dr. Tinki Bačič. Določitev podvrste Hypericum maculatum subsp. maculatum je potrdila dr. Simona Strgulc Krajšek. določitev vrste Carex muricata Branka Trčak, vrste Eleocharis quinqefiora pa Rok Štunn. Pri določanju vrst rodu Cemaurea je pomagal dr. Petr Kouteckv. pri vrsti Leucamhemum heterophvlhtm pa dr. Walter Gutermann. Hv ala Branki Trčak iz Centra za kartografijo favne in llore /a posredovanje podatkov i/ podatkovne zbirke Flora Slovenije in za i/delav o zemljevidov s popisnimi ploskvami. Hvala tudi dr. Branctu Vrešu za posredovanje podatkov iz podatkov ne /birke FloVcgSi Biološkega inštituta Jovana Hadž.ija ZRC SAZU. dr. Valeriji Bablj. dr. Branctu Vrešu. dr. Andreju Scliškaiju in Branctu Andcrlctu pa za dovoljenje za objavo njihovih neobjavljenih podatkov. Hvala prof. dr. Haraldu Niklfcldu z Univerze na Dunaju za posredovanje podatkov iz Podatkovne zbirke llorističncga karliranja Avstrije. Za pomoč pri iskanju literature hvala tudi dr. Igorju Dakskoblciju in dr. Nadi Praprotnik. Dr. Igor Dakskoblcr in anonimni rcccnzcnl ter urednik dr. Boris Krvštufek so s svojimi komentatji prispevali k številnim izboljšavam rokopisa.
6	POVZETEK
Namen raziskave je bil na slovenski strani Košute nad gozdno mejo z metodo srednjeevropskega načina kartiranja popisati čim večje število praprotnic in semenk. Raziskovano območje leži v treh kvadrantih mreže srednjeevropskega načina kartiranja (9551/4. 9552/3 in 9552/4). Popis je bil osnova za primerjavo v rstne sestave s tisto v Karavankah, pritnetjala sva v rstno pestrost kvadrantov in ugotavljala, ali sla si zahodni in vzhodni del grebena po v rstni sestavi podobna in ali je v slednji opazen vpliv Kamniških Alp. Na območju Košulc nad go/dno mejo sva med lcloma 2008 in 2010 oprav ila 42 terenskih dni in popisala 483 laksonov praprotnic in semenk. Za raziskovano območje sva pridobila tudi podatke i/, različnih podatkovnih zbirk. 90 prej popisanih laksonov nama ni uspelo potrditi. Zabeležila sva nekatere v rsle (npr.. \ndrasace lactea, Cerastium jidicum in h'Jyna myosuroides), ki so v Slov eniji redke in je vsako novo nahajališče pomemben prispevek k poznav anju njihov e razšiijcnosli. Popisala sva 12 cndcniilov Jugovzhodnih apneni-ških Alp. Podrobneje obrav navav a nekatere laksonc. ki na območju Košute (oziroma Karavank) dosežejo severno mejo svoje razšiijcnosli. in ti sle. ki so zanimivi /. vidika razšiijcnosli (horolo-gijc). ter posebej obravnavava laksonomsko težavne skupine. Naslednje vrste prvič objavljava
za zahodne Karav anke: Aconitum tauricum, Androsace laciea, Campanula witasekiana, Elyna mvosuroides in TrijbHum noricum. Zabeležila sva 43 taksonov. ki so v Slov eniji zavarovani z različnimi uredbami. 15 vrst pa je na Rdečem seznamu v Avstriji. Za visti Androsace lactea in Cerastium julicum predlagava uv rstitev na rdeči seznam kot redke vrste (R), za Hieracium lactucella kot ranljivo vrsto (V), za vrsti Streptopus amlexifolius in Scorzonera rosea pa spremembo kategorije ogroženosti (iz V v R). Opozarjava tudi na naravovarstveno pomembno zakisano travišče na planini Korošici in ovršni greben, ki je pomemben zaradi prepleta različnih rastišč (habitatov) in posledično uspevanja redkih in zanimivih rastlinskih vrst. Ugotovila sva. da so si kvadranti v vrstni sestavi med seboj podobni, popisane vrste so v Karavankah večinoma pogoste. Najbolj florislično pester je bil zahodni del Košute, na vzhodu pa je viden vpliv bližine Kamniških Alp.
7 SUMMARY
The aim of our inv estigation was a floristic inventory of the Slovenian part of Mt Košuta (Karavanke mountain chain, northern Slovenia) above the timberline. The area falls into grid cells 9551/4. 9552/3 and 9552/4. based on the floristic mapping of the Central European flora, and was floristically neglected in the past. In 42 days of field work conducted from 2008 to 2010 we registered a total of 483 taxa; 375 taxa were registered in the grid cell 9551/4. 351 in 9552/3 and 280 in 9552/4. Vouchers of all taxa are deposited in the Herbarium of the University of Ljubljana (LJU). The data were compared with predominantly unpublished records from three floristic databases: the floristic data base of the floristic inventory of Austria (University of Vienna), the database Flora Slov enije (Centre for Cartography of Fauna and Flora) and the database FloVegSi (Jovan Hadži Institute of Biology. Slovenian Academy of Sciences), where 90 additional taxa were registered for the area (13 of them only for the Austrian part of Mt Kosuta/Koschuta): 34 taxa arc new for the area. Twelve of the collcctcd taxa arc cndcmic to the Southeastern Limestone Alps. 43 arc included in the Slov enian Red Data List (mostly as vulnerable) or protected by other nature conservation dccrccs. and 15 taxa in the Austrian Red Data List. Wc propose inclusion of . \ndrosace lactea and Cerastium ju/icum as rare (R). and of Hieracium lactucella as v ulnerable (V) spccics into the Slov enian Red Dala Lisi. as well as lo changc the calcgory of Streptopus am-plexifolius and Scorzonera rosea from vulnerable (V) lo rare (R). Some of the rcgislcrcd spccics (e.g.. \ndrosace lactea, Elyna mvosuroides, Cerastium ju/icum) arc rare in Slovenia, and (he dala gathered provide important new information on Ihcir dislribulion. Wc compare Ihc lisl of the rcgislcrcd taxa will) llorislic inventories from other parts of the Karavankc/Karawankcn mounlain chain as well as with Ihc adjaccnl Kamniške Alpc/Slcincr Alpcn. The biogcographic influence of Ihc Kamniške Alpe is nolablc cspccially in Ihc caslcrn grid cclls of Ml Košula. The comparison of laxa present in ihc caslcrn and western parls of Ml Košula shows that (lie spccics richncss is Ihc greatest in the western grid cell, probably due to the highest diversity of habitats on the Slovenian side of Mt Košuta. Otherwise, the floristic composition of all investigated grid cells is highly similar and most of the registered taxa are common in the Karavanke mountain chain. The following taxa are published here for the first time for the western Karavanke: Acomtum tauricum, Androsace lactea, Campanula witasekiana. Elyna mvosuroides and Trifolium noricum. Besides the taxa of nature conservation importance and biogeographically interesting taxa, we also discuss some taxonomically problematic groups (e.g. Leucanthemum heterophyllum. Luzula expectata, Papaver alpinum. Ranunculus auricomus). Based on the results, we highlight the acidic meadows of the montane pasture Korošica as especially important for nature conservation. Furthermore, the crest of the mountain ridge harbours several rare and endangered species
8 VIRI
Accetto. M., 2009: Notulae ad floram Sloveniae. 98. Knautia drymeia Heuffel subsp. intermedia (Pernh. & Wettst.) Ehrend. Hladnikia 24: 60-61.
Aeschimann, D.. K. Lal ber. D. M. Moser & J.-P. Theurillat. 2004: Flora alpina. Band 1. 2, 3, Haupt Verlag. Bern. Stuttgart. Wien. 1159, 1187, 323 str.
Age Nci ja Republike Slovenije za okolje, 2011: Arhiv-letni podatki o temperaturi. (22.6.2011) http:/Avw\\.vreme.si/met/sl/app/webmet/?op=auth:method=init#vvebmet===wLlBHb\'FG-Zz9SblRXZv9SYwB3L3VmYtVGd\AXdqN3LvvJ3bn9iclFGbt9ydlFGdoVmcvkmbpRnL41Gb 8\Hf (14. 11. 2011)
Aichinger. E.. 1933: VegetaiUmskunde der Karawanken. Gustav Fischer. Jena. 329 str.
Alpa. 2013: Zavod RS za varstvo narave in BC Naklo vas vabi na prostovoljno naravovarstveno akcijo čiščenja alpske kislice na planini Korošica hUp://\v\v\v projcktalpa.si/uploads/dalolcke/ Vabilo%20-%20proslovoljna%20akclja_M K.pdf (30. 3. 2014)
Anderle. B. & V. Leban, 2009: Notulae ad floram Sloveniae. 93. Trinia carniolica A. Kerner (Sva: Triniagtauca (L.) Dumort. subsp. carniolica (A. Kerner) H. Wolff). Hladnikia 24: 50-51.
Anderle. B. & V. Leban. 2011: Novosti v flori Gorenjske (severozahodna Slovenija). Hladnikia 27: 27-56.
Anonymous. 1992: Direktiva sveta 92/43/EGS / dne 21. Maja 1992 o ohranjanju naravnih liabita-tov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.
Anonymous. 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Url. RS št. 82-4055/02.
Anonymous. 2003: Uredba o habitatnihtipih. Ur l. RS št. 112/2003.
Anonymous. 2004a: Pravilnik o določitv i in varstvu naravnih vrednot. Ur l. RS št. 111-4623/04
Anonymous. 2004b: Uredba o ekološko pomembnih območjih. Ur.l. RS št. 48-2261/04
Anonymous. 2004c: Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Ur.l. RS št. 49-2277/04
Anonymous. 2004d: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ur. 1. RS št. 46/2004
Anonymous. 2004e: Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Ur. 1. RS št. 49/2004
Bačič. T.. 2006: Nezadostno znane enokaličnice slov enskega Rdečega seznama. Natura Sloveniae 8 (2): 5-54.
Bačič. T.. J. Dolenc Koče & N. Jog.an, 2007: Luzula sect. Luzula (Juncaceae) in the South-Eastern Alps: morphology, determination and geographic distribution. Botanica Helvetica 117: 75-88.
Barounig. A. 2007: Zell - Sele. Geotrail. Občina Sele (17. 4. 2007). http://mspvvins06.bon.at/zel-lpfarre.at/lslov/geotrailslov.htm (7. 3. 2011)
Brenčič. M. & W. Poltnig, 2008: Podzemne vode Kara\>ank - skrito bogastvo. Geološki zavod Slovenije. Ljubljana. Joanneum Research Forschungsgesellschaft m. b. H. Gradec. 144 str.
Buser. S.. 1984: Geološka karta ozemlja med Jezerskim, Tržičem in Jesenicami. Proteus 46 (9): 342-550.
Buser. S., 1987: Vochikpo Slovenski geološki poti. Geološki zav od. Ljubljana. Str. 43-47.
Cohrs. A.. 1953-1954: Beitrage zur Flora des nordadriatisehen Küstenlandes. Feddes Repert. spec. Nov 56 (1-2): 66-96 (1953), 97-143 (1954).
CušiN B.. V. Babij, T. Bačič. I. Dakskobler, B. Frajman, N. Jogan. M. Kaligarič. N. Pra-protnik. A. Seliškar. P. Skoberne, B. Surina, S. Škornik & B. Vreš. 2004: Natura 2000 v Sloveniji - Rastline. Založba ZRC SAZU. Ljubljana. 172 str.
Dakskobler. L B. Drovenik. A. Seliškar. R. Slapnik. B. Vreš. D. Trpin & V. Babij. 1996: Flora, vegetacija in favna mehkužcev (Mollusca) ter hroščev (Coleoptera) obrežja in prodišč
reke Soče (izbrane lokacije). Poročilo. Biološki inštitut. Znanstv eno raziskovalni center SAZU. Ljubljana. 40 str.
Dakskobler, I.. 2006: Kratek opis vegetacije na pobočjih Košute, pod Kladivom (zahodno od planine Sija) in pod Tegoško goro (zahodno od planine Pungrat) Biološki inštitut ZRC SAZU. Ljubljana. Regijska raziskovalna enota Tolmin (neobjavljeno).
Dakskobler, I.. 2006: Calcareous open sedge swards and stony grasslands (Seslerietalia cae-ruleae) on the northern edge of the Trnovski gozd plateau (the Dinaric Mountains, western Slov enia). Hacquetia 5: 73-112.
Dakskobler, I. & B. Frajman, 2007: Notulae ad floram Sloveniae. 81. Carex mpestris All. Hla-dnikia 20: 31-33.
Dakskobler, L N. Praprotnik & T. Wraber. 2008: Črna prst. njeni prvi botanični obiskovalci in njene rastlinske posebnosti. llladnikia 21: 29-39.
Dakskobler. L B. Anderle & B. Vreš. 2009: Novosti v llori Julijskih Alp (severozahodna Slovenija). Folia biologica el geologi ca 50 (1): 73-120.
Dakskobler. I.. B. Vreš&J. Plsch. 2010: Orobanche pancicii Beck.a new species to the flora of Slovenia. Hacquetia 9 (2): 171-176.
Dakskobler. I.. B. Dolinar. B. Zupan. R. Iskra. R Strgar & A. Trnkoczy. 2012: Nigritella widderi Tcppncr & E. Klein, nov a vrsta v llori Slovenije. Folia bioiogica et geologica 53 (1-2): 25-43.
Dakskobler. I.. W. R. Franz & A. Rozman 2013a: Phv losociology and ecology of Rhamnus fallax in the Southeastern Alps and in the northern pari of the Dinaric Alps. Wulfenia (Klagcn-furt) 20: 101-144.
Dakskobler, I, A. Rozman & A. Seliškar 2013b: Forest and scrub communities with green alder (Alnas viridis) in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 12 (2): 95-185.
Derganc. L.. 1909: Geographische Verbreitung der J iola zoysii Wulfen. Allgemeine botanische Zeitschrift 15: 152-155. 167-171.
Dobntk. J„ 1993: Razširjena slovenska planinska pot\ Planinska založba PZS. Ljubljana. 48 str.
Dobravec. J.. 2004: Košuta. V: Jogan. N.. M. Kotarac in A. Lešnik (ur.): Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov spomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst (končno'poročilo). Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. Str. 554-555.
Dolšak. F.. 1929: Paulinova Flora exsiccata Carniolica. Centuria XI-XIV. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Prirodoslovni del B 10 (1): 42-56.
Dolšar. F., 1936: Prof. Alfonzi» Paulina Flora exsiccata Carniolica. Centuria XV.-XVIII. Priro-doslovne razprave 3 (3): 85-131.
Fischer, M. A.. M. Adler & K. Oswald, 2005: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol, 2. ed. Land Oberösterreich. Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen. Linz. 1392 str.
Fischer, R.. 1994: (79) Habichtskraut. Hieracium (inkl. Pilosella, exkl. (78) Chlorocrepis). V: Adler. W. Oswald K. Fischer R. Exkursionsflora von Österreich. Ulmer. Stuttgart. Wien Str. 871-877.
Foelsch. W.. 2010: Die Fundstellen v on Nigritella bicolor, Supplement. Journal Europäischer Orchideen. 42 (1): 1-41.
Foelsche. W, 2011: Das Erzherzog-Johann Kohlroschen, Nigritella archiducis-joannis Teppner & E. Klein und die Kohlröschen-Arten Österreichs. Joannea Botanik 9: 61-95.
Foelsche. W. & U. H. J. Heidtke. 2011: Nigritella hygrophila spec. nov. und die roten Kolil-röschcn am Pordoijoch in den öslliclicn Dolomiten. .Journal Europäischer Orchideen 43 (1): 131-160.
Frajman.B. P. Schönswetter, S. Latzin.E. Sinn.A.Hilpold.L. Schratt-Ehrendorfer, G. M. Schneweiss. P. Pan v. T. English & H. Niklfeld, 2006: Floristic records froni the Karavanke/ Karawanken and Kamniške Alpe/Steiner Alpen (Slovenia and Austria). Natura Sloveniae 8 (1): 5-21.
Fraj.yi.an. B. & T. Bačič, 2012: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico (Notranjska. Slovenija). Hladnikia 29: 19-34.
Geopedia - Hidrografija & MTB - mreža kvadrantov za kartiranje srednjeevropske flore, 2012: Geodetski inštitut Slovenije. Ljubljana. (18. 2. 2011) http://www.geopedia. si/?params=T184_vT_b4_x483479_vl()2619_s9#T242_x451694_vT41695_sl3_b4 (14.11. 2011)
Geopedia - MTB - mreža kvadrantov za k artiranje srednjeevropske flore. 2011: Geodetski inštitut Slovenije. Ljubljana. (31. 12. 2011)
hllp://w\vvv.gcopcdia.si/?params=T184_vT_b4_x483479_vl()2619_s9#T242_\451694 vl41695 sl3 b4 (14.11. 2011)
Gogala, M.. 1990: Razširjenost lesnih rastlin v Sloveniji (po fitocenoloških popisih dr. Maksa Wraherja). Diplomsko delo. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD za biologijo. Ljubljana. 93 str.
Google Zemlja (2. 4. 2014)
Gosar. M. & V. Petkovšek. 1982: Naravoslovci na Slovenskem (Natural scinetists in Slovcnia).
Scopolia 5: 1-38
Grabherr. G. & L. Muc in a. 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil 2, Natürliche waldfreie Vegetation. Fischer Verlag. Jena. Stuttgart, New York 523 str.
Guček, M.. 2010: Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Jelendol 2010-2019. Zavod za gozdove Slov enije. OE Kranj. Tržič. 187 str.
Hacquet, B.. 1782: Plantae Alpinae Carniolicae. Sumptibus Bibliopolae Joannis Pauli Kraus. Viennae
Haderlapp. P.. 1982: Alpine Vegetation der Steiner Alpen. Carinthia II. [Sonderheft]-.. 40: 1-56.
Hartl, H. G. Knielv, G. H. Leute. H. Niklfeld & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farn-und. Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten. Klagenfurt. 451 str.
Havek. A., 1908-14: Flora von Steiermark I-II. Verlag von Gebrüder Borntraeger. Berlin. 1(1908-1911): 1-870; 11(1911-1914): 1-1271.
Heufler, L. R.. 1859: Die Verbreitung von Aspleniumfissum Kit. Verhandlungen der kaiserlich-königlichen zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien (Abhandlungen) 9: 309-312.
Hörandl, E.. 1993: Rev ision der Saxífraga sedoides-Gruppe (Saxifragaceae) hinsichtlich Systematik. Verbreitung und Vegetationsanschluß. Phyton (Horn, Austria) 33: 87-119.
Ivačič, A.. 1995: Krajinski park Karmanke: strokovne podlage za razglasitev na območju občine Tržič. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ljubljana. 88 str.
Jäger. E. J.. 2007: Exkursionsflora von Deutschland 3, Gefäßpflanzen: Atlasband. 11. Ed. Spektrum Akademischer Verlag. München. 756 str.
Jäger, L„ 2008: Strokovne podlage za razglasitev regijskega parka Karavanke na območju občine Žirovnica. Diplomsko delo. Univ erza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Ljubljana. 74 str.
Jogan. N.. 2001a: Floristika na raziskovalnih taborih študentov biologije. Natura Sloveniae 3 (2): 5-18.
Jogan. N, 2001b: Navodila za vaje iz sistematske botanike (3. izdaja delovne verzije). Biotehniška fakulteta. Ljubljana. 109 str.
Jogan, N.. T. Bačič, B. Frajman. I. Leskovar. D. Naglic. A. Podobnik. B. Rozman, S. Str-gulc-Krajšek & B. Trčak. 2001: Gradivo za atlas flore Slovenije. Ccnlcr za kartografijo favne in llore. Miklavž na Drav skem polju. 443 str.
Jogak, N. 2003: Poročilo o delu botanične skupine. V: Planine. G. (ur.): Raziskovalni tabor študentov biologije Žirovnica 2004. Društ\>o študentov biologije. Ljubljana. Str. 15-20.
Jogak, J.. M. Kaljgarič. I. Leskovar. A. Seliškar & J. Dobrav ec. 2004: Habitatni tipi Slovenije HTS 2004. Ministrstv o za okolje, prostor in energijo. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. 64 str.
Jogak, N„ 2007: Nova nahajal lišča 20. Hladnikia 20: 41-43.
Jogak, N.. 2009: Popisni list, Karavanke. Center za kartografijo favne in flore. Miklavž na Dravskem polju, (neobjavljeno)
Jogak, N.. 2011: Nova nahajališča - New localities. Hladnikia 27: 77-88.
Kaljgarič. M. & B. Trčak. 2004: Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (X'ardus strieta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in subinontanskem pasu celinske Evrope). V: Kotarac. M. (ur.): Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habita-tnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst. 2. poročilo. Center /a kartografijo favne in flore. Miklavž na Dravskem polju. Str. 202-208.
Kocjan, J. M., 2001: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih taksonov. Hladnikia 11: 17-24.
Kordjš. T.. 1969: Flor i s lični pregled Kamniškega sedla. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Ljubljana. 30 str.
Koutecky. P. 2007: Morphological andploidy level variation of Centa urea phrygia a gg. (Astcra-ccac) in the Czech Republik. Slovakia and Ukraine. Folia Geobotanica 42: 77-102.
Koutecky. P.. 2009: Taxonomic and Nomenclatural Revision of Centaurea subjacea (Asterace-ae-Cardueae) and Similar Taxa. Phyton 49 (1): 63-76.
Koutecky. P.. T. Badurova. M. Štech, J. Košnar & J. Karasek, 2011: Hybridization between diploid Centaurea pseudophrvgia and tetraploid Cjacea (Asteraceae): the role of mixed pollination. unreduced gametes, and mentor effects. Biological Journal of the Linnean Society 104: 93-106.
Lauber. K. & G. Wagner. 2007: Flora Helvetica. 4. Ed.. Haupt Verlag. Bern, Stuttgart. Wien. 1632 str.
Lovrenčak. E. 1981: Pedo in vegetacijskogeografske značilnosti Gorenjske. V: Gorenjska. Referati in gradivo na 12. Zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. Oktobra 1982. Geografsko društvo Slovenije. Ljubljana. Str. 120-127.
Marinček. L.. A. Seliškar. B. Vreš & M. Zupančič. 1995: Flora in vegetacija Kamniško-Sa-virijskih Alp - inventarizacija, raziskave, kartiranje, naravovarstvene ocene. Biološki inštitut ZRC SAZU. Ljubljana. 42 str.
Marchesetti, C. 1896-97: Flora di Trieste e de'suoi dintomi: 727str.
Martinčič. A„ T. Wraber, N. Jogan. A. Podobnik. B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik. B. Frajman, S. Strgl lc Krajšek. B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Slrina, 2007: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. 793-821.
Martinčič. A.. 1974: RodAlchemilla L. v Sloveniji. Razprave II'. Razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Razred, za prirodoslovne in medicinske vede, Oddelek za prirodoslovne vede 17 (4): 185-246.
Martinčič. A.. I. Maher, I. Štamcar. G. Kosi. P. Skoberne & D. Llznar. 1992: Zasnova rajo-nizacije ekosistemov Republike Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov Republike Slovenije). H I Nizka barja v Sloveniji. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Oddelek za biologijo. Ljubljana. 51 str.
Martini. F. & L. Poldini. 1988: Genticma froelichii subsp. zenarii (Gcntianaccac). a new subspecies from the Carnic Prc-Alps (NE Italy). Willdenowia 18: 19-27
Maver. E.. 1951: Prispev ki k flori slovenskega ozemlja I. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Razred, 4). Razredzaprirodoslovne in medicinske vede 1: 25-80 .
Mayer. E.. 1954: Prispevki k flori slovenskega ozemlja II. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Razred, 4). Razred zaprirodoslovne in medicinske vede 2: 5-44.
Mav er. E.. 1954: Prispevek k flori Slov enskega ozemlja V. Biološki vestnih 3: 91-101.
Maver. E.. 1960: Endemične cvetnice območja jugovzhodnih apneniških Alp, njihovega predgorja in ilirskega prehodnega ozemlja. Zbornik ob 150-lelnici Botaničnega vrla v Ljubljani.
Melik, A., 1954: Slovenski alpski svet. Slovenska malica. Ljubljana. 606 sir.
Mohorič, I., 1965: Zgodovina industrije, gozdarstva in obrti v Tržiču. Mestni tnu/cj in TD Tržič. Tržič. 422 sir.
Niklfeld. H .. 1971: Bcrichl über die Karlicrung der Flora Millclcuropas. Taxon 20 (4): 545-571.
Niklfeld. H. & L. Schratt-Ehrendorfer. 1999: Rote IAsten gefährdeter Pflanzen Österreichs, 2.. neu bearbeitete Auflage. Grüne Reihe des Bundcsminislcriums für Umwelt, Jugend und Familie, Band 10. Auslria Mcdicnscrvicc. Graz. 291 str.
Niklfeld. H.. 2010: Izpisi/podatkovne zbirke »Florist i sc lic Kartierung Österreichs«. Inslilul für Bolanik der Univ ersität Wien. Wien, (neobjavljeno)
Novak. S.. 2012: Flora grebena Košute (Karavanke) nad gozdno mejo. Diplomsko delo. Univcr/a v Ljubljani. Biolchniška fakullcla. Ljubljana. 151 sir.
Pacher. D. & M. F. Jabornegg. 1880-1888: Flora von Kärnten. Systematische . htfzählung der in Kärnten wildwachsenden Gefäasspflanzen. Nalurhislorischcs Landcsmuscum von Kärnten. Klagenfurt Str 353 in 420.
Paulin. A.. 1901: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicain I. Centuria I. el II.. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 1: 1-104
Paulin. A.. 1902: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicain II. Centuria III et IV. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 2: 105-214.
Paulin. A.. 1904: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicain III. Centuria V. ei VI.. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 3: 215-308.
Paulin. A.. 1906: Die Farne Krains. V: Senekovič. A. (ur.): Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums Leibach am Schlüsse des Schuljahres ¡905 ¡906. Ljubljana. Sir. 1-44.
Paulin. A.. 1916: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte II. Camiola 7: 61-72. 129-141.
Perko. D. & M. Orožen Adamič, 1999: Slovenija - pokrajine in ljudje. 2. izdaja. Mladinska knjiga. Ljubljana. Str. 96-107.
Perko. D.. 2001: Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Slovenije. Založba ZRC. Ljubljana. Sir. 55.
PisivErmk. M.. 1977: Gozdna v egetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov. Zbornik gozdarstva in lesarstva 15 (1): 1-236.
PisivErmk. M.. 1982: Bioekološka in sestojna predstavitev mikroreliefnih gozdnih združb slovenskega ozemlja. Strokovna in znanstvena dela 75. Univ erza Edv arda Kardelja v Ljubljani. VDO Biotehniška fakulteta. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. VTOZD za gozdarstvo. Ljubljana. 149 str.
Plemel. V., 1862: Beiträge zur Flora Krains's. Drilles Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums. Str. 120-164.
Pospichal, E„ 1897-1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes 1: 576 Str.: 2: 946 slr.
Povprečne mesečne vrednosti za sne/no odejo v obdobju 1971-2000. 2011: Dr/avna meteorološka slu/ba. Agencija Republike Slovenije za okolje (22. 6. 2011). hllp:/Avvv\v.mclco.si/inct/sl/ agroinct/pcriod/snovv/(14. 11. 2011)
Praprotnik, N., 1975: Floristična oznaka območja Vrtače v osrednjih Karavankah. Diplomsko
delo. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Ljubljana. 94 str. Praprotnik, N., 1978: Flora območja Vrtače. Varstvo nara\>e 11: 35-48. Praprotnik, N.. 1987: Ilirskiflomi element v Sloveniji. Doktorska disertacija. Univerza Edvarda
Kardelja v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. VTOZD za biologijo. Ljubljana. 234 str. Praprotnik, N., 1992: Botanik Valentin Plemel in njegov' herbarij. Scopolia 27: 1-42. Praprotnik, N., 1993a: Prispevek k poznav anju flore osrednjih in zahodnih Karavank. Hladni-kia 1: 5-8.
Praprotnik, N., 1993b: Vijoličnocvetna Zoisova vijolica tudi v Karavankah. Proteus 56: 63-67. Praprotnik. N., 1994: Senecio carniolicus WILLD in den Karavvankcn. Carinthia 2: 377-381. Praprotnik, N.. 1995a: Flora Germanica cxsiccata. kranjski botaniki in nahajališča v Sloveniji.
Scopolia 33: 1-68.
Praprotnik. N.. 1995b: Prispevek k poznav anju llorc osrednjih in zahodnih Karavank 2. Hladni ki a 4: 5-9.
Praprotnik. N. & B. Anderle. 2011: Notulac ad llorain Slovcniac. Hieracium auranliacurn L. I Hodniki a 26: 47-66.
Prekoršek. B.. 1956: Nekaj redkih nov osti iz neznanega "botaničnega vrla". Proteus 18 (6): 144-146.
Ravbar. M.. 1976: Karavanško-kamniško-savinjski krajinski park. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. Ljubljana. Str. 294-296.
Rav nik. V.. 1978: Beitrag zur Kenntnis der Gattung Nigritella Rieh IV. Nigritella lithopolitanica
V. Ravnik spec.nov. Acta Botanica Croatica 37: 171-182. Ravnik, V.. 1990: Rod Nigritella L. C. Richard v Jugov zhodnih apneniških Alpah. Razprave II'.
Razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti 31 (18): 271-290. Rav nik. V, 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. 192 str. Reichenbach. H. G. L . 1830-1845: Flora Germanica exsiccata. Heibarium LJM. Rechinger. K.H.. 1935: Zur Kenntnis der Flora der Sanntaler Alpen. Verhandhingen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien 85: 53-59 Schönswetter. P.. H Solst.ad. P. Escobar Garcia & R. Elven. 2009: A combined molecular and morphological approach to the taxonomically intricate European mountain plant Papa\>er alpinum s.l. (Papaveraceae) - taxa or informal phvlogeographical groups?. Taxon 58 (4): 1326-1343.
Schönswetter. P.. G. M. Schneeweiss. W. Gltermann. L. Schratt-Ehren dorfer, A. Tribsch. B. Fraiman. H. Köckinger. S. Latzin, F. Starlinger. J. Greimler, K. Hülber. E. Sinn & H. Niklfeld, 2011: Floristische Neufunde aus den Ostalpen. Neilreichia 6: 1-18. Scopoli. J. A.. 1760: Flora Carniolica. 1. Ed. Scopoli. J. A.. 1772: Flora Carniolica 1: 448 str, 2: 496 str.
Strgllc Kraišek. S. & N. Jogan. 2009: Skupina pegaste krčnice (Hypericum maculaium agg.
V Sloveniji. Hladnikia 24: 3-12. Sla.vieršek, A.. 2010: Projekt kanivaiike rtprihodnost.eu in kartiranje rastišč lepega čeveljca. A-
-vesmik. Glasilo Zavoda RS za varstvo nara\>e 7 (1): 5-6. Šubic, T., 2006: Zloženka Karavanke, Geologija. Projektna skupina KN 2000. Kranj. Toneiec. M.. 2012: Flora okolice kraja Jezersko (Kamniške Alpe, kvadrant 9653/1). Univerza v
Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Ljubljana. 118 str. Voss. W.. 1884: Carl Zois Freiherr v . Edelstein. Oesterreichische Botanische Zeitschrift 34: 77-80. Wagenitz. G.. 1987: Astcraccac. V: Hcgi. G. (ur): Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Berlin Hainburg. Parcy.
Wraber, M.. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. / 'egetatio 17: 176-199.
Wraber, T., 1960: Prispevki k poznav anju slovenske flore. Biološki vestnih 7: 29-37.
Wraber, T., 1964: Flori stične novosti iz Julijskih Alp. Biološki vestnih 12: 97-108.
Wraber, T.. 1966: Paulinov a Flora exsiccata Carniolica "XIX. in XX. centurija". Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred.za prirodoslovne in medicinske vede, Oddelek za prirodoslovne vede 9 (3): 127-164.
Wraber, T., 1967: Floristika v Sloveniji v letu 1967. Biološki vestnih 15: 111-126.
Wraber. T.. 1970: O flori in vegetaciji botaničnega rezervata na Notranjskem Snežniku. V: Brdnik. J.. R. Pav lov ec in L. Prvinšek (ur.): Mladinski raziskovalni tabori 1970. Republiški odbor gibanja "Znanost mladini". Ljubljana. Sir. 93-110.
Wraber. T. & P. Skoberne. 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. I arstvo narave 14/15: 1-429.
Wraber. T.. 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernov a družba. Ljubljana: 241 str.
Wraber. T.. 1992: Soški kamnokreč v Karav ankah. Kratke vesli. Proteus 55 (3): 120-121.
Wraber. T.. 1993: 1. Carexrupestris All. Nolulac ad lloram Slovcniac. Uladnikia 1: 47.
Wraber. T.. 2006: Dva krat sto alpskih rastlin na Slovenskem. Prešernov a družba. Ljubljana. 230 sir.
Wulfen. F K., 1858: Flora Norica phanerogama. lin Auftrage des zoologisch-botanischen Vereins in Wien. Wien. 816 sir.
Wulfen. F. K.. 1790: J 'iolazoysii Wulfen. V: Jacquin. N. J.(ur.): Collectanea adBotanicam 4: 297.
Zelnik. I.. A. Martinčič & B. Vreš, 2010: Vegetacija uleknin z vrsto Eleocharis quinqueflora na povirnih baijihv Sloveniji. Acta biologicaSlovenica 53 (2): 23-31.
Zupančič. M.. V. Žagar. A. Seliškar. A. Čarni. P. Šmjd. V. Babij. D. Trpin, B. Vreš, R. Slapndc, D. Zabric. T. Čelk, B. Drovenik. M. Povž, S. Tome & D. Tome. 1997: Biološka inventarizacija bregov Save-Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke (zaključno poročilo). Biološki inštitut ZRC SAZU. Ljubljana. 94 str.
Zvvander, H., 1988: Exkursionsbericht Julische Alpen - Vršič-PaB (Slowenien. Jugoslawien). Ca-rinthia II178 (98): 647-665.
Žemva. M., 2009: Zgornja gozdna meja na Košuti. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Ljubljana. 68 str.
81 li
Contents / Vsebina:
Špela NOVAK, Božo FRAJMAN:
Flora Košute (Karavanke) nad gozdno mejo
The flora of Ml Košuta (Karavanke mountain chain) above the timberline
PRIRODOSLOVNI MUZEJ Sl.OVFNUF