Ptičji pogovori po zimi
(Dramatičen prizor: spisnl J a n k o B a r 1 e.)
(Stara jabliuia na županovem vrtu. Šiiiiikovco se tožno in zamišljeno stiska v svoj pisani kožnšek, ne daleu od njega sedi seniea. na drngej vejiti stn niuieni strrmd in tasciea, a polc.g njiju obira se vrabee in skaee s«rn fcer tjh, da si ogrejo na pohi ziuranoni nožiei.)
Vrabec: Pasjo živijenje za nas po zimi! Vže od sinoči nisera imel zruca v kljunu. Nikjer je ne dobiš voL drobtinice. Pa še t.a mraz. mislim. nogi bodeti mi odpadli.   Civ, čiv, čiv!
Sčinkovee: Borme tiuli nieni ni liolje. Jaz si vže več ne zuam pomagati. Kaj bode, če se nas dobri Bog skoraj ne usmili! Doli pcid županovim kozolcein sem vže vse prebrskal, vsako slaraico privzdignil, misle6, da bodem še kak pobirek našel, vender vse zanian! Pa ti Ijtidje, kako sn vpndor notismiljeni! Nikomur nc pade ua um, dn bi uam kako znice potrcsel.
Vrabee: Ha, ljudje? Na prave si naletel. Preganjajo te in love, raesto da bi ti pomagali. Kako so veuder lmdobni! Vfeeraj sem hotel se svojimi tovariši pobrati nekoliko zrnie prosa, ko ga jo krčinaijftva" dekla kokošim potresala. Vender še ono, uekoliko zrnic Bi nara privoščila. Zapodila uas je vse. Tako sem bil pa jezon, da bi jo bil kar v nos kavsnil. to neusmiljeuko! Podi nas zaradi nokoliko zrnie. Oj ti Ijiidje!
Seniea: Res, nije več dobre duše na svetu. Tu ti poniglavci, ti vaški dečki, kako so hudobni. Na vsakem drevesu napravijo uam skoraj ono čudno spravo od bezgovih paličic, a v njo deuejo bncevo peško. Želodček se krei od gladi in po-željivo gledaš ono zapeljivo peško; sknšnjave so velike, tieravno veš, kaj te čaka. Marsikatera mojili sestric je tako vže svojo svobodo izgnl)ila. Ni ga več flovoka ua svetu. ni, kateri bi iinel Se kaj srca; kaj ne kumek vrabec?
Vrabec: Rew, dobro govorite. gospodičua! JSfi ga vec človeka, ni! Hoj, ko bi imel jaz kaj moči, to bi plesali ti ljudje.  Poranili bi vrabca.
—•¦< 85 >¦•—
Taščica: Prijatelji, ne obsojajte tako naglo. Še se kje najde dobra duša, še. Bedki so res. Zupanova Merka nara je posipavala vsako jutvo na okno dvobtiuie ia drugih dobrih stvarij. Sedaj pa vže dva dneva nismo dobili ničesar. Bog ve, kaj jej je. Izvestno je bolna, da bi le hitro ozdravela. Pozabila nas izvestno ni, ker je tako dobro iu Vjubeznivo dekletce.   Še je dobrih ljudij na svetu, še.
Sčinkovee: Eedki so, redki. Vzpomladi radi poslušajo, da jili s petjeui razveseljujemo, zdaj pa pogini od gladi.   Žalostni so to časi, prijatelji!
Palžek ('priskakeketa v grinovje blizu jablane'): Kaj tu modrujete? Ni se še svet podrl, ne! Pogum, poguni! Taje lepa: tožiti in obrekovati znate, a da bi si sami kaj poiskali, tega ne. Mislite li, da vam bodo pečene prepelice same v kljunček letele?
Vrabec (seaici): Presneto pogumno govori ta poniglavček!
Ščinkovec: Preiskali smo vže vse kote in ni ga nikjer zrnca.
Palček: Hm, morda bi se pa še vender kje kaj dobilo. Stikat seni tam doli okolo županove kaši-e in ruistim, da se bode ondn vender kaj za uaše prazne želodčke dobilo.
Vrabee (senicij: Majhen možiček, ali prebrisana glava, ni li res, gospodifcna V Dobro govori!
Palžek: Dobilo se bodp. dobilo. Vže gori blizu strehe je luknjica, a od ondot se kaj Iehk6 pride v kaščo. To sem jaz sara poskusil. Gosp6da moja! to bode kosilo. Vže dolgo niso oknsili vaši kljuneki takili slaščie. Le hitro z menoj, ne bode zaman!
Vrabec: To sem si inisli], ta vedno kaj stakne. Kdo bi si mislil. a zdaj? To bode življenje!
Vsi:  Živio, živio palček!  (Otklejo %  njim, a vrabee poje  gredoč znano
narodno pesenco:
,,Kmetič žito seje,
Vrabec mn se smeje,
Cibi, eibi Mjcapca,
Ti ncsrePni vrabec!"  i. t. tl.)