Leto 1902
249
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 29. aprila 1902.
Vsebina: (Št. 82 in 83.) 82. Razglas o preklicu začasne pripustitve tipov elektroštevcev XXXVII, XXXVII H K in XLVII, in pa o dokončni pripustitvi tipov elektroštevcev XXXIX, XLI, XL V, XLV o in LJV. — 83. Dopustil-nica za lokalno železnico od Svëtle čez Ledef. v Kačo v.
83.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 15. aprila 1902. 1.
o preklicu začasne pripustitve tipov elektroštevcev XXXVII, XXXVIIII K in XLVII, in pa o dokončni pripustitvi tipov elektroštevcev XXXIX, XLI, XLV. XLV a in LIV.
Na podstavi zakona z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872.) in izvršujč z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 4. julija 1900. 1. (drž. zak. št. 176) objavljene predpise o meroskus-nega urada preskušnji in poveritvi mernikov v po-
rabi elektrike (oddelek V, točki 21 in 22) se razglaša nastopno:
Ravnatelj c. kr. komisije za pravilni ineroskus je preklical začasno pripustitev tipov elektroštevcev XXXVII, XXXVII H K in XLVII v poveritev mero-skusnega urada (glej izkaz v drž. zak. št. 176 iz 1. 1900,, oziroma drž. zak. št. 129 iz 1. 1901.) in je že začasno pripuščene tipe elektroštevcev XXXIX XLI (glej izkaz v drž. zak. št. 176 iz 1. 1900.) in XLV (glej drž. zak. 73 iz 1. 1901.) in pa tipa števcev XLV a in LIV dokončno pripustil v preskušajo in poveritev meroskusnega urada.
Oznamenilo pripuščenih tipov števcev je povzeti iz naslednje tabele ; natančnejši popis se objavi v poznejšem času.
Tip elektro- števca	Pripuščen		I m e	Vrsta toka	Vôdni sestav	Oznamenilo	Uradna plombena zapora, število plomb
	dokončno	začasno					
XXXIX	1		Hummelov števec (Monakovo)	enomemi tok	trovod	motorni števec kakor tip XI, z drugačnim armaturnim navojem. Podal G. Hummel, Monakovo.	2
XLI	1		Hurnmelov števec (Monakovo)	enomerni tok	dvovod	kakor tip XXXIX. Podal G. Hummel.	3
							
(SloTenlaoh.)
59
	Pripuščen						|l
lip elektro- števca	dokončno	začasno	Ime	Vrsta toka	Vôdni sestav	Oznamenilo	Uradna plo zapora, št plomb
XLV	1	•	števec wattskih ur	enomerni tok	trovod	motorni števec z vrtilnim železnim jedrom. Na železnem jedru so nameščena štiri za 90° drugo proti drugemu prestavljena krila. Podala Siemens in Halske, delniška družba, Dunaj.	3
XLV a	1		števec wattskih ur	enomerni tok	trovod	kakor tip XLV, samo druga oblika okrova in druga lega vretenc in štela. Podala Siemens in Halske, delniška dražba, Dunaj.	3
LIV	1		Thomsonov števe0	enomerni tok	dvovod	Thomsonov števec, sličen tipu XXIV, pa v izpremenjeni razvrstitvi in drugačnem okrovu, narejen kakor dvovod brez gonilnih vretenc. Podala avstrijska družba za elektriko „Union“, Dunaj.	1
Call s. r.
83.
Dopustilnica z dne 19. aprila 1902. 1.
za lokalno železnico od Svètle čez Ledeč v Kâcov.
Na podstavi Najvišega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi Josipu Klöck-nerju, posestniškemu nadzorniku c. kr. terezijanskega zavoda za plemenite ženske na Praškem gradu, v družbi z Robertom Hrušem, gospoščinskim ravnateljem v Ledeču, Josipom Kolâïem, okrajnim načelnikom v Radostovicali in Ivanom Herešem, županom v Ledeču, po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Svčtla c. kr. priv. avstrijske severnoza-padne železnice čez Ledeč v Kâcov:
§• 1-
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživajo koncesijonarji v členu V zakona z dne 31.
decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 2.
Koncesijonarji so dolžni, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v dveh letih računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodejo držali gorenjega roka za gradnjo in pa da izvršč in opremijo železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dajo koncesijonarji na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gornja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§• 3.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačni;-, ki se morda naredé in o ka-
terih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4-,
Koncesionarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadö morebiti v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§. 5.
Koncesijonarjem se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredé delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev. Vzprejem prednostnega zajma je z dovolilom državne uprave dopusten tedaj, če sta njegovo obrestovanje in razdolžba zagotovljena s poroštvom čistega donosa kraljevine Češke.
Koncesionarjem se priznava pravica, da do zneska, ki ga določi državna uprava, izdajo prednostne delnice, ki uživajo gledé obrestovanja in raz-dolžbe prednost pred osnovnimi delnicami.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, predno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših let, se ne sme odmerjati z več nego s štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice vštevši nabavo vozil in pa za dotacijo glavnične reserve, katero določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube
ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršn drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti k napravni glavnici, če privoli državna uprava v na-merjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je odplačati v času dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadô, potrebujejo odobrila državne uprave.
§■ 6.
Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko obéh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in prigledne zbore.
Koncesionarji so dolžni, pristopiti k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripoma-ganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, dalje pristopiti k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijo-narje moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi omenjene vrste, ki se izdadô še-le po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesionarje veljavnost tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozi-
rom na drugotnost te proge in na olajšila, dodeljena vsled tega gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§• 7.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze.
§• 8.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obrana zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zinislu §.11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 9-
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila za račun koncesijonarjev država, in koncesijonarji naj upravi državnih železnic povrnejo stroške, ki ji res nastanejo vsled tega obratovanja. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
§• to.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakikrat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo v bodoče in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto do-loČevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§- H-
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsak čas po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 1, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami ter drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih donosov.
3.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koncesionarjem kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Ko bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih v odstavkih 1 do 3 najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavku 2, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za počrtežno obrestovanje in razdolžbo v nabavo novcev v deželni banki kraljevine Češke s poroštvom te kraljevine vzprejetega hipotečnega zajma, in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobreno delnične glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dà država za odkup železnice, v tem, da država sama izplačuje namesto koncesijonarjev spredaj navedeni hipotečni zajem dotlej, da bo povsem poplačan, v dogovorjenih rokovih dospelosti in da plača spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koneesijonarjem rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
5.	Državi se pridržuje nadalje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesionarjem, plačah glavnico, ki je enaka znesku glavnične, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti teh plačil, računaje obresti od obresti, — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavka 2 v teh plačilih..
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ah v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
6.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, ko izplača odškodnino, predpisano v št 1 do 5, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki z odo-brilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, v kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobriiom državne uprave.
7.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v založbo terjatev države ah iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 5), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
8.	Državni upravi se pridržuje pravica, vro-čivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
9.	Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarjev in brez sodnega posredovanja v fizično posest vzeti oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Cisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
10.	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 7) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni dati državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njih strani.
§■ 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, v obsegu, povedanem v §. 11, odstavku 6.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 11), obdržč koncesijonarji last pri-čuvnega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetja, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last tistih posebnih naprav in poslopij,
(Slovenili ah.)
60
narejenih, oziroma pridobljenih iz lastne imovine, katera so si koncesionarji sezidali ali pridobili sami po pooblastila državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pritiklina železnice.
§. 13.
Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo in sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonar-jev, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico,
kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§• 14.
Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.