Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Pašiž preide v ofenzivo. Ker bo v kratkem redno zasedanje narodne skupščine, je treba hiteti tudi Pašiču, da pride že preje do moči. Zato je napovedal, da bo sklical zbor radikalne stranke. Na tem zboru bo zopet dobil on zaupanje celotne radikalne stranke, rami odpadniki pase bodo v stranko povrnili. Stranka bo stopila tudi na bolj so cijalna tla in bo privzela nekatera načela socijaldemokratov v Nemčiji in njihovega voditelja Marksa. Po tej notramji ureditvi stranke same, pravi Pašič, pa bo šel v vlado in sicer le z eno stranko, a ne z Radičevci, ter potem, ko bo na vladi, takoj povzročil nove volitve. V koliko pa se bo Pašiču njegov načrt posrečil, bomo še ta mesec videli. Demokratska zajednica, to so Davidovičevci in Spahovci, se je zadnji čas pokazala naklonjeno rešiti vladine kroge na ta način, da podpre sedanjo vlado Uzunovičevo in sodeluje z Radičem. Vodja te nove sikupiae Voja Marinkovič je bil v Parizu pri kralju v avdijenci. Kralj in kraljica sta se vrnila pretteMe dni za nekaj casa v Beograd, a od tam gresta v južno Srbijo. Boj za stanovanjski zakon v narodni skupščini. Po inostih je veliko pomanjkanje stanovanj, ker se med vojsko in po vojski precej časa ni nič zidalo. Ob enem pa je spor glede najemnine stanovanj tako hud, da je bilo troba posebnega zakona, ki velja letos do 1. novembra, iatori je ščitil najemnike. Narodna skupšcina je izvolila posoben odbor, ki naj reši to vprašanje. V soboto, dne 2. oktobra, j-3 bila v tej zadevi zelo viharna seja, ker je vladina večina sprejela v načrt, da 1. maja 1927 vsaka zaščita stanov. najemnikov preneha. Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Gosar je zoper ta vladin načrt ostro nastopil, nakar so v znak protesta vsi poslanci opozicije zapustili sejo. V DRUGIH DRŽAVAH. Prijateljska pogodba med Francijo in našo državo se je sklenila pretekli teden v Parizu. Ker pa je naš zunaiiji minister v pogajanjih z Italijo, se vsebina t-3 pogodbe še ne objavi. Italijo ne žakujo lepi dnevi, 5e se pomisli, da S3 večkrat stepejo fašisti in redna vojska. Kadar bo odnchala močna roka Mussolinijeva, ne bo nihče mogel zabraniti spopada. Da zato Mussolinija bolj zavarujejo, upeljejo zopef smrtno kazon zi zločine zoper kralja in Mussolinija. Na Češkem imajo vladino krizo. Zdaj upajo, da bodo sfštavili vlado, v kutero Bojde tudi češka ljudska stranka, Slova&ka Ijudska stranka, ki se od prevrata sem doslodno bori za avtonomijo, ter češki in nemški kaietski poslanci. Upaii je, da bo ta \Iada delazmožna. Na Poljskem so pretekli tcden dobHi zopet novo vlado, ki jo je sestavil Pilsudski. Na Poljskem so bili katoliš-\i ctrkveni ikrogi tudi v državni politiki zelo vplivni in se je vsaka vlada ozirala Ba to, da je ščitila pravice kat. Cerkve. Zdaj pa so ž^ začeli poskušaiti svobodomisleci tudi na Poljskean, d.i utihotapijo protiverske zakone. Katoličani pa so odloono nastopili zoper ta poskus, vlaia s-3 je ir.ora)a izmenjati in sedaj bodo nove volitvo. Katoliški poljst i narod bo pri tej priliki odločno zavrnil strankt?, ki nastopajo proti katoliški Cerkvi in proti pravicam katoličanov. V Rumuniji bo izprememba na jkraljevem prestolu. Dosedanji prestolonaslednik se je najpopreje odpovedal vsem pravicam in odšel iz Rumunije. Potem je prižel nazaj, in 'Sprejel zopet prestolonasledstvo. Zdaj pa se pripravlja na to, da bi sedanji kralj, njegov oče, odstopil in bi sin zakraljeval. Vso državno politiko v Rumuniji vodi kraljica mati. Vse države Evrope — naj se združijo vsaj na nekaterih tockah skupnega gospodarskega in političnega življe- nja. Da bi se ta pametna misel mogla čimbolj zanesti ˇ javnost, imajo ta teden posebno zborovanje na Dunaju. Besede so lepe, a kaj, ko jih oni, ki imajo inoč v rokah, ne poslušajo.