(jfižžkm V: »h \me riška Domovina ejjt. °^/vs V'L yzi„ AMERICAN IH. SPIRIT €IGN IN LANGUAGE ONLY /%mmwsM cahii— hoiu Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 68 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 15, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI NOVI GROBOVI Elizabeth Winter V 86. letu starosti je po dolgi bolezni umrla v četrtek zvečer Elizabeth Winter (Vintar), rojena Antončič, 424 E. 157 St., vdova po leta 1965 umrlemu možu Johnu, mati pokojnih Joh-ha Jr., Franka in Mary, živečih Josepha F. in Louisa J., stara mati Elizabeth Wildermuth, Joan Lowe, Dorothy Ann Winter, Alyce Germovsek, 5-krai prastara mati in pok. Arron Lowe. Rojena je bila v Starem trgu pri Ložu, od koder je prišla v Ameriko leta 1906. Bila je članica Društva Collinwood Hive št. 283 T.M., Podružnice št. 41 SŽZ in Oltarnega ter Rožen-venskega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb je danes ob 9.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. uri, nato v družinsko grobnico ha pokopališče Kalvarija. Josephine Martich V 72. letu starosti je pretekli Petek umrla v Highland View bolnišnici Josephine Martich, 17841 Brian Avenue, rojena Jur-sic v vasi Zavode, Sv. Križ pri Kostanjevici, od koder je prišla v Ameriko leta 1907. Bila je žena Bernarda, mati Josephine Elsie Maczko, Mary Martich in Esther Zipple, stara mati Matije Zipple, sestra Katherine Be-laj in Johna Jovicka iz Warre-ha, Michigan. Bila je članica Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ. Pogreb je danes ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda ha Lake Shore Blvd. s pogrebno mašo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 10. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Susan T. Lescar V 60. letu starosti je pretekli Petek umrla v Euclid General bolnišnici Susan T. Lescar, roje-Ta Radvansky, 19501 Muskoka Ave., žena Anthony j a, hčerka ■Rozalije Radvansky, rojene Hhrincak, pestra Andrewa, pokojnega Josepha in Paula Radinsky, Margaret Yasenosky in Rose Bish. Pogreb je danes ob 9-15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. s Pogrebno mašo v cerkvi Marije ^ nebo vzete ob 9. uri, nato na Pokopališče Vernih duš. Hilda Hermsdorfer V 51. letu starosti je umrla v Rit. Sinai bolnišnici Hilda Hermsdorfer, rojena Lebar, 25220 Charworth Dr., Euclid, Ohio, vdova po leta 1962 umr-Rmu možu Elmerju, mati Di-ane Glasen, Lawrenca, Maxine, sMra mati Ronnie in Alice, ses-R’a Mary Lebar, Ann Stakich, Kathryn Colombi in pokojnih Klizabeth Stakich, Geraldine Hailey in Eleanor Hermsdorfer. Rojena je bila v Clevelandu, kčerka pokojnih Franka in Mary Robar, rojene Tovornik. Zapo-slena je bila kot telefonistka pri Ruton Corp. Pogreb je danes iz Želetovega pogrebnega zavoda lla 452 E. 152 St. v cerkev sv. Rolicite ob 10.30, nato v družinsko grobnico na pokopališče Kalvarija. Eva Zivkovich V 81. letu starosti je preteklo s°boto zjutraj umrla v Euclid General bolnišnici Eva Živkovih, rojena Mandich, 19610 Vremenski prerok MM’ Shawnee Ave., rojena v Karlovcu na Hrvaškem, od koder je prišla v Ameriko pred 16 leti. Od leta 1950 je bila vdova po možu Glisu. Bila je mati Mar-the Stakich, pok. Sophije Krpan, Ann Lorenzo, Dorothy Zivkovich, Mildred Jamros, Stelle August. Mae Paolucci, Lillian Zi-ricki Georgea Zivkovicha in Nicka Zivkovicha, 11-krat stara mati in 8-krat prastara mati. Pogreb bo jutri opoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na rusko pravoslavno pokopališče sv. Teodozija. Betty M. Gorše Včeraj je umrla v Huron Rd. bolnišnici 50 let stara Betty M. Gorše, roj. Gibbons, žena Ed-warda, mati Gregorja in Thomasa Hayes, Suzanne Srnick in Colleen Whelan, 4-krat stara mati. Pokojna je bila rojena na Cleveland Heights, graduantka Dyke Collegea, bivši model za Halle’s, tajnica skozi 30 let, zaposlena pri Parma Community Hospital, Propane Corp., Steel Improvement and Forge, Weatherhead, Bratenahl Place in American Training Services. Njen mož Edward je bil lastnik Gorse’s Tavern v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato v Knollwood Mausoleum. Družina bo hvaležna za darove American Cancer Society v njen spomin. KOSE VAPENIK V soboto je umrla v St. Alexis bolnišnici 68 let stara Rose Va-penik, preje Škufca, vdova po 1, 1970 umrlem možu Thomasu in preje po pred leti umrlem Louisu Škufca, hči pokojnih Ignacija Vidmarja in Antonie, roj. Papež, mati Raymonda in Roberta Škufca, 7-krat stara mati, sestra Johna, Josepha, Raymonda in pok. Ignatiusa j Vidmar, Mary Tomšič, Ann Kic in Sophie Modic. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Lovrenca ob 8.45, nato na Kalvarije. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Višje (ene olja niso \ Jeklarska industry povečale Črpanja V ZD WASHINGTON, d.c. — — Uni- I ja jeklarskega delavstva in pred-Vladni zastopniki SO opravi-, stavniki jeklarske industrije so Čevali višanje cen olja do- j se sporazumeli o novi triletni ma z napovedjo, da bo to j kolektivni delovni pogodbi, ki povečalo njegovo iskanje določa v 3 letih 60.9 centov in črpanje v ZDA, kar pa poviška pri urnih zaslužkih pose ni uresničilo. I leg rednih poviškov na Vetrovno in hladno, možnost Qekja. Najvišje temperatura okoli 49 F (10 C). Tudi nekomunistična delavska unija se je odločila za Mitterranda PARIZ, Fr. — Francoska demokratska konfederacija delavstva, ki ima kakih 700,000 čla- i nov, v dobri meri katoličanov, se je odločila, da bo pri predsedniških volitvah 5. maja podpirala levičarskega kandidata F. Mitterranda. Ta odločitev in njena objava sta povzročili precej zaskrbljenosti v vladnih vrstah, ki so razdeljene med tri kandidate. Poleg Chaban-Delmasa in D’Es-tainga se je namreč prijavil za kandidata še vodnik malih trgovcev Jean Rover. WASHINGTON, D.C. — Ko je javnost zahtevala in je Kongres ponovno poskusil vrniti cene olja in njegovih produktov na raven lanske jeseni, je zvezni u-rad za energijo temu odločno nasprotoval in predsednik Nixon je odklonil podpis izakonskemu predlogu o energiji, ki je vseboval tako določilo. Nixon in njegovi sodelavci so zatrjevali, da je povišanje cen doma potrebno in da bo povečani dobiček oljnih družb te pripravil k novim večjim vlogam v iskanju olja in plina ter v njegovo povečanje črpanja. Govorili so tudi o novih virih energije, ki jih bodo oljne družbe s svojimi povečanimi dobički začele razvijati. Domače, ameriško olje je tako doseglo enako ceno z uvoženim, oljne družbe so povečale svoje dobičke do naravnost “sramotne” višine, kot je dejal sen. H. Jackson, toda teh niso vložile v povečano črpanje tega. Po razpoložljivih podatkih je črpanje domačega olja v zadnjih 9 tednih padlo za 2%. Tako je ameriški potrošnik plačeval in plačuje olje trikrat dražje kot ga je pred osmimi meseci, pa nima od tega nobene koristi, vse gre v blagajne oljnih družb. Zvezni urad za energijo in vladni predstavniki trdijo, da povečanje produkcije olja ni možno tako naglo, za to je treba več časa. Istočasno izjavljajo, da so se dobički oljne industrije povečali “le” za nekako 50 L in da niso “izredno visoki” v odnosu do drugih industrij. Kongresni in drugi poznavalci oljne industrije trdijo, da je bila dopustitev povišanja cen domačega olja v pogledu povečanja njegovega črpanja doma na sedanjo višino nepotrebno in služi le večjemu dobičku oljnih družb na račun splošnega narodnega gospodarstva in seveda — potrošnikov. račun povišanja življenjskih stroškov. Unija je dosegla svoje članstvo polne pokojnine pri 62. letu starosti namesto pri 65. in poskrbela upokojencem tudi povišanja pokojnin v sorazmerju s porastom življenjskih stroškov. Pogodba je bila na obeh straneh ugodno sprejeta in vključuje določilo, da tudi pri pogajanjih za novo pogodbo čez tri leta LETOS NE BO KONČNEGA DOGOVORA 0 OMEJITVI OBOROŽEVANJA Z ZSSR Državni tajnik Kissinger je po razgovoru s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom dejal časnikarjem, da ni verjetno, da bi bil letos dosežen končni sporazum z ZSSR o omejitvi strateškega oboroževanja. Predsednik Nixon pojde kljub temu na obisk v Moskvo. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik H. Kissinger je v petek po daljšem razgovoru s sovjetskim zunanjim ministrom A. Gromikom in predsednikom Nixonom v Beli hiši, kateremu je sledil razgovor Gromika in državnem tajni- unija ne bo grozila s štrajkom.! Kissingerja Tako lahko jeklarska industrija | štvu nekako dve uri in pol, de-računa na mirno in neprekinje- jal novinarjem, da ni verjetno, no'obratovanje do leta 1980. Savdija v dvomih o Nixonovi učinkovitosti Savdska Arabija je v skrbeh, če bo Nixonova vlada dovolj trdna in učinkovita v pritisku na Izrael, ko grozi Nixonu impeachment. RIAD, Savd. — Vlada Savdske Arabije s starim kraljem Fejsalom na čelu je prepričana, da so edino ZDA sposobne pritisniti na Izrael in ga pripraviti k popuščanju v razgovorih z A-rabci do take mere, da bi bil sporazum možen in sprejemljiv. Ko se položaj predsednika Nixo-na doma vedno bolj maje v zvezi z Watergate zadevami in razpravo v Kongresu o impeach-mentu, so začeli tu dvomiti, ali bo Nixon še sposoben posredovati mir na Srednjem vzhodu ali ne. Odnosi med Riadom in Wa-shingtonom so se v zadnjih dneh močno popravili in so zopet “prijateljski”, kot so bili pred oktobrsko vojno na Srednjem vzhodu in pred zaporo prodaje arabskega olja ZDA. Savdska Arabija je odločno nastopala v podporo ZDA, ko sta i jo. Sirija in Libija vztrajali na o-hranitvi oljne zapore ZDA. Sedaj je v skrbeh, ali se bodo njeni upi izpolnili ali ne, ko trdnost Nixona doma slabi in s tem tudi v svetu. da bi bilo mogoče letos zaključiti sporazum s Sovjetsko zvezo o omejitvi strateškega orožja, ker so ta vprašanja močno zapletena. Izrazil je upanje, da bo sklenjen kak delni dogovor na področju strateškega ofenzivnega orožja. Četudi sporazum o o-mejitvi oboroževanja ne bo dosežen do predvidenega obiska predsednika Nixona v Sovjetski zvezi v letošnjem juniju, bo Nixon le šel na ta obisk, ker bo pripravljena vrsta drugih važnih dogovorov. Kissinger in Gromiko, katerih razgovor je bil označen kot “prijateljski”, sta skušala napraviti na novinarje vtis, da sta sz. razgovori zadovoljna. Razpravljala sta o omejitvi oboroževanja, o drugih vprašanjih, ki zadevajo odnose ZDA in ZSSR, pa tudi o vprašanjih Evrope in Srednjega vzhoda. Državni tajnik je trdil, da kljub težavam pri razgovorih o omejitvi oboroževanja s Sovjetsko zvezo napori za izboljšanje odnosov med njo in ZDA niso obtičali. Predsednik Nixon bo, kot je bilo predvideno, obiskal Sovjetsko zvezo proti koncu junija, da se pogovori z Brež-njevim in ostalimi ima doma. Razgovori o omejitvi oboroževanja so se začeli že lani v Ženevi v Švici, pa so zastali, ker se Moskva in Washington nista mogla niti načelno dogovoriti o načinu omejitve jedrskega strateškega orožja, ki bi naj bil za obe strani varen in bi preprečeval katerikoli premoč. Za enkrat imajo ZDA skoraj trikrat toliko jedrskih bomb in možnosti njihove izstrelitve na svoje nasprotnike kot ZSSR. Ta ima med tem več in močnejših medcelinskih raket, ki zato lahko ponesejo večje in učinkovitejše jedrske bombe. Washington hoče doseči nekako ravnovesje v sposobnosti prenosa teže jedrskih bomb, med tem ko se Moskva prizadeva, da bi izenačila število teh z ZDA. Iz Clevelanda in okolice i Važna seja— Tajnik Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ sporoča članstvu, da ima društvo prihodnji četrtek, 18. aprila, ob osmih zvečer važno sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Na seji bo izvoljenih devet delegatov za konvencijo KSKJ, ki se bo vršila avgusta v Pittsburghu. Udeležba vsega članstva zaželjenja! Rojstni dan— Danes praznuje svoj rojstni dan zavedna ameriška Slovenka prijazna gdč. Ivanka Majer, hčerka gospe Helene in pokojnega Louisa Majer, od znane slovenske trgovine s čevlji na 6410 St. Clair Avenue. Mladi rojakinji iskrene čestitke in srečno ter varno življenjsko pot! DANES ZADNJI DAN— Danes, 15. aprila je zadnji dan za plačilo zveznega in državnega dohodinskega davka, pa tudi zadnji dan za namestitev novih tablic 1974 na avtomobile. da bo vzelo precej časa, predno bo kompromis izdelan. Sedanji začasni sporazum o omejitvi strateškega orožja je veljaven 5 let, torej do pomladi 1977. Sovjetska trgovina i Zahodom za 40% vetja Sovjetska zveza je v preteklem letu povečala svojo trgovino s svobodnim svetom za 40%. MOSKVA, ZSSR. — Potreba po tehničnem napredku in zahodni tehnologiji je Sovjetsko sovjetskimi! zvezo pripravila do tega, da je vodniki o težavah, ki nadaljevanje izboljšanja odnosov zavira- lani povečala trgovino s kapitalističnim svetom za 40L, s komunističnim pa le za 9%. Po Posebej je Kissinger poudaril, j drugi svetovni vojni je delež da predsednik Nixon ne bo raz-; trgovine ZSSR s kapitalističnim pravljal z vodniki ZSSR s stali- i svetom prvič presegel 25', šča šibkosti, ker da ga nihče mednarodni politiki ne smatra j *u objavljeni, kažejo, da so po- za šibkega kljub težavam, ki jih Izrael se maščeval z vdorom v Libanon TEL AVIV, Izr. — Izraelske oborožene sile so pretekli petek po pokopu 18 žrtev arabskega gverilskega napada na Qiryat S hm ona vdrle v Libanon in porušile več zgradb v naseljih ob mejah, v katerih naj bi bilo prebivalstvo naklonjeno gverilcem. Izraelsko poročilo trdi, da so se vsi udeleženci pohoda v Libanon vrnili in da pri njem ni bilo nobenih izgub. Libanonska vojska naj bi bila obmejno o-zemlje namerno preje izpraznila. VELIKONOČNI PONEDELJEK Tisti, ki skušamo čim bolj ohraniti stare slovenske običaje, bomo danes, na Velikonočni ponedeljek, še malo poprazno-vali, če ne preje, vsaj zvečer po opravljenem delu. Kot je bila Velika noč sveta, žegnana, spokojna, je bil Velikonočni ponedeljek vesel, razigran in živahen. Praznik Vstajenja se je raztegnil prav do Bele nedelje, do nje se je raztegnilo tudi velikonočno vzdušje, pa tudi dobrote blagoslovljenih jedi. Če ne drugače, naj nam to ostane vsaj v lepem spominu. Iz slov. naselbin Rudi Večer in umrl NEW YORK, N.Y. — Pretekli petek, 12. aprila, je zadet od Vprašanje je zapleteno in re- srčne kapi nenadno umrl v 52. šitev prav tako, zato računajo, letu starosti Rudi Večerin, doma v Ljubljani (Moste), kjer je končal klasično gimnazijo in nadaljeval študij nato na dramatski šoli. Po vojni je študiral na univerzi v Gradcu v Avstriji in prišel leta 1949 v New York. Njegov umetniški talent je dobil priznanje v domačem in poklicnem delu. Bil je glavni urednik publikacij za mednarodno numizmatiko in filatelijo pri Minkus Publ. Co. Skozi 25 let je vstrajno sodeloval pri slovenskem kulturnem delu v New Yorku. Njegova misel je bila dosledno slovensko orientirana, saj je svoje poklicne artistične skušnje in zveze uporabil, da je pripravil in izdal edinstveno brošuro, ko se je pripravljala slovenska narodna kapela v Washingtonu. Pokojni Rudi je pripravil tudi spominsko knjigo posvetitve te kapele in knjigo o prijatelju, umetniku F. Geršetu. Pokojnik je deloval tudi kot igralec in recitator, nastopal iz leta v leto kot Miklavž v N.Y. in Washingtonu ter uporabljal to priložnost za vzpodbujanje slovenske mladine k delu za slovensko stvar. i Kot mnogo drugih je delal in ustvarjal za novo domovino, nje-igovo srce pa je bilo povezano z mladostnim slovenskim rajem daleč stran. Zato je vsako leto obiskal obmejne kraje Slovenije in zbiral slovensko umetnostno gradivo. V New Yorku žalujejo za njim žena Jani, hčerke Sonja, Tatjana in Marta, v Ljubljani pa mati in dve sestri. Oče mu je umrl kot žrtev političnih ječ. Pogreb bo jutri. Dr. Ludvik Pus boljši NEW YORK, N.Y. — Dr.'Ludvik Pus je bil pred časom operiran v metodistični bolnišnici v Brooklynu in je operacija uspela. Tako se je zdravje dr. L. Puša delno popravilo in obstoji upanje, da bo mogel spet na Podatki o trgovini, ki so bili stale ZDA poleg Zahodne Nemčije v pogledu trgovine najvažnejše za Sovjetsko zvezo v svobodnem svetu. Trgovina v obe strani se je več kot podvojila in dosegla 1.56 bilijona dolarjev v letu 1973. V tem letu je edino Zahodna Nemčija v Sovjetsko zvezo več prodala in tam kupila, njena skupna trgovina v obe smeri je dosegla vrednost 1.62 bilijona dolarjev. Zahodna Nemčija je kljub temu zavzela izpod ene tretjine celotne vrednosti sovjetske trgovine z Vzhodno Nemčijo, ki je v trgovanju s Sovjetsko zvezo daleč na prvem mestu. Sovjetska trgovina s komunističnimi državami lani je porast-la le za 9% in je zavzemala skupno 58.4'< celotne zunanje trgovine Sovjetske zveze. Nixon dolžan tudi državni davek SACRAMENTO, Kalif. — Državna davčna uprava je odločila pretekli petek, da ji predsednik i noge. Nixon dolguje na davkih za leto j 1969 in 1970 $4,302. Zastopnik' državne davčne uprave je izjavil novinarjem, da ni nobenega znaka, da bi se Nixon hotel namerno izgoniti davku, zato tudi ni nobenega vzroka za kak kazenski postopek proti njemu. Atomska elektrarna v Avstraliji SYDNEY, Avstral. — Avstralska atomska komisija ima v načrtu zgraditi atomsko elektrarno za raziskave in za praktično uporabo. r~' lUffiRIS&S DOMOVINA', APRIL' 15, 1974 ~ M Ameriška Domovina 2S—I »MJE KIG/?m-IIOIVIE Clair A ve. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 68 Monday, A.pril 15, 1974 Kritiki Kissinger ja vedno glasnejši i. Dr. Henry Kissinger, v prvi poslovni predsedniški dobi Nixon a njegov zunanjepolitični svetovalec v Beli hiši in vodnik Narodnega varnostnega sveta, je pripadnik liberalne inteligence. Kot profesor na univerzi Harvard je užival velik ugled zaradi odličnega razčlenjevanja mednarodne politike v preteklosti in v se daj n osti. Kot takega je guverner Nelson A. Rockefeller pritegnil za svojega zunanjepolitičnega svetovalca, ko je mislil na predsedniško kandidaturo. Ko je bil Nixon izvoljen za predsednika leta 1963, je Kissingerja povabil v Belo hišo in ga imenoval za svojega glavnega svetovalca za mednarodno politiko in za vodnika Narodnega varnostnega sveta. Na tem mestu je Kissinger po Nixonovih navodilih izdelal temelje nove zunanje politike Združenih držav in jo začel postopno izvajati. Večina ostalih sodelavcev predsednika Nixona je postopno naletela na kritike, nekateri od njih celo na prav ostre, le Kissingerja so puščali v miru. Edina izjema je bila, ko je prišlo na dan, da je pristal na prisluškovanje telefonskih razgovorov nekaterih svojih sodelavcev v zvezi z objavo “Pentagonskih papirjev” dr. Daniela Ellsberga. Ker so vzhodni liberalni krogi podpirali dr. Ellsberga in nasprotovali vojni v Vietnamu, jim seveda to Kissingerjevo postopanje ni šlo v račun. Kljub vsemu so ostali zelo umirjeni in kritika je bila omejena in začasna. Nixon je bil odločen politiko soočavanja nadomestiti s politiko razgovorov in pogajanj. Dr. Henryju Kissingerju je uspelo vzpostaviti stike v Pekingu in v Moskvi, ki so privedli do preobrata v odnosih Washingtona do njih. “Ping-pong” politika je pripravila Nixonu pot v Peking in privedla do prilične normalizacije odnosov med ZDA in LR Kitajsko. To je bil eden izmed pogojev za končanje vojne v indokini. Drugi pogoj je bila pomiritev s Sovjetsko zvezo. Tako je predsednik Nixon po februarskem obisku na Kitajskem potoval še isto leto v maju v Sovjetsko zvezo. Nixonov obisk v Moskvi in njegovi razgovori vim pomenijo konec mrzle vojne tudi uradno, stvarno pri kraju že nekaj časa preje. Nixon in Brežnjev Sla prišla do zaključka, da je za svet varnejše in za obe njegovi glavni sili koristnejše, če se pogovorita o spornih zadevah, se sporazumeta v tistih, kjer je sporazum trenutno možen, v ostalih pa ga iščeta in pri tem pazita, da ne bosta druga drugo izzivali in se izogibali segati na področja, ki so za eno ali drugo tako važna in občutljiva, da bi nujno privedla do soočenja. Pomiritev s komunistično Kitajsko in s Sovjetsko zvezo je v liberalnih krogih v ZDA našla ugoden odmev in Kissinger je bil deležen obilnih pohval. Treba je bilo končati na nek način vojskovanje v Indokini. V Moskvi in v Pekingu so nato pristali, upiral pa se je Hanoi, ki je skozi vsa leta nosil glavno breme in imel naj-•ečje izgube, saj je bil Severni Vietnam hudo uničen po letalskih napadih in tudi ljudske žrtve niso bile majhne. Kissinger se je pogajal s predstavniki Hanoia, pa naletel na trdovatnost, ki ji ni bil kos. To je hotel zlomiti jeseni 1972 Nixon z obsednimi letalskimi napadi na področje Hanoi-dajfong. Vsi levičarji doma in po svetu so zagnali silen krik, protestirali in primerjali Nixona s Hitlerjem. Nixon ni popustil in končno je uspelo doseči sporazum s Hanoiem o končanju vojne. , Dogovor je bil v Parizu podpisan januarja lani, vojne pa dejansko še vedno ni konec. Hanoi s svojimi rdečimi ^odporniki v Južnem Vietnamu in v Kambodži še vedno upa na svojo zmago, le da je morda čas te potisnil za nekaj let dalje v bodočnost. V Laosu je pretekli teden po 20 letih orišlo po pomiritve, ko je nova koalicijska vlada povezala nacionalni in komunistični del države. Kako dolgo bo pri koaliciji ostalo, ne ve seveda nihče! Zavezniki v Evropi so ves čas vojne v Indokini, ko so To je ustvarilo nerazpoloženje me"d ZDA in njihovimi zavezniki v Evropi, ki je začelo očitno slabiti sam NATO. Zato je razumljivo, da se je Kissinger potem, ko mu je uspelo na nek način ZDA izvleči iz Indokine, ne da bi pri tem prehudo trpeli njihova čast in korist, okrenil proti Evropi, da spravi v red Atlantsko skupnost, predno se bo lotil nadaljevanja razgovorov s Sovjetsko zvezo. Iz napovedanega “leta Evrope” ni bilo nič. Namesto ureditve trenj in nesporazumov med ZDA in njihovimi zavezniki v Evropi je prišlo celo do večjih nasprotij, ki so pretekli mesec butnila v javnost. (Konec sledi) BESEDA IZ NARODA k Le zvoni “Zvon”... NEW YORK, N.Y. — Zadnji mej dopisni setavek v AD je bilo srenj sko poročilo o marčevi prosvetni uri. To uro je programsko pripravila Liga Slovenskih Amerikancev Inc. K sodelovanju je povabila tudi slovensko glasbeno skupino “Zvon”. Pevci in harmonikar “Zvona” so nastopili in to uspešno, kar smo pri njih kar že navajeni. In v tem svojem dopisu sem zapisal med drugim tudi tole: — Gotov sem tudi njihovega uspeha sobotnega koncerta, 23. marca, ki ga bodo imeli v cerkveni dvorani sv. Barnabasa (zmotno je bilo napisano — sv. Barbare) v Johnstownu, Pa., kjer župniku j e oče Robert Ma-zovec. Po tej marčevi nedelji se je med tednom zvrtelo vse tako, da sem se tudi jaz odločil iti na ta Zvonarski koncert. V petek zvečer sem se odpeljal z vlakom v Fairfield, Conn. Tam prespal noč pri znancu Arminu, drugi dan ob devetih zjutraj, s 15-minutno zamudo, pa je naš avtobus požiral kar čedno in mirno skoraj 400-miljsko razdaljo med Fair-fieldom, Conn., in Johnstow-nom, Pa. Ko smo prišli na avtocesti na pravo odprtost, je voznik postal mnogokrat kršilec zadnjih cestnih predpisov o hitrosti vožnje. Motor in kilome-terski kazalec je pognal na višje. Samo enkrat smo se ustavili v New Jersey ju za 5 minut, da smo dobili cestno karto, potem pa smo spet brzeli vse do mesta z Brežnje- j Altoona, ki je nekako eno uro ko je bila j in pol pred Johnstownom. Nekateri so hoteli umiriti želodčne stiske. Tako smo po nepotrebnem zgubili nekaj časa in smo s tem pozneje ustvarili nervozo dobrim j ohnstownskim kuharicam, ki so pripravile večerjo, katera je bila servirana pred večerno mašo. Po zadržku v motelu Town’s Manner smo se odpeljali proti cerkvi sv. Barnabasa. Kuharice so stale na pragu cerkvene dvorane. Njih smeh nas je pozdravljal in izginile so v dvorano ter nanosile na mize, kar je bilo v kuhinji pripravljenega za nas 30 ljudi iz daljnega ameriškega vzhoda. Ko se je naš avtobus ustavil pred cerkvijo, sem opazil, da že skoraj zadnji ljudje hite v cerkev. Veliko mi je bilo do tega, da bi bil navzeč pri tej maši v cerkvi, ki je in ni slovenska. Johnstownska fara sv. Barnabasa je še mlada. Ustanovitelj nje je bil naš sedanji njujorški naslednik in sedanji župnik oče Robert Mazovec. Obe cerkvi, stara, spodnja je zdaj cerkvena dvorana, sta bili napravljeni, zgrajeni s prostovoljnim delom faranov. Oče Richard mi je po tem obisku povedal, da je zemljišče za cerkev daroval Slovenec Peter Bukovec. Rekel mi je, da so mu sicer ob začetku največ pomagali okoliški Poljaki in Slovaki. In ob prvem stiku z ljudmi sem tudi jaz takoj spoznal, da so johnstownski Slovenci vsestransko povezani z drugimi Slovani. Zgleda, če dekle ni našlo moža med Slovenci ali fant ne žene med slovenskimi dekleti, sta najprej in najraje vrgla oči na druge slovanske fante in dekleta. In takšna je bila publika v dvorani med in po koncertu “Zvona” iz Fairfielda. Conn. Krasna cerkvica sv. Barnaba sa je na prijetno vzvišenem pro-" štoru mestnega, nekako gričev-skega naselja Bon Air. Ob spoznanju s tem naseljem, ki so ga, ne vem kdaj, poimenovali Bon Air — Dobri zrak, sem občutil težko ironijo. Zrak je bil ob senčnem večeru dušeč in smrdeč. Daleč od tega, da bi ga jemal vase z občutjem vdihavanja dobrega zraku. Morda je pred desetletji bilo tako, pa vendar sem že bral, da je pred pol-stoletjem bil Johnstown v skoraj tako onesnaženem ozračju, kot je Philadelphia. Pa vendar ima to naselje sicer prijazno lice. Prijetne, lepe hišice so posejane po holmih nasproti cerkvice. Je to cerkev za nekako 300 do 350 ljudi. Pri sobotni večerni maši, če se nisem uštel, jih je bilo okoli 120. Pa sem pomisli na slovenskega njujorškega Sv. Cirila. K njemu zares prihajamo v glavnem samo Slovenci. Zato so nedeljske maše slovenske in vsi glavni cerkveni obredi ob praznikih so v slovenski besedi. V naselju Bon Air je kar precej slovenskih družin — po pripovedovanju očeta Roberta okoli 170 — vendar je večina na strani Poljakov in Slovakov. To je spoznal že oče Richard ob svojem prihodu in se je moral posluževati bolj angleške kot pa slovenske govorice. Prvi rod je na izumrtju, drugi in tretji slo* venski rod je zdaj v večini v naselju Bon Air, in to tudi takoj speznaš ob vstopu v cerkev. Jaz sem nekaj malega vzel za večerjo in prijazni Tone Bizjak me je vodil iz dvorane v cerkev. Oče slovenski župnik oče Richard Robert je ravno bral evangelij, Rogan. Leta 1952 je prišel v to, \ sev£da v angleščini. Ta govorica tedaj komaj 150 let staro v dimu j obvladuje tudi farno življenje, in smrdečem ozračju mestno na-! Zgornja, nova cerkev je izde-selje. Nekako 70 ali celo 80 let, *ana v 1£SU- To ji daje neko po-pred njim so bili tam že prvi sebno živost in domačnost. Vse ZDA posvečale VSO svojo pozornost in velik de! Svojih sred- slovench ki sc se naseljevali v le preprosto v modernih linijah. Štev jugovzhodni Aziji, gledali na ZDA Z nejevoljo, čutili raznih predmestjih Johnstowna. Vse stene preidejo v ebečen, ši-so se zapostavljane, ni jim bilo prav, da so šle ZDA reševat Približno pred 50 leti je bilo 1iast strop, ki vabi tvoj pogled Južni Vietnam pred komunističnimi napadalci. Evropa je menda najbolj strnjeno sloven-1 kvišku. Oprostite mi greh, zabila pripravljena odpisati ne le Južni Vietnam, ampak vso sko naselje v predmestju Mox-:vlst me ie zagrabila, ko sem po-Indokino in še kaj, da bi bila le sama varna. Prenekateri , ham> kjer je cerkvica sv. Ane. mislil na svojo njujorško slo-so sodili, da bodo komunisti dali v Evropi mir, če bodo ši- !To bila Prva “slovenska” fara vensko srenjo, ker naši ljudje rili svojo oblast v Aziji. na j o h n s t ownskem področju. rdso znaR ob začetku začeti s Predsednik L. B. Johnson bi bil rad dobil podooro a- i ^daj je to nekako misijonska. ceikvic° čisto na novo. Je pa po meriških zaveznikov v SEATO in NATO, ko je poslal svo- fara v oskrbi slovenskega fran- ( drugi plati spet res: da so in je čete v Južni Vietnam. Ni mu uspelo dobiti dosti pomoči j Čiškana, očeta Bena Ičorbiča. j amo znali tudi v teh viharnih niti pri državah SEATO. kaj šele pri državah NATO. Te Let° pri prihodu očeta Richar-, basih v £taro položiti in v starem niso le odrekle pomoč ZDA pri njihovem naporu ohraniti |da Rogana je bila zgrajena nova ' staro ohranjevati: slovensko ma-Južni Vietnam neodvisen, ampak SO jim naravnost naspro- j cerkev v novi fari Sv. Barnaba- j terino besedo! Za enkrat menda tovale. De Gaulle, tedanji predsednik Francije, je ameriški isa- Ta cerkev, katero je gradil Je v tem naše prvenstvo! Drži-napor javno odklonil in mu napovedal neuspeh. Tudi ostali ’ cče Richard, je danes stara “cer-: mo 9° še naprej! evropski zavezniki so obravnavali ameriški poseg kino in ameriško vojskovanje tam zelo kritično. Indo- kev pod kar veličastno novo ^ Vendar ta večerna sv. maša I cerkvijo, katero je gradil njegov P*' ^v- barnabasu mi bo ostala \ Kmetečevo Mami, oj mami... v spominu. Morda bom še kdaj prišel med te “slovanske Slovence”, ki jih še zmeraj užge slovenska pesem. To mi je pozneje povedala polna, razgreta in navdušena dvorana. Mali odrček so postavili na mestu, kjer je bil včasih oltar. Stara zakristija je zdaj nova kuhinja. Skoraj brez zamude so se glavne luči v dvorani ugasnile. Pevci “Zvona” so iz ozadja dvorane v vrsti prihajali na ta oder. Oče Robert se je ob strani odra postavil pred nas in pozdravil vse navzoče, predvsem mestnega sodnika in poslanca okrožja, ki sta prišla s svojima ženama. Seveda poseben pozdrav je šel članom “Zvona” in pa glavnemu tajniku Lige Slovenskih Amerikancev, Inc., g. ing. arh. Simonu Kregarju iz New Yorka. Liga je prevzela sponzorstvo — s tem je nosila stroške gostovanja. Po tem pozdravu, ki je bil najprej v slovenščini in potem v angleščini, je pozdravil navzoče ligin tajnik ing. S. Kregar. Razložil je smernice in napore te slovenske ustanove. Ni toliko pogledal v preteklost, kot je nanizal glavno njeno delovanje v teh in prihodnjih dneh. Pevci pod vodstvom Perigri-na Us-a začno s prvo pesmijo svojega programa, ki jih je zajel kar 18. Začeli so z G. Ipavčevo V mraku ... in dvorano je napolnila melodija besedila Le doni zvon iz večernih lin — obujaj mi na dom spomin ... Malo jih je bilo v dvorani, ki so še lahko v duhu pohiteli v stari slovenski dom ter zaslišali večerni ave iz zvonika domače cerkve, v katerem poje zmeraj lepo pesem domači zvon . V dvorani so bili njihovi otroci, njihovi vnuki, pa možje in žene teh o-trok in vnukov, katerim tudi slovenska govorica ni čisto tuja. Pesem jih je ogrela. Vsi so jo razumeli, še več pa občutili, ker tudi Zn o var ji so peli z občutkom in pa solist Gustelj Us (bariton) . Po tej pesmi je izrekel pozdrav še vodnik fantov g. Armin Kur-bus. Začel je v angleščini in končal s slovensko besedo, s poudarkom zadnje kitice pesmi Slovenec sem, Slovenec sem ... Od teh Arminovih pozdravnih besedi pa pesem in melodija teče ena v drugo, tretjo in četrto. Osem se jih naniza: S. Vrem-sek: Jaz sem Krajnčičev Jurij; D. Bučar: Pleničke je prala ...; A. Medved: Domovina, mili kraj ..B. Potočnik: Mlatiči; P. Ferjančič: Sijaj, sijaj sončece. Ko to preprosto — rekel bi otroško — pesem ti fantje Zvonarji zapoj o s solo Gustelj na Usa, o-ča-r-ajo vse: pastirčka, planino in ovce, ki travo pulijo in se ne menijo za pastirčkovo skrb zanje, ko sonce dol gre . .. Takrat pa fant na vasi bi rad rdečih rež, da jih ponese dekletu pod okno in fantje nam zapoj o Z. Prelovčevo Jaz bi rož rdečih .., solist v njej je spet Gustelj Us. Zadnja v prvem delu je bila V. Vodopivčeva Žabe. Po vsaki pesmi so bili nagrajeni z odobravanjem in v dvorani se je užigalo in plamtelo čustvovanje vse bolj in bolj. Drugi del. Fantje spet prihajajo po dvorani. Še predno pridejo do odra, jih že pozdravlja gromovit aplavz. Ljudje že vedo, kakšni pevci prihajajo na o-der. V Johnstownu so nazadnje poslušali slovensko pesem pred nekako 10 leti, ko je bil na obisku Slovenski oktet in je prišel tudi med nje. Zdaj vem, zakaj! Pesem imajo že c d nekdaj radi. Saj so v letu 1906 imeli pevsko društvo “Planinski raj”, pa društvo “Bled” in menda še druge. Ta del so začeli s F. Maroltovo Ribniška ..., v kateri je so-j Hst, baritonist Jože Us. Sledi ji i P. Jerebova O kresu ... in užiga Še vse bolj in bolj, ko k tema dvema nanizajo štiri sodobne slovenske popevke s spremljavo harmonike, ki jo je izvedel mojstrsko g. Freddy Mally. Opazoval sem ljudi, kako so se uživ-! L j ali v Avsenikovo Na Robleku. ter Slakovi Titanic... z učinkovitim solom pevovodje, tenorista Peregrina Usa, in še tista Kadar pa mim’ hiš’ce grem... Po silnem ploskanju, publika je bila zares hvaležna in disciplinirana, so Zvonarji začeli z večno lepo koroško P. Kern j akovo Mojcej, oh Mojce j ... Tu zapoje naš Hanzi solo, poje zares Mojci svoji, jo kliče in vabi z milim glasom pravega koroškega fanta! In, kdo bi se potem čudil, če Hanzi in pesem užgeta srce in dušo... Pa še eno Kernj akovo Jaz pa moj gvažek... H koncu prideta še dve pozdravni pesmi, himni ter pesmi verovanja in priseganja: J. Grzinčič: Pesem ameriških Slovencev z basom solo, ki jo poje Tone Kompare, tej pa sledi G. Ipavčeva Slovene c sem ... Hura, hura v razgretosti čustev odobravajoči ploski rok spremljajo odhajajoče fante z odra. Malo si slišal slovenske govorice med publiko, ker jo je angleška preplavljala, vmes pa udarjala poljska, slovaška in u-kraj inska. Moj močan vtis tega večera je: Skozi slovensko dušo zveneča slovenska pesem je u-žgala slovensko in slovansko srce. Dvorana se v tem razpoloženju preureja iz koncertne v veselično. In tu nastopi John Hribar, tretjerodnik, s svojim orkestrom in igra ter poje znane Jankovičeve plesne popevke. Ni mi žal, da sem šel z Zvonove! —• zvonarji na ta koncertni izlet v nekdaj številno in močno ter narodno zavedno joh-n-stownsko slovensko srenjo. Ni še preminula. Preobrazila se je tako, da mi je dala doživetje lepega slovanskega večera in slovanskega bratstva. Mnogi trudi in napori ne gredo v nič, če jih usmerjaš tja, kjer -lahko rode sadove! Upam, da se je Ligi Slovenskih Amerikancev, Inc., v narodnem pogledu splačal vložek, ki ga je vnesla v sponzorstvo te lepe narodne prireditve, nad katero je kraljevala slovenska pesem. In ni mi žal, da sem šel na to naporno pot za tako kratki čas, ko sem imel priliko še več slišati fante Zvonarje kot pa na naši marčevi prosvetni uri. Zato sem gotov, da bo njihova plošča dobra. Vsi moramo misliti na to, da bo v naših domovih in nas slovenstvu na tujih tleh užigala, ko bo v poletnih dneh izšla. Slovenci na Njujorškem moramo misliti tudi na to, da moralno — pa nekaj tudi finančno — podpremo Zvonovce — slovenske zvonarje. Kupili bomo njihovo ploščo. V soboto, 4. maja, pa imajo v Fairfieldu v isti dvorani kot lani novembra svojo pomladansko koncertno-plesno zabavo. Pametno bi bilo, če bi Liga ali pa cerkev sv. Cirila organizirala skupni obisk z najetjem avtobusa! Fairfield ni tako daleč, kot je Johnstown. Zgleda, da ne bi bilo napak sploh misliti na obiskovanja v skupinah, kar bi poživljalo naše razredčene in raztresene narodne srenje. Tudi to bi nas poživljalo. Pa sem bral v knjigi: Matt Malnarich je leta 1877 prišel iz Michigana v San Francisco in tam je našel Slovenca Lovrenca Pasica, Jakoba Klemenčiča, Johna Jaksata iz Semiča, Jurija Jcrgeca z Otoka, pa Kocjana iz Črnomlja. In potem pa je zapisal tole: — V onih časih je Slovenec šel tudi po par sto milj daleč o-biskat Slovenca, ako je vedel, kje živi. Vzelo je včasih po dva tedna, da je rojak prišel do rojaka na obisk. Takšen je bil tisti stari nešolani slovenski rod na tujem. In kakšni smo mi danes, šolani in izobraženi, opremljeni z vsemi pripomočki modernega časa in napredne tehnologije? Slovenski sosed se kar s težavo pripravi do svojega slovenskega soseda! Le Zvonovci — zvonarji so šli na dolgo pot, da so pod oknom zapeli milo slovensko pesmico slovenskemu in slovanske^ bratu in sestri tam daleč, °k° 400 milj daleč, v zdaj še pust1^ prav kmalu spet zeleni amen Pennsylvaniji. In lep večer so imeli vsi, P tudi jaz. Tone Osovnik Pomladni koncert Slovana CLEVELAND, O. - P010^ nas je zopet razveselila s svoj prihodom. čas3 ski Kot vsako leto ob tem priredi tudi letos moški PeV'^ zbor Slovan svoj SpomladanS koncert v nedeljo, 21. aPrl 1974, v Slovenskem društvene domu na Recher Avenue v clidu. g Ni mi treba delati P°se reklame za Slovanove k°nC te, saj ima ta naš zbor ve ^ zvestih obiskovalcev in P°' šalcev. Vsi, ki ste se v Prete-j, losti radi udeleževali njeg'°v^ koncertov, boste gotovo Z°K Prišli. ■■■‘5 Slovan ima za seboj velik0 neumornega dela in priza° nja za ohranitev slovenske P . mi. Njegovi koncertni sP°ry. so vedno skrbno in izbrano se vij eni, da lahko zadovolji]0 P i(jj vsakega poslušalca. So pa tni10 mojstrsko podani pod spre .g vodstvom zborovega pevov g. Franka Vauterja. ,a. Tudi na letošnjem ^P001^ j danskem koncertu boste i10 priliko slišati naj lepše skla .J naših glasbenikov, narodne , umetne pesmi, ki vedno se ^ do srca. Ne bo vam žal, da ^ prišli na koncert, nasprotno, hajali boste zadovoljni, p°zl ni, veseli... ^ Koncert se bo začel ob ^ ] popoldne. Po koncertu bo j in prijetna domača zabava, pridne žene bodo kot vedno F okrep1 naši možje bodo poskrbeli stregle z okusnimi čil'' vsi ostala poživila, tako da bom0 ^ prav dobre volje; za ples P3^ igral znani in priljubljeni canov orkester. po Vstopnice za koncert s° $2.00. Nabavite si jih lahlc° v predprodaji pri pevcih ® A na, ali pa pri Chucku in $ Starman v klubskih PrO^0pi? Slovenskega društvenega ^ na Recher Avenue. Seve 3 bodo dobile tudi na dan cr certa pri vhodu. Vstopni113 e ša $1.50. TiK vstopnice se bodo dobile mo za ples znaša $1.50. ifi vhodu v dvorano. estf1’ Vsi ljubitelji slovenske P y , slovenske družabnosti in d° -j nosti ste prav vljudno va x ^ na to Slovanovo priredite'.’ ^ prvo nedeljo po Veliki ji pravimo Bela nedelja- _ ■ navzočnost bo nastop3! p pevcem v veliko spodbu ^ j nadaljnje gojenje prelepe ^, venske pesmi, v spodbudo Pa ^ tudi članom in članicam °1 slovenskih pevskih zborov^ “Doni, pesem, brate druzl-domovini vsak naj sluzi• Joseph Trebe0 ------ ------V L Ne drgni po očeh v. nek°lr Pri nahodu so rade oci ko rdeče, suhe in pekoče, °, p. ljive za svetlobo. Očesni r teče, žge, srbi. Zdi se, kot da imaš Pe :S°k. eš očeh, zato mencaš in drgn nato je še huje. . • Vnete in pekeče oči izpR3. je s kamilčnim čajem, cuya^ ^ vetra, hudega sonca, vrod ^ prepiha. Če se ti solze, ji*1 vedno s čistim robcem ad sto vato. br Včasih se po močnem P ji du izceja iz oči gnoj. Izcej3 očes tudi zaradi drugih 11 njih bolezni, kar škoduje v jc V tem slučaj u moraš tok0 zdravniku. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1971 Fr. Jaklič: V PUSTIV JE SLA do- misija in glejte: vrnitev se ji je Nato premišljuje zadnje godke, zlasti kaj jo je pripravilo, da je bežala od hiše. Sedaj šele vidi, da so bili vzroki precej malenkostni, da ni bilo treba zaradi njih od moža. Res je pil nekoliko preveč, res mu ni bila všeč večerja, ali komu pa tekne vendar prismojena kaša? In tepel? — Kako jo je? Suknjo je vrgel vanjo, to je bilo vse. — In zato je šla v pustiv? Vest ji je dejala, da ni storila prav, da se je prenagnila. Kaj bi storila sedaj? Pač ji je velevala pamet, naj se vrne, k možu jo je vleklo tudi srce, a tega ji ni dopuščal ponos. — Hotela ni, da bi se norčeval z njo mož, češ: “Ali si se zdela nemogoča in tako sramotna, da rajše ostane na Babjih Gredeh. V. Bog ve, kaj počne sedaj on, ali kaj misli name, ali nič, ali je kaj hud in jezen, ker sem šla, Bog ve?” ugiblje ubežna žena v temni izbici in ziblje dete svoje in njegovo. “Bog daj, da bi bila kmalu pri svojem možu, nikdar ga ne zapustim več, potrpeti hočem z njim,” obeta sama pri sebi, potem pa moli in prosi Boga, da bi ju zopet združil. Ko je bila tako zatopljena v molitev, začuje pod oknom zria- rada vrnila? Ne moreš biti brez no hojo in kmalu nato se odpro mene? Hahaha!” Hotela ni slišati posmeha starih dveh in zasmehovanja vaščanov. Tako je obvisela na Babjih Gredeh. Drugega dne ni hotela nikamor iz hiše, pa je tudi silili niso. “No, ali si že kaj modrejša?” jo je vprašal oče zjutraj, potem je pa ni več nadlegoval. Mati ji je nosila jedi in jo vedno tolažila, zakaj silil jo je vedno jok. Tolažila jo je, da ji bo bolje poslej pri možu, ko bo videl, da skoro pride ponjo. U-bežnica je pestovala otroka, pritiskala ga k sebi in poljub ovala, kadar je bil pa v zibeli, tedaj je šivala. Solze so ji kapljale na šivanje, pogled ji je pa uhajal skozi malo okno, koder se je lepo videlo tja na Hudi Konec. “Oh, da bi bila že kmalu tam!” Kadar je šel kdo mimo okna, odmaknila se je naglo, da je ne bi opazil, zakaj sram bi je bilo, ako bi jo videl kdo doma. Ljudem se pa skrije težko kaj. Ta in oni je slišal pri Strokovih otroški jok. To je bilo pa čudno, ker Strokovi niso imeli tako majhnih otrok. Nekaterim ženskam, ki so bose prihajale pod oknom, skrivala se je Novljanka prepozno, tako so izvohale kmalu, kdo je v izbici. In stikale so glave, skrivnostno si namežikovale in se čudile, kaj to pomeni, da je Strokova Micika doma. Oj, to je bilo toliko govorjenja po Babjih Gredeh, kakor prej že celo leto ne. Ko je prišla kokošarica Marij anka s svojim košem po pi-ščeta na Babje Gredi, je povedala, kar je slišala v Hudem Koncu. In ženske so dejale precej: “Oh, saj smo vedele, da bo tako! Pravile smo jim, da ji ne bo dobro, pa so jo le ponujali ven in ven na Hudi Konec. Na, sedaj pa imajo! Izpolnjuje se, kar smo jim prerokovale.” Strokova Micika je pa vedela, da ni tako hudo pri Novljanu, kakor so si domišljale klepetave sosede. Komaj en dan ni videla moža in domovanja v Hudem Koncu, že ji je ibilo tako hudo in dolg čas, da skoraj ni mogla prestajati. “Oh, da bi bila že skoro tam doli!” Drugi dan ji je bilo še huje. Preudarjala je, kako bi poravnala storjeno napako. Ni ji kazalo drugega, kakor skesano iti k možu. A ponos ji ni dopuščal tega koraka. Tretji dan ji pa kar ni bilo več živeti. Spraševala je mater, kaj naj stori. Mati, misleča, da si hči ne želi ničesar bolj, kakor biti daleč proč od moža, ji prigovarja, naj ostane, dokler ne Pride sam pohlevno ponjo. Hči si je pa mislila: “Oh, kdaj šele bo to!” in jokala je še huje. Vest ji je dejala: “Pojdi do- mov!” — Toda neki zli glas ji je odgovarjal: “Nikar! Ti ne veš, kako se ti bodo posmehovali!” Zopet je zmagal ponos. Zvečer se pa kar odloči, češ, nazaj grem, naj je, karkoli. Odpravi se, poveže otroka trdneje, hoče ga zadeti na glavo, oh, pa se še nekoliko obotavlja in po- vrata v hišo, in nekdo spregovori: “Kje je pa ona? Ali je ni pri vas?” Pri tem glasu Novljanka poskoči, srce ji zatrepeta od radosti in po vsem životu jo prešine nepopisno veselje. Še so ji solze rosile lica, toda bile solze radosti. “Moj Matija! Moj Matija!” vzklikne polglasno predse. Skočila bi mu naproti, objela bi ga in ljubo pritisnila k sebi. Oh pa ta vest ji je ustavljala korak. Kdo ve, ali ji je odpustil, ali je prišel ponjo z dobro mislijo v srcu? Pokazati ni hotela niti svojim, niti njemu, kako težko ga je pričakovala, kako je hrepenela po njem, kako ji je bilo hudo in bridko, ker se je bila prenagnila. Zato je sedla nazaj na stol, poslušala vsako besedo ter ga pričakovala nestrpno. Dobro se ji je zdelo, ker je že vsa odpravljena na pot. “Kam pa naj bi bila šla, ko ni pri tebi!’ odvrne mati osorno, vsa razvneta za srečo svoje hčere in jezna na njenega moža. “Kaj pa sta vendar imela?” vpraša oče počasi. “Eh, malenkost,” začne težko Novljan; ko pa vidi hlapca, deklo in svojo svakinjo, mu je postalo pripovedovanje še težje. “Kje je pa vendar ona, da je ni tukaj?” Takrat se pa odpro vrata izbice in Mica se prikaže: “Tukaj sem, le sem pojdi!” Čutila je, v kaki zadregi je mož, zato ga je poklicala; (bala se je pa tudi, da bi ga oče in mati kaj ne oštevala, kar se ji je zdelo krivično; saj si je očitala, da je sama vsega kriva, da je on nedolžen. Hitro stopi v izbico in ji šepne: “Ali greš nazaj? Nocoj?” “Precej,” odvrne ona. Zatem prideta oče in mati, da bi morda poravnala, ako bi se še kaj pričkala, svetovala jima to in ono, ter jima povedala, da ni lepo, ako se ne zbogata. Zlasti mati je imela celo kopo krepkih besedi, s katerimi bi oprijela neusmiljenega zeta. Bala sta se, da bi se hči branila vrniti se. Toda, oj čudo! Videla sta, da je hči že vsa odpravljena. Mati ni vedela, kaj bi dejala. Oče pa vpraša: “Kdaj pa bosta vendar pametna? Zakaj se ne zbogata?” “I, nu, saj ni bilo nič takega! Pojdiva, Matija!” sili ona. “Pa pojdiva? Ali boš ti nesla? Ne bo li pretežko?” vpraša jo ljubeznivo Matija in si hoče o-prtati zibel. “Pusti! Pusti! Nesla bom jaz lažje! Nesi rajši tole!” Vrže mu culo. Nekoliko sramovala sta se starih dveh, sramovala sta se drug drugega, zato sta bila tako malobesedna, tako nagla. Oče in mati sta bila kar osupla, ker sta se mlada sprijaznila tako hitro. Čudila sta se, da se jima je tako mudilo, da se nista hotela ustaviti tudi na njune prošnje. Molče sta korakala vštric ali pa drug za drugim, kakor je bi- ll KOLEDAR I i: :i j društvenih prireditev jj I! ii Rev. Leon Kristanc: Srečanja v spominih po 30 letih APRIL 20. —DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7-30 zvečer. 21 — Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. 21. — Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. 'Vidu. Začetek ob 3:30. 27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clairju; po koncertu zabava s plesom. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo. 17.-19. — Praznovanje 50-letnice obstoja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. — SKD Triglav v Milwaukee ju, Wis., praznuje MATERINSKI DAN ob dveh popoldne s kratkim sporedom pred kapelo v Triglavskem parku. 26. — Društvo SPB Cleveland— SLOVENSKI SPOMINSKI DAN: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za žrtve vojske in komunistične revolucije. 26. — Otvoritev Slovenske pristave. Igra orkester Sonet. 27. — SKD Triglav v Milwau- keeju, Wis., priredi SPOMINSKO SVEČANOST. Ob 11. dopoldne sv. maša v kapeli Triglavskega parka, nato spored in kosilo. 29. — Zbor SŽZ “Dawn Choral” la pot. Nobeden ni mogel začeti razgovora, dasi sta si imela povedati mnogo, ker že dolgo nista govorila, niti se videla. Kako sta se kesala sedaj, da je bil prišel razpor, kako sta se pa tudi veselila, ker ise je vse tako hitro in lepo poravnalo! Ko prideta na pol pota, spregovori Novljanka: “Odpočijva si! Peče me že v glavo!” Novljan ji pomaga postaviti zibel na tla. Nekaj časa stojita molče, nato pa spregovori Matija, rahlo očitajoč: “Zakaj si bila vendar šla?” Mica ne odvrne ničesar, le neka moč jo potegne k njemu, razprostre roke in ga živahno objame. Pozabljeno je bilo med njima vse, ljubezen je bila še iskrenejša. Sramovala se nista več, veselo sta se razgovarjala do doma. Novljan je imel zopet ženo in otroka in bil je srečen. V zadovoljnosti in ljubezni živita še dandanes, včasih se tudi malo spreta, ako že mora biti, vendar ne gre Mica nikdar več v pustiv. Pozabiti ne moreta, kako jima je bilo takrat hudo, in se skrbno ogibljeta vsega, kar bi ju razdrlo. Ne! — Mica Novljanova ne gre v pustiv nikdar več! priredi Kartno zabavo v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7. zvečer. JUNIJ 2. — Piknik Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na društvenih prostorih na White Rd. 9. — Spominska proslava društva Tabor na Slovenski pristavi. 13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu. 16. — SKD Triglav priredi piknik v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. 16. — Štajerski klub priredi svoj piknik na Slovenski pristavi. 23. — Slovenski dan na Slovenski pristavi. 23. — Društvo Kras št. 8 ADZ priredi piknik na Izletniškem središču ADZ v Leroyju. 26.—Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi “Golaževo kosilo ob 12. uri in piknik na SNPJ farmi. Igral bo Strumbly orkester. 30. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Piknik Slovenske pristave. 4. — Mladinski dan v Triglav parku pri Milwaukeeju. 7. — Piknik društva “Tabor” na Slovenski pristavi. 10. — Piknik kluba euclidskih slovenskih upokojencev na SNPJ farmi. 14. — Piknik Misijonske znam-karske akcija (MZA) na Slovenski pristavi. 20. —Orkester “Veseli Slovenci” priredi “Domačo veselico” na Slovenski pristavi v Genevi. 21. — Misijonski piknik v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. 28. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi. AVGUSTA 4. — Ohijska feredacija KSKJ društev • priredi vsakoletni Ohio KSKJ dan v Parku sv. Jožefa na White Road. 7. — Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 11. — Plavalne tekme na Slovenski pristavi. 18. — Fara Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani. 18. — Belokrajski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 18. — Športni dan SKD Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. Ob 11. dopoldne sv. maša pred kapelo, nato kosilo, tekme in piknik. 31. — Pevski zbor Gallus iz Celovca poda zvečer ob 7.30 koncert v SND na St. Clair Avenue. SEPTEMBER 1. — “Koroški piknik” na Slovenski pristavi. 8. — Koroški pevski zbor Gallus poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue ob 4. popoldne. 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 22. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi kosilo v šolskem (Nadaljevanje) Po vsem prestanem sem vendarle bil na potu okrevanja. In ko so zdravnikovi obiski postajal krajši, so jih namodestili obiski številnih prijateljev, le nekaterih se naj spomnim. Kar neprijetno se mi je zdelo, ko tovariš sobolnik ob njihovih, včasih kar dolgih zadržanjih, ni imel potrebnega miru. Že prvo popoldne ko je bil odstranjen na vratih svarilni napis, se je prismejal v sobo g. Miha Jenko, prvi župnik takrat še novo ustanovljene župnije. Sv. Družine v Mostah pod Ljubljano, v družbi kamniškega župana Nandeta Novaka. Bila sva skoro soseda po rojstnih krajih in sva si bila vseskozi iskrena prijatelja. Ko je kaplanoval v Kamniku in zelo uspešno vodil tudi tamkajšnje prosvetno življenje, se je seznanil in spoznal z županom Novakom, ki mu je bil desna roka pri tamkajšnjih številnih organizacij ah. Gospod Miha je bil znan po svojih duhovitih dovtipih in kjerkoli je prišel v družbo, js bilo salve smeha in zabave. Gospod Nande je takrat kot begunec pred nemško policijo Gestapo in pred partizani vedril pri svojih prijateljih v Ljubljani. Po potrebi je pomagal tudi v leoni- * * * * * 6 * * 9 avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek serviranja ob 11.30. 28. — Plesna skupina Kres pri- redi spored narodnih in umet- nih plesov. Za zabavo igrajo Veseli Slovenci. OKTOBER 6. — SKD Triglav priredi VINSKO TRGATEV v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. 19. — DSPB TABOR priredi jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30. 19. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 20. — Jesenski koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 27. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo. 29. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob 7. zvečer “card party” v Euclid Club House na Lake Shore Blvd. NOVEMBER 2. — Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. 9. — Belokranjski klub priredi MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 17.—Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo Ed Rodnick orkester. 24. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 24. — Dawn Choral Group poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne. NEOBIČAJEN ČOLN — Čoln v obliki posode za mesni sok ali omake razkazuje Patty Rees na razstavi čolnov v Chicagu, lil. ; ški kuhinji in kot spreten organist samouk je oskrboval in vodil tudi petje v domači kapeli. V letih pred drugo svetovno vojno je bil kot predsednik Slovenske županske zvčze in tudi kot zvest in zelo upoštevan pristaš SLS (Slovenske ljudske stranke) v Sloveniji splošno znana in spoštovana osebnost. Večkrat sta se oglasila in v taki družbi so bolečine kar ponehale, pozabil si na nje. Oba sta že med pokojnimi. Prvi je umrl v naj lepših letih v begunskem taborišču v Italiji. Drugi je v želji po svobodi kot politični begunec par let kmetoval za vsakdanji kruh na slovenskem Koroškem, od koder se je podal v Združene države, kjer je v “slovenski Ljubljani” v Clevelandu vrtnaril v nekem sestrskem samostanu. Ko je bil že upravičen za v pokoj, ga je pa domotožje zvabilo v bližino domačih planin v Šmihel na slovensko Koroško, od koder je od časa do časa pohajal na obisk v priljubljeno mu Vrhpolje pri Kamniku. Že kot osemdesetletnik — še vedno zvest samskemu stanu — se je odločil in šel za stalno v rojstni kraj in tako se mu je “želja izpolnila, v zemlji domači da truplo leži” in čaka tam narodnega vstajenja in končnega vstajenja v večno življenje. Z dolgoletnim kamniškim županom Nandetom sem se zopet srečal v poletju 1966, ko sem se pridružil sloven ski romarski skupini v Fatimo — Rim — Sv. Višarje — Gospo Sveto — v Baragove kraje v Sloveniji. V Celovcu sem se ločil od njih in z avtobusom so oni nadaljevali proti Ljubljani in dalje v drago domačo zemljo. Tam pred Mohorjevo tiskarno so me po dogovoru že pričakovali moji domači, da sem z njimi preživel nekaj lepih dni po Koroškem in Tirolskem v spominih na begunska leta po tistih krajih. In v Celovcu smo se slučajno srečali z g. Nan'detom, ki se je po opravkih mudil v mestu. Kakšno iz-nenadenje in veselo srečanje za oba; on je ibil še ves mladeniški, kot “fant od fare”, le sneg mu je že precej silil v lase. Zanimalo ga je, zakaj sem se ločil od skupine romarjev, ki so se odpeljali še na obisk Slovenije?” Povedal sem mu, da se taki obiski od bivših beguncev pred rdečim nasiljem pri gotovih, kateri menijo, da so le oni varuhi slovenstva, smatrajo ne le za veliko pogreško, marveč za izneverjenje slovenskemu narodu in poklon tistim, pred katerimi so se pred leti umaknili v svobodo. Nasmehnil se je in rekel: “No — obisk tja doli sem že ponovno napravil in nihče se ni spotikal in mi očital, da sem se narodu izneveril.” Čudil se je in soglašal, da razsoden in moder človek ne more in ne sme oponašati, še manj pa šteti v zlo, če gre kdo le na kratek obisk v domači kraj. da še vidi rodno zemljo in poklekne in prižge svečko na grobove mu dragih, še ptička rada poleti pogledat rodno gnezdece in sest na vejo, kjer je zažvrgo-lela prvo popevko v čast svojemu Stvarniku. To je vsakemu dovoljeno, zakaj pa naj ne bi bilo to dovoljeno tudi slovenskemu duhovniku! Pa se mu oponaša in hudo zamer j a, da se ‘spozabi’, če se tudi on poda na obisk domovine, da še enkrat poljubi dragi mu oltar novomašne Glorije in obišče bisere slovenske zemlje: Čudovito krasni Bled s cerkvico na otoku in z vencem zelenih planin z gorskimi velikani v ozadju ter nepozabne gorenjske Brezje, da poklekne pred milostni oltar Matere revnih in preganjanih ter se ji zahvali za varstvo skozi vsa leta zdomstva in se ji ponovno priporoči še za v prihodnje — Marija Pomagaj! Obisk domovine ni poklon njenim sedanjim oblastnikom, pač pa je znak ljubezni in spo- štovanja do rodne grude, “kjen zibka nam je tekla in nam je tam mati najboljši kruhek pekla”, čeprav je bil večinoma ajdov in koruzen, pa je še danes zaželjen. Vse to je naravno in samo po sebi razumljivo, saj je vsajeno v človekovo srce od Stvarnika. V družbi že omenjenega kanonika Vovka me je večkrat prišel obiskat moj najotžji rojak, takratni ravnatelj škofijske pisarne v Ljubljani msgr. Jože Jagodic, tudi poznan po svojih domislicah. Obujala sva tudi lepe spomine, kako smo skupaj krave pasli in pekli krompir, katerega smo kopali kar na sosedovi njivi, kamor so večkrat tudi živali neopažene zašle. In za vso tisto škodo sem bil navadno le jaz kaznovan; naš oče so bili strog in palica se jim ni smilila. Tudi imenovani se je v majniku 1945 umaknil v svobodo in še vedno uspešno župnikuje na Vzhodnem Tirolskem tblizu mesteca Lienza pod visokimi Dolomiti, na katerega drugi strani ob zeleni Dravi je bilo znano begunsko taborišče Peggez, katero sem obširno popisal v A.D. v pomladnih številkah 1971. . Predlanskim je med hvaležnimi Tirolci zelo slovesno obhajal zlato mašo in jo je nameraval z vso slovesnostjo ponoviti še v rojstni fari pri novomašnem oltarju; pa so se morali po odredbi oblasti zadovoljiti le s proslavo v cerkvi, katera pa je bila za tisto slovesnost odlično okrašena. (Dalje sledi) ------o------- Delne družine Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je bilo v ZDA 4,654,-000 domov z materjo in otroci brez očeta ter 1,321,000 takih s samo očetom in otroci, pa brez matere. Prijaiel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair Avb. tt E. 68 St 361-4211 MALI OGLASI V najem Štiri čiste sobe, spodaj, zadaj, se oddajo na 68 cesti. Prazno 1. maja. Za pojasnila kličite: 431-4053 _________________________(68X For sale — Euclid 4-bedroom bungalow, close to schools, transportation and church. Call 481-2997 or 951-3351 (71). Hiša naprodaj šest sob, tri spalnice v fari sv. Kristine. Kličite 944-0562 _________________________m); Help Wanted Male & Female CLEANING PEOPLE NEEDED Part time evenings, union rates and benefits. Experienced desirable but not necessary. Own transportation important. Call Metro Service Contractors 398-8844 for further information _________________________(69) Help Wanted Male & Female FACTORY HELP WANTED. APPLY AT INTERSTATE DIESEL 2093 E. 19 St. __________ (71) Help wanted — female Dobijo delo Natakar in ženska za pomoč v kuhinji. Je lahko upokojen. V Euclid, Ohio. Kličite 531-9782. _________________________oo Male Help Wanted JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted — Male Light duty, burning rubbish. No experience necessary. The RICHMAN BROS. CO. Call 431-0200, Ext. 259 fL»,/"' ■j WWmmmi'- -* - X„ ,#' Franičine matere ni bilo on- dost. Saj je bil ta dogodek dokaz da. Ostala je ‘bila doma in pripravljala za svatovščino, ter jokala, menda sama ni vedela zakaj. Oče Smrekar je bil tam. Prebledel je, ko je slišal, da hčere ni, ustni stisnil, klobuk, na oči pomeknil, in šel — iskat. Šli so maloi ne vsi, ogledali povsod, klicali, in. ljudje, ki so se bili na pokopališči; in v cerkvi zbrali, da bi pri poroki zijali, prišli so tudi," ter pomagali iskat daleč okrog in blizu, nekateri to in eno pristavljajo. Maša se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, tudi drugih ljudi j nihče ni mislil, da bi molit šel; da, še iz cerkve so vreli. Naposled je ostalo samo nekaj starih gluhih bab. Naveste ni bilo nikoli nikjer najti ni doklicati. “Domov je šla, domov!” Tako so ljudje obsodili, in tako je tudi oče Smrekar verjel. Mož ni nobenega človeka pogledal. Sram ga je bilo in jeza ga je trla, da so barve spreme-tale. V krčmi, kjer so bili pustili vozove, napregel je naglo in sam se v diru domov peljal. Kako bi hčer kaznoval, kako bi jo tepel, tega niti misliti ni mogel, vse je vrelo v njem. Drugi svatje so nekaj časa zmajevali, sešli se potem v krčmi, napili se, kleli, srni j ali se in šale zbijali, da take poroke še niso nikoli učakali. Celo Pogreznikov Peter se je napil in naposled vesel bil, da je s staro svojo teto plesal ter s petama ob tla tolkel. XXIII. Doma Smrekar ne najde hčere. Misli si, predno solnce zaj-de, sama pride, in kaj potem! Kako bi bilo oprati to sramoto! Pol imen j a, vse imenje! pa te sramote ne, tega ne, o čemer bodo treh far ljudje več let govorili. Mati Smrekarica je okoli hiše letala in jokala na vse glas, ko je to slišala. Mislila si je, da hčere ne bode nikdar več videla, bala se je, da si je morebiti sama kaj žalega storila, da je pobegnila, Bog ve kam, in vse sosede, ki so se zgrinjale, niso je mogle utolažiti. I “K rodbi je kam šla!” tako so se žene naposled pogovarjale, ko je nikakor ni bilo domov. Smre-karici se je to verjetno zdelo, in potolažila se je malo. Kjer je koli vedela za kako sorodno in znano hišo v obližji in daljavi, povsod je razposlala ljudi, ed-nega tja, ednega sem, da bi poz-vedel, ali je Franica tam. Vsa-cega je dobro plačala, vsacega je za Boga prosila, naj leti, naj brž pridirja nazaj. Iz bližnjih krajev je kmalu od vseh stranij prišlo poročilo, da je ni nikjer. Neki star mož jo je videl pol ure od cerkve; potem ni živ človek več povedal, da bi jo bil videl. Naposled so se vrnili vsi posli, nekateri uže po noči, nobeden pa ni prinesel glasu, kaker-šen bi bil ustregel. Smrekarjeva hiša je bila dva dni kraj nesreče in žalosti. Kaj je pomagalo bogastvo, kaj denar! Edinega otroka ni bilo. Smrekar je bil prvi dan ves divji in jezen zaradi sramote, katero mu je hči pred svetom naredila, ker je za trdno mislil, da se je samo kam odtegnila, pa da zopet pride, potem je bil tih, klavern, ni govoril, ni kadil in jedel. Na obličji se mu je bralo, da trpi on toliko, kolikor mati, četudi ne joka. Štefan, ki se je ljudem odte-zal, zvedel je še le drugi dan, kaj se je zgodilo. Poskočil je, in prvi čut je bilo veselje, ra- zanj! Druga misel pak je bila. če je treba svet preobrniti in krvavo morje preplavati, najti jo moram, govoriti moram ž njo! Da bi morda več živa ne bila, kakor so nekateri drugi ugibali, to mu ni precej prišlo na misel, a vender pozneje, in ta misel mu je bila strašnejša od sladkosti vsega veselja, kar ga je kedaj užil. XXIV Tako je minilo dva dni. Tretji dan zjutraj je prišla v Smrekarjevo hiša stara žena, prekupčevalka s kuretino, ki je iz mesta prinesla veselo, preveselo novico, da je Franica v mestu pri tisti ženici, pri kateri je nekdaj stanovala v svojih otročjih letih, ko je v šolo hodila. In takoj za njo je prišel Štefan Smrekarjevi materi skrivaj e povedat, da je dosti sveta obhodil, da je naposled zvedel in našel, kje je Franica; da jej ni nič hudega; da bi v mestu bil rad govoril ž njo, samo upal se ni od kraja, in potem ko je hotel, ni mu k njej priti dovolila j žena, pri kateri je. Ta vest je bila Smrekarici na veliko tolažbV A čudno je bilo vsem ljudem, kako je Smrekarjev Anton gor voril od tega trenutka, kar je zvedel, da je hči v mestu. Poprej je bil dva dni ves žalosten, potrt in pobit; ni govoril z nikomer, ni tolažil, ni grajal plaka-joče in obupne matere, ter sploh se je kazalo, da on ne more biti neobčutljiv oče. Zdaj se vsa stvar hitro izpre-meni. Smrekarjev Anton je zopet " stari Smrekarjev Anton, prejšnji oče svoje hčere, ko za trdno zve, da je Franica v mestu pri ženi, pri kateri je stanovala, ko je bila v mestni šoli. iPoprej dva dni mrtvo oko zopet oživi; poprej tihi mož zopet po stari navadi in še odločneje ter jezneje začne ukazovati in prepovedovati služabnikom in domačim. Kakor je dozdaj rad na ednem mestu . mirno sedel in premišljal ter se samo z notranjega nemira zdaj pa zdaj genii in hodil časih tja, kamor ni bilo treba časih sem, brez namena, tako zdaj samosvestno stopa in ukazuje — huduje se na vse, in osorno kara ženo, če jo vidi jokati. Smrekar in Smrekarica sta sama v izbi. “Pojdi ponujo!” reče mati. Smrekar, kateri kakor po navadi, samo jezneje, za mizo sedi ter zopet vleče iz svoje navadne srebrnokovane pipe, nekaj časa molči, a potem odgovori: “Jaz ne!” “Če oče ne pojde, kako v ljudski tudi ne pojde!” odgovori mati jezno. “Sama je zamešala, sama naj zajema!” “To ni beseda, kakeršno božja zapoved očeta uči!” reče mati. “Kaj? Božja zapoved?” — huduje se oče. — “Baba, veš katera je četrta? Kaj je bilo meni tega treba? Zdaj bom v nedeljo od maše šel, pa bodo ljudje za menoj kazali. Pšenico bom meril, pa me bodo z nagajivostjo vprašali: zakaj je tvoje dekle od oltarja zbežalo? Ako bodem polič vina pil jaz pri edni mizi, pri drugi mizi bodo mežikali in dejali: to je tisti, ki mu je hči izpred poroke ubežala! In če se stari možje na cesti doidejo, rekli bodo v pogovoru: edno dete je imel, pa še to ga je na smeh spravilo ter ga jezikom dalo; on mora velik tepec biti. — Veš, babnica, kaj je to? Vraga veš!' Jaz ti povem, da dokler bodem ziv in bode moj mazinec gibal, hočem, biti gospodar v svoji hiši! Kdo jo je silil k poroki? Nihče! Zakaj mi poslednjo uro to stori, da me vsak berač in vsak malhar gleda in se mi smeje, in me je sram med ljudi ljudi iti? Pa bi šel zdaj ponjo? A potlej, kaj še potlej?” “Ti si oče . ..” “Kaj oče, oče, oče! — Jaz sem bil! Ona naj bi bila hči. Zakaj ne sluša? Zakaj ne dela, kakor božja zapoved uči? če je to storila, da je od mene pobegnila, zakaj bi jaz za njo hodil? Ona dobro ve, kje je moja hiša; ona jo je pustila, ona naj je išče. Jaz sem oče bil, bil zmerom; a ona ta dan ni bila hči. Nikdar in nikamor je ne grem iskat!” Te besede je Smrekar jezno in kriče govoril. Mati je dozdaj pogovarjala samo tiho in jokaje; a na te poslednje besede svojega moža se postavi po konci, kakor še nikdar, kar sta v zakonu, in v najsvetejši jezi reče: “Ti nimaš človeškega srca! Tebi se tvoj otrok ne smili, kdo se ti bode smilil? Ti imaš kamen pod prsmi. Ti si trda lesena klada in mrzel, kakor led po PONOSEN OB ' USPEHIH — Predsednik Egipta Anvar Sadat je ponosen na uspehe, ki jih je dosegel lani v oktobrski vojni z Izraelom in po njej z dosego izraelskega umika v notranjost Sinajskega polotoka, kar je omogočilo delo na ponovnem odprtju Sueškega prekopa. ŽIVELA SVOBODA! — V marsikateri demokratični državi bi'bil tale “Nixon” kot podpiratelj oljnih družb naglo prijet in pod ključem. V Washingtonu, D.C:, kjer se je nedavno pojavil prčd 'stavbo zveznega sodišča, ko so bili tja pozvani obtoženci vloma v Watergate, se mu ni nič zgodilo. Našemljeni demonstrant je potem, ko je mislil, da je “povedal; kar je hotel”, odšel, kot je prišel. Po' vsem sodeč ni vzbudil niti posebne pozornosti. DEKLICA S KLASOM — bi lahko dali naslov temu posnetku, ki je bil nagrajen na Kodakovi razstavi fotografij za časopisje. NENAVADNI PROMETNIK — V St. Louisu ureja prometni stražnik Owen Dacey promet na način, kot ga vidimo na sliki. Je to precej nenavadno, zato je tudi vzbudilo dosti pozornosti ne le v St. Louisu, ampak tudi drugod. Dacey je postal na svoj način slaven. zimi. Bodi, kjer si in kar si, in sram te bodi vseh ljudi j, ker si dejal, da te jih je sram! Jaz grem ponjo, ker ti nečeš ponjo iti, ter je nočeš za svojo hčer imeti!” “Pojdi, saj veš kam nazaj!” odgovori mirno Smrekar. To pa mater v njeni ljubezni k hčeri še huje razjezi. “Če nikoli več ne bodem videla praga, katerega prestopaš ti, neusmiljena zver, ki rojenega svojega otroka nečeš poznati ...” “Pojdi naglo, pojdi!” odgovo1 oče precej mirno. “Grem!” Rekši vstane žena in zalopu' ne vrata za seboj. ZA DOBRO VOLJO “Ali ste nocoj prosti?” vptH šef svojo tajnico, ki vedno z“ mu j a službo. “Seveda sem prosta,” odgo'’1 ri ta hrepeneče. “No, potem pa pojdite zgo