Posamezna Številka 31 ceni
Foifo ž*k. račna- — Conto cofrcate eoa la mn%tm.
Izhaja vs.-k četrtek. (Esce^ogni giovedi) - Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetli 9. - Tiska Narodna Tiskarna. - Izdaj, in ogd. ured. FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. - .80, za Irgovske reklame, bančna obvestila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1.— __ •	Celoletna naročnina L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50
Leto IV.	GORICA, četrtek dne 12. novembra 1925 - GORIZIfl, giovedi li 12 novembre 1925.	št. 46 4
Prepovedano je v bodoče brati govore v zbornici. Treba jih je znati na pamet.
Treba bode govoriti in na pamet vse iim znati, vsak si mislil bo na, tihem: »Kam ste šli vi časi zlati?«
Pač nesreča je velika, vse poslance zdaj zadela, prej so čitali govore, zdaj jim bode druga pella,
Vsa popisana manšeta jim pomore do spomina, če pusti jih. na cedilu, p, nesrečna domovina.
Eno pa gotovo bode, govori bodo vsi kratki, bolj popoprani in gosti, poleg tega vse bolj sladki.
Na zahtevo Nemcev po ko* lonijah so baje Francozi zadovoljni odstopiti Sirijo in Ma-
roko za prav nizko ceno. Medved v brlogu, ki bi ga še Čuk na palci zastonj ne hotel.
Strah - pa tak.
Gorica, dne 12. nov.
Čuk na palci je že s prvega počet ka neumen pacifist, ka* kor mu je nekoč nekdo dejal, to se pravi z drugimi beseda* mi, da ne mara niti ravsa ne kav s a ali še bolj po domače rečeno, da mu je vedno ljubši vrabec v žepu kot pa kokoš na strehi. Fej, vojna, kjer se ljudje morijo. Fej, justica, ki u-morj človeka in potem misli, , da je pravici zadoščeno, pa naj bo to legalna ali nelegalna justica. To se pravi potem hudiča izganjati z Belcebubom. Zato Čuk s svoje palce prav odločno obsoja in opisuje na* meravan atentat na min. pred* sednika pa naj bi se imel iz* vršiti od kogarkoli in s katerimkoli orožjem, brez ozira na to, da se ni izvršil.
Čuk se sicer hvali, ali vsaj dopisniki in bralci ga hvalijo, da vse ve, pa tega ni vedeh, ker ne more povsod hkratu biti. Tako tudi ni vedel, da se bodo v Trstu dobiU »alcuni cittadini« kot pravi neki list, ki bodo tako težko čakali na ta nameravani atentat in skrunili čista čuvstva, ki jih je ob tej priliki gojil vsakdo, na ta način, da bodo šli in oropali in zažgali »Edinost«.
Istotako tudi Čuk na palci ni vedel, da bodo v Zagrebu gojili tako močna bratska čuvstva, da se bodo godile stvari, da ie morala vlada odstaviti velikega župana in policijskega načelnika. (Mejtem ko v Trstu ni bil boje še nihče odstavljen.)
Z vsemi navedenimi deja« nji se bratska čuvstva ne go* jiio in nikakor še ne plovemo blaženemu miru nasproti, ka* kor se je blagovolil že ta ali oni diplomat izraziti. Z metodami kot vod št. 1. št. 2. in št. 3. (Mussolini - Edinost -Zagreb) se ne bližamo ljube* mu miru. Angel miru se joče ob takih dogodkih, katere tudi Čuk na palci obsoja. Mir, bratje, mir, to in onstran Snežnika!
N. B. Špancem je v Maro, ku postalo mraz. ker se bliža zima. da so jim padle puške iz premrlih rok in so se zato zopet umaknili. Ta čas jim ie pa postalo v Madridu vro* če.
»Pojdite hitro in ne nadlegujte me več ! Če ne greste, takoj pokličem mojo ženo!«
A. Čehov:
Anjula.
Bridka humoreska,
V najcenejši številki meblo« vanih sob »Lisabon« se je sprehajal iz ogla v ogel študent medicine tretjega kur za — Štefan Kločkov in se marljivo gulill s svojo medicino. Od neprestanega, napetega gule-nja se mu je posušilo grlo in pot mu je stopil na čelo.
Pri oknu pokritem ob krajih z ledenimi rožami. je sedela na stolčku njegova sostanovalka Anjuta, majhna, slabotna brunetka kakih petindvaj« aetih let, zelo bleda, s krotki? mi sivimi očesi. Z ukrivljenim hrbtom je ušivaila z rdečo nitjo ovratnik moške srajce. Delo je bilo nujno... Ura v koridoru je hreščaje udarjala dlve popoldne. a v številki še ni bilo-pospravljeno. Zmečkana ode« i a, razmetane blazine, knjige, obleke, velika, blatna skleda polna milnih pomij, v katerih so plavati cigaretni ogorki, na tleh smeti — zdelo se je, kakor bi bilo vse to navailjeno v kopico, nalašč premešano, zmečkano...
Desna pljuča sestoje iz treh delov... se je gulil Kločkov. — Meje! Vrhnji del na prednji steni grudi dosega 4—5 rebro, na bočni strani četrto rebro... zadaj pa spina soapulae...
Mučil se je Kločkov, da bi si predstavil to, kar je čital In dvignil pogled k stropu. Ni dobil jasne predstave ter je začel pretipavati skozi jopič svoja vrhnja rebra.
— Ta rebra so stična kla-viatu ri — je rekel. — Da se ne bi zmotil v računih se jih je nujno potreba navaditi na pamet. Treba bo študirati na skeletu ih na živem človeku... O dobro, Anjuta, daj no, da se orientiram.
Anjuta je pustila šivanje, snela bluzo in se zravniala. Kločkov je seddl nasproti njo, nagrbančil Čelo in Začel raču« nati njena rebra.
Hm... Prvo rebro se ne da zatrpati; za ključnicami je. Glej, to bo drugo rebro... Ta« ko... Glej, to bo tretje... Glej, to četrto... Hm.. Tako,. Zakaj se stiskaš?
—	Vaši prsti so hladni!
No, no. ne umreš še, ne o-
braoaij se! Torej to je tretje rebrio, to četrto. Tako suha si na vfidez, rebra pa je tako tež« ko za tipati. To je drugo... To je tretje... Ne, tako se lahko zmotim in si dovolj jasno ne predstavim. Na vsak način bo treba narisati. Kje je moje oglje?
Kolčkov je vzel oglje in načrta! z njim nekoliko paralelnih Črt, odgovarjajočih re-brom.
—	Izvrstno. Vse kot na dla« ni. No, sedaj je mogoče tudi nekoliko preskusiti, potrkati. Vstati®!
Anjutla je vstala in dvignila podbradek. Kolekov je začel trkati ter se tako poglobil v ta posel, da ni zapazil, kako so Anjutine ustnice, nos in pršiti | postali modri od hladla. An« juta se je tresla ih se bala, da ne bi medicinee zapazil njenega trsenja in radi tega prener hal črtati z ogljem in trkati in notem bi lahko slabo presta! izpit.
Sedaj je vse jasno — je rekel Kločkov, prenehal trkati — Ti sedi tako iin ne izbriši oglja, jaz se bom pa med tem še mallo učil.
In meiditainec se je začel vnovič sprehajati in guiliti. Anjuta — kakor tetovirana — s čr» nimi progami po grudih se je skrčila od hlada. sedela , in mi« sila. Sploh ie zelo malo govo-
rila, vedno je molčala in misli« la, mislila....
V času teh šestih, sedmih let njenega sprehajanja po meblovartih sobah je poznala takih, kot je Kločkov, že kakih pet. Sedaj so vsi oni že konča -li študije, postali ljudje in seveda kakor poštenjaki že dlav-no pozabili nanjo. Eden izmed njih živi v Parizu, dva sta dok« tofja, četrti umetnik, a peti celo — pravijo — profesor. Kločkov — šesti... Skoro bo i ta končal študije, postlal člo« vek. Brezdvoma. bodočnost je krasna — in Kločkov. verjetno, bo postal velik človek — no, sedanji čas je popolnoma slab: Kločkov nima tobaka, ni« ma čaja, sladkorja pa je ostalo štiri lcocke... Treba je kar mogoče najhitreje zgotioviti šivanje, riesti k naročniku in potem kupiti za dobljenih petin« dvajset kopejk čaja in tobaka.
—	Mogoče vstopiti? — se je slišalo za vratmi.
Anjuta je hitro vrgla na rta« mena volneno ogrinjalko. V-s topil ie umetnik Fetiisov.
—	Prihajam^ k vato. s paroš« njo, -1- je začel obrnivši s« h Kločkovu, gledajoč kakor zver izpod na čelo padiaijočiih las. — Napravite mi uslugo, posodite mi vašo krasno devojko za kaki dve uri! Pomislite, jalz delam sliko, a brez modela nikakor ni mogoče !
—	Ah, z veseljem! — se je strinj al Kločkov.
I — Česa j.az tam nisem videla! — je tiho spregovorila Anjuta.
—	No, kaj bi neki! Olovek prosi radi umetnosti, ne pa ra« di kake prazne ničevosti. Za« kaij ne bi pomagali, Če moremo. M
Anjuta se je začela oblačiti. A kakšno sliko delate? — je vprašal Kločkov. Psiho. Dobra misel, ampak ne Vem kako. dia ne gre. Vedno se mi dogo« di. da moram. sCSKatU po različnih modelih. Včeraj sem slikal neko z modrimi nogami. Zakaj, vprašam, imaš modre noge? Zato, ker barvajo nogavi« ce, je rekla. A vi se zmeraj gu« lite! Srečen človek, da imate potrpljenje.
—	Medicina je takšna stroka, da nikakor ne gre brez gu« lenja.
—	Hm... Oprostite, Kločkov. vi strašno po svinjsko živite!
—	Kako neki? Drugače ni mogoče živeti... Od očeta dobivata meisečno dvalnajst rub-Ijev, a za1 ta denar je težko pošteno živeti.
—	To že, to... je rekel umet« nik iin se gnjuslrivo namrdnili, — no, možno je Vsekakor bo* lje živeti... Izobražen človek na vsak način mora biti estet.
—	Anjuta je zopet oblekla kožuh, molče zavihala svoje šivanje v papir, zbrala nitke in igle; zvitek s štirimi kockami sladkorja je našla na oknu in jih položila na mlizo poleg knjig.
—	To je vaše... sladkor^.. — je rekla tiho fin se obrnila, da bi skrila solze.
—	No, zakaj jokiaš? — je vprašal Kločkov.
Sprehajal se je po sobi zbe« gan iit ji rekel:
—	čudna si res... Sama dobro veš, da se nama je treba ločiti. Sto let menda ne bova skupaj.
—	Že je vzela svoje cule in že se je obrnila k njemu, da bi se poslovila, a njemu je postalo žal za njo.
—	Kaj pa, če bi še en teden
ostala? — je pomislil. —
Saj res, naj še živi naprej, a čez en teden ji bom velel iti.
In nejevoljen na svojo ne; značajnost, ji je zakričal ,uro« vo:
—• Nu, kaj stojiš! Če greš, tako pojdi, če nočeš, tako sne-mi kožuh in ostani! Ostani!
Anjuta je snela kožuh mol« če, potihoma, potem se je u-seknila tudi potihoma, vzdih-nila in brez šuma krenila k svoji običajni poziciji —• k stolčku pri oknu.
— Študent je potegnil k se« bi učno knjigo in zopet začel hoditi iz ogla v ogel.
—t Desna pljuča sestoje iz treh delov... — se je guiii. Vr« hnji del na prednji steni grudi dosega četrto ali peto rebro...
Pri vodnjaku.
Ljubljanskemu Čuku v škripcih.
V »Čuku« je pač več stvari, ki vznemirjajo ljudi, marsikomu je novica, le za Lojzko je krivica in velika neresnica, da, če Čuka le dobi, strla b,i mu vse kosti. Kaj bi vendar Sov'ca rekla?! Hitro k mamici bi tekla, potožila ji gor je, Lojzko steple bi obe. — Lojzka tega se boji in na žvižg ne pribiti, ona raje v kuhinji sedi in tako«le govori: »Čukec, ti si čedna stvar, ali kaj to meni mar. ko že Sovico imaš! — Ali fanta mar poznaš, ki bil bi takšen kot si ti, poln bil lepili čednosti? Stikaj, Čukee. urno na okrog, da ne prideš praznih rok, če mi »fejstga« preskrbiš, pa poljubček zanj dobiš!«
Mari ni res? A! pri vas tukaj, vrag vedi kaj! Postelj ni po-stljana, pomije, smeti... včeraj« šnja kaša na krožniku... pfuj!
—	To je res, — je rekel medic,inec in se zbegal, - ampak Anjuta danes ni imela časa pospraviti. Ves čas je zaposlena.
Ko sta umetnik in Anjuta odšla, je legel Kločkov na dli-van in se začel gulit leže, po? tem je nepričakovano zaspal in se prebudil čez uro. pod« pri glavo s pestmi ter se mračno zamislil. Spomni se je na besede umetnikove o tem, da mora biti /izobražen človečk na vsak način esteit. in njegova okolica se mu je sedaj v resniit= ci zazdela ogabna in odbijajoča. Kakor bi videl naprej z umskim očesom svojo bodočnost, ko bo sprejemal svoje bolnike v kabinet, pil čaj v prostorni jedilnici v družbi žene, poštene ženske — iin sedaj ta skleda s pomijami, y katerih plavajo čiki, izgleda neverjet« no gnjus.no. Tudii Anjuta se mu je zazdela grda, nečedna, jadrta... In odločil se je, da se bo ločil Od nje, neutegoma, naj stane, kar hoče.
Ko se je vrnila od umetnika m snemala kožuh, se je dvig-, nil in j,S rekel resno:
>— Glej, moja mila... Sedi in poslušaj. Nama se je treba ločiti! Z eno besedb rečeno, ži« veti s tebo/j ne želim nič več.
Anjuta se je vrnila od umetnika tako izmučena, onemogla. Njen obraiz je od dolge stoje na modelu hipoma shuj* šal in osuše! in podbradek je postal ostrejši. V odgovor na besede medScinca ni rekla ni« čeisar in samo ustne so ji zatrepetale.
—	Daj si dopovedati, prej aR slej bi vseeno prišlo, da bi se ločila, — je rekel medicinec.
Ti si izvrstna, ti si dobra, nsiisi neumna, ti boš razumela...
OVIRE.
Groteska v dveh dejanjih. Spisal B. Karlo.
Dejanje se vrši v maJlem slovenskem trgu v Julijski Benečiji,, kjer deluje prosvetno društvo »Kralj Matjaž pod Na« nosom«.
OSEBE:
REŽISER, študent. BORIS, študent. NADICA. tržanka 17Ietna.
PAVLA, J SLAVKA, [ igralke FANr, 1
DANILO. lOletni. JOŠKO, 1
MAKS, \ društveni odborniki. TONČK, i
stane. > .: j.'j"r;:;zi
LUKC, i . ..
JANEZ, i 'gralci-
Tone, l
JOŽE, (štirinajstleten).
ŽANE '
STANKA, (suflerka.)
I. PRIZOR.
(Oder, Tako da je od zadaj zavesa, za njo društvena dvorana, ki se pa radi zagrnjene zavese ne vidi. Po odru naj' večji nered. Vse križem razmetano: vabila, lepaki, orodje, stoli, mize, kulise. Od zadaj šepetalec, poleg šepetalca košarica polna pokalic. Na odru vse polno igralcev, mladih fantov in deklic, starih okrog osemnajst in dvajset let.)
REŽISER: Torej danes je prišel oni dan, oni dan, ko boste pokazali, ...po ...kazali, kaj ste se naučili, kaj sem vas jaz naučil..., učil. In potem boiste... Ah, prosim vas, gospodična Pavla, zakaj se
DOBER ODGOVOR.
A.: Ti prijatelj, ali mi veš povedati, kdaj so »vsi sveti?«
B„: Po mojem mnenju nik« dar, ker če bi bili vsi, jaz vem, da ne bi bil pri tistih.
NEMOGOČE. __
Pasijonske igre v Oberam-mergau«u so vpeljali že od le* ta 1634. dalje.
»Nemogoče. Saj tedaj A-merikanci še niso potovali«.
RAZUMLJIVO.
»Koliko časa bi rabil vlak do Trsta?«
»Dokler ni tam«,
»In če ima zamudo«.
»Potem dospe nekoliko pozneje«.
MODERNO.
»Kaj? da je moja obleka prekratka? Saj se še kolena ne vidijo«.
»Pač — od zgoraj«.
tako kSslo diržite, jaz ne morem govoriti, 6e se tako kislo držite... Torej prišel je onii dlan, oni dan, ko ste se VSe naučili., in zdelo se mi je potrebno.... Zdi se mi potrebno, da vas opomnim, gospodična Nada, da pridete malo bližje in se ne skrivate tam za kulisami, kjer gotovo tiči tudi Boris, kaj ne?.... Torej, da vas opomnim, setn hotel reča. da se mi je zdelo potrebno, da vam — da v am, vam da vam, ravno vam rečem, gospodična Stanka, da si ne tiščite tako svojega noska s svojim židanim robčkom, ker lahko pokvarite robček in nosek... dvoj« na izguba. Saj vem, da se smejete. In čemu se smejete? Mislim, da bi zadela temo, če bi se sama sebi smejala, kaj?... Torej, kaj sem hotel reči? Reči sem hotel, da se mi je zdelo potrebno vam reči teh pet kratkih besed. Ker poznate mojo redkobesednost, končam za sedaj z govorom, nakar ponovimo igro in ee bo čas dopuščal, sem hotel reči, če bo
TEREZA. — Veste, Pepa, če naša Micka vzame našega Janeza, mu le kar povejte, da ni treba, da dela potem še kakšne neumnosti.
PEPA. Oh, bodite brez skrbi, Tereza. Prav gotova bodite, da bo to zadnja neumnost, ki jo bo naredil.
V album in v svarilo Jankotu iz Budanj.
Ubrana dobro, zdaj je struna moja. Naj Tebi Janko v slavo poje; v tej pesmi čem te proslaviti in malo tudi posvariti.
Naša dika, si in naš ponos, ne stri nič, ako ti zdaj vihaš nos; okoli sebe malo bolj pogledi največjo »frflo« imaš v domači skledi.
Ako bi ti stvar bolje prej prevdaril, ne bi se v nadah tako prevaril. Pred svojim pragom rajše bi pomedel in potem šele pogledal bi,
kaj po svetu se godi
) pred lastnim pragom ne bi bilo več — smeti. Ne vidiš svojih ti napak?
Izdiraš bruno drugim iz oči, ali ne veš, da pezdir v Tvojem leži? Vem, da ti po godi to ne bo, ali kaj morem jaz zato?
kar iskal si, to imaš, moraš vse za dobro vzeti, drugače ni blo treba ti začeti, za naprej svetujem ti, da molčiš, ker tako desetim odgovoriš.
IZ VERONE.
Pozdrav fantov vojakov dodeljenih k 8. topničarskemu polku v Veroni.
Pozdrave pošiljamo starišem ter vsem slovenskim fantom in dekletom, posebno pa letniku 1906, ki ga že težko pričakujemo. Se priporočamo za kako iirco. — Srebot Josip, Šturje; Mislej Ivan, Št. Vid; Lisjak Metod. Dornberg; Ogrizek Ivan, II. Bistrica; Stok Anton, Dutovlje; Zorn Albert, Prvačina; Fučka Viljem, Sv. Tomaž; Kogoj Franc, Potravno; Ša-bec Andrei, Trnje; Nemec Ivan, Bilje; Peronič Luka, Sevce; Židko Jakob, Sevec.
PLEMENIT SORODNIK.
Na sodni jo je bil pozvan mož radii preobilo dolgov, katerih ni mogel poplačati.
Sodnik: »Kako se imenu* jete?«
Dolžnik: »Rudolf Podgraj* ski«.
Sodnik: »Rojeni?«
Dolžnik: »V Kamniku leta 1873«.
Sodnik: »Ste li v sorodu z grofom Podgrajskim?«
Dolžnik: »Oh ne, gospod, mi smo siromašni, docela ubožni ljudje«:.
Sodnik: »Mislim namreč na grofa Podgraj skega, ki je lan* sko zimo od lakote umrl«.
Dolžnik: »Od lakote umrl! A tako, potem pa že! Je gotovo... naš sorodnik!«
REŠITEV PREDZADNJE UGANKE.
Cuk v Gorici si jo ie zmislil, Ko novo uganko je natisnil, Mislil si je sam pri seb', -Da ne znam do pet naštet. Pa jaz kot Kranjec, bistra glava, Našel sem jo in ta bo prava, Da pa preveč ne bom te mučil, Takoj povedat sem se odločil.
Bi še dalje klepetal,
Toda koša sem se zbal.
Ko 17 vrst po 7 je naštel,
Je 119 število imel.
Zakai? Zato.
Zakaj rozentalske punčure iščejo »Čuka« po Rozentalu?
Zato, ker so jezne nanj. Pa so preveč »šutaste« da bi ga našle.
Zakaj so tiste punčure rekle »Čuku« »klafeta«?
Zato, ker jim lahko pove, da niso one nič boljši, da klepečejo, obreku-jejo in čenčajo »kukr ta stare babe«.
NA POMOČ.
»Gospod, na pomoč! Moja žena hoče skočiti skozi okno«.
»In kaj naj naredim?«
»Okna ne moreva odpreti«.
IZ CERKNICE.
Praviio v Cerknici, da se bo slavnemu Aditu, ki »firkelček« kaj rad; prazni, še bolj pa literček, kmalu sapa zaprla. Sicer mi bi ne bili za to, ker dobro je, če zine včasih ala Adi. Mati pravi: »Preklet h...u, Adi, ne boš kaše pihal, ne" bom ti dajala več za znamke, kostanj je predrag in »kšeft« gre sedajj slabo. Res je, odkar tako pridno dopisuje v Čuka, so majka postali bledi, niso več tako rdeči kot kedaj poprej.
Novo iznajdena solnčna ura je
baš Aditu dobrodošla, da ga ne bo motilo tik takanje ure v njegovem blaženem dopoldanskem in popol-
I danskem spanju.
j G. Marinar je sklenil, temu sklepu ! se pridružuje i gospodlsna ta »šanta-| va«, da bo Adita tako oplazil z veslom, da mu bo še drugo nogo in prste, kar jih še ima, naglihal.
Ker pojde Adi sedaj na dunajsko klinike ušesa robit, bo brez dvoma g. Ipavc radevolje odstopil Aditu doto v znesku 40.000 din. da si bo tam pozdravil ušesa, da bo bolie slišal, kajti, če bo šlo tako naprej, obstoja nevarnost, da izgubi sluh, pardon, posluh.
Med tem časom pa bosta že poskrbela lastnika ženitbenega biroja, aa mu bosta poiskala, čeprav z lučjo, gospodično Nobeno, ker druge zanj na svetu »nema«. Dejstvo je, da je bil on še prej pri sv. Miklavžu in se zaobljubil večnemu devištvu, kot tista dva, ki jih on misli. Vsled tega
bi bilo zanj umestno, naravnost priporočljivo, kar lahko trdimo, da se takoj, brez odlašanja, obesi na prvo iablano. V tem slučaju bi pač spretno deloval »Babji telegram«, o ka* terem toliko govori Da bo pri tem zraven tudi maikica, ie vsaka o-memba odveč, ker ie, žal, splošno znano, da ima na vseh koncih razvozlan ■ jeziček.
Ko bo prišel z dunajske klinike domu, čil i zdrav, mu bomo vsekakor dali tudi »bubi frizuro«, ki jo ima, kakor se sliši, zelo rad.
Takega, kakršnega nam pošljeio z dunajske klinike, fanta, prima qua-lita, še Čuku se bo predstav!'., ga bo T. J. z velikim veseljem fotografiral, ampak to pot s podvojeno ceno. da bodo s tem poplačane tudi prve slike.
Po vsej tej ceremoniji ga pošljemo v trafiko na vogalu Jurkovega vrta, da ga gospodična prodajalka počeše in priveze mmeno pentljo na lepo dečio frizuro.
Kompletnega, od pete do vrha deč-je frizure se bo kajpada predstavil gospodu mesarju, ki bo konštatiral, če ie volovsko stegno, zginulo v glo-bočino njegovega trebuška, ki pa še ni plačano, pripomoglo kaj k debe^ losti.
Adi, aaadiiijooooo, če ti bo dolg
čas, pa se oglas.
Pravijo v Iderskem pri Kobaridu, da ie P. sklenila, da ne bo nobenega več ljubila. Zato, ker io ie Karlo pustil.
PRIPOROČILNO PISMO.
Neka premožna dama jc hotela iti v kopališče! Naprosila je svojega domačega zdravnika, na!j ji da priporo* čilno pismo na zdravnika v kopališču. Ta ii je rade volje napisal. Med potjo je rado* vedna dama odprla pismo ift vsa zavzeta člitalla: »Tu ti pošiljam bogato gos; jaz sem jo vlekel, sedaj jo da i še ti!«
križanka«
l

Napiši v prazne prostore besede podolgoina in počez. Besede naj pomenijo :
P o d o 1 g e m :
1.	Kar imaš pred seboj.
2.	Kar piješ v gostimi.
3.	Kar raste v gozdu.
Počez.
1.	Kar si ti.
2.	Nosi kralj (ali bivši denar).
3.	Žensko ime. 4 Moško ime.
5.	Vas na Goriškem.
6.	Dobiš spomladi.
Kdor prav reši in pošlje v zaprtem pismu znamk za L. 3.— (Jugoslovani Din. 7.—, a ne znamk). dobi 160 strani debelo knjigo: »Burke in šaljivi prizori«; ki se prodaja po L. 6.—, v Jugoslaviji po Din. 20, in bo povrhu njegovo ime objavljeno v prihodnji številki »Čuka«.
dovoljenje, io vprizorimo popoldne. Upam, da se boste obnašali tako, da bo občinstvo takoj vedelo, kakega reži* seirja ste imeli. Sedaj pa na delo!... Ti, Janez, z lezi sem in priveži to kuliso... da tako,... Ti, Luke, pa stopi k Skuku po petrolej, ker se ne morem čisto nič zanesti na Karlov motor!.... Torej, gospoda, začnimo!
IGRALCI (se razidejo za kulise, večinoma v dvojicah glasno govoreč. O* slane samo režiser. Janez veže kulise, Luke si privezuje hlače s pasom.)
REŽISER: Torej....! Nastopi čevljarski vajenec lin Anica, krojaeeva hči...
DANILO (pokuka skozi okno kulise). Ne, ne, gospod režiser, ne krojačeva hči, mojstrova hči! Kaj ne, Karlo, čevljarskega mojstra hči!
REŽISER: No pa naj bo mojstrova hčii! Zgubi se! Gospodična Nada (kliče v kulise, za katerimi se čuje neprestano
hihitanje, šuštenje. tu pa tam pritajen vsklik). Držite rajši vašega bratca za roko, kot pa... mhm!... (pokašljuje). Torej naprej! Vstopi vajenec, napravi: »pssst! Anica!« Anica pokuka na drugi strani z glavo In vpraša: »Kaj pa je, Ma* tija?« ... No, začnimo vendar, saj zna* te. Ena, dve, tri (udari z roko).
KARLO (igra Matijo). Kaj naj začniem jaz prvi?
REŽISER (se prime za glavo): Za Boga! Pri glavni skušnji, pa še tega ne ve, da mora on prvi začeti! Kaj pa misliš? Karlo!! Torej ... ena ...
KARLO (pokuka skozi vrata in drži prst v ustih).
REŽISER: Dve!...
KARLO (že dene eno nogo čez prag, drugo drži še od zad. Prav ne-rodno).
REŽISER: Tri! ...
KARLO (hoče steči, pa se spod*
takne in pade kot je dolg in širok po odru).
VSI (silijo na oder izza kulis in se smejejo).
REŽISER (leta ves divji sem in tja). Za božjo voljo, pri glavni skušnijii in se mi prevrže! Kaj pa pravzaprav misliš? Ah, seveda! Kje so njegove mislii! Tata za kulisami, za daljnimi, kjer stoji v ter mi njegovo solnce, okrog nje pa vse poli* no... Ah kraj takega! Ven, veh na oder vsi!
VSI (pridejo na oder in se smejejo Karlu, ki se pobira in se briše po licih, kjer se je udaril).
REŽISER: In ti. Boris, še tli stari ko* zel, ti bi imel že lahko toliko pameti, ko vidiš, kako je!
BORIS: No, kaj pa je pravzaprav? Ali sem jaz kriv, če se ie Karlo pre-vrgel?!
(Dalje.)
NERODNO.
GOSPOD (dekli) : »Liza, v petek bo pri nas ples. Raču* nam na vas, da ...
LIZfl. Obžalujem.... GOSPOD. Kaj pa?
LIZfl Zelo obžalujem, da vam m Dram povedati.... da res ne znam plesati.
Iz Crnuc pri Ljubljani.
Dandanes čudne se stvari gode, o njih že Čuk na pafci ve. Prijatelj mu zvesto udani. novico vsako brž naznani.
Ko zadnjič bil je Čuk v drami, dobil ga v gledališki dvorani prijatelj, ki mu vse na dolgo je razpredel, kar novega v Črnučah je izvedel.
»So vsi igralci občine Črnuče, le stare, zvite, premetene buče. Pred kratkem se gospodu Čuku so zlagali, da bodo krasno igro tam igriali.
Ko so v Črnučah slišali, da Čuk na pafci s Sovo svojo, opernimi, dramskimi igralci, najel sli -avto za vozilo, ki naj bi jih v Črnuče potegnilo.
kako tam gledali bi igro krasno, kako domov vrnili bi se kasno, kako ogledali'bi si igralcev spremo v omarah dveh — kar mi prav dobro vemo,
poglej jih šmentane Črnuške buče, Idi znajo, dai se svet po Čuku suče. s Charlejevo teto vred so vsi zaspali, se radovednežem na glas smejali.
Ko včeraj ste me, gospod Ču!k, poslali
pogledat, če so si uloge že spisali,
sem moral brž pobrati šila in kopita,
če ne, butica bi mii bik prav gotovo vsa razbita«.
Tako je pravil Čuku znanec v strahu, poslušal eden iz Črnuč je poleg, pri zapahu. Na glas bi se bili rad smejal, pa se ni smel, ko vtidel je gospoda Čuka, kako je ta zrohnel.
Tako-le, Čukec dragi, nie gre naprej, zato Črnučanje kličemo odslej: Če ni ti mar še grob prerani, s Sovo svoijo raje šefcaj se samo v Ljubljani!
Če prideš k nam še V gosti,
odnesel strte boš kosti!
Nam in dekletom našim mir.
Če eno še boš zinil, te vzel bo sam hudir.
Igralec.
Rešena uganka
Križanka.
ŠTEFETOVA TOČNOST...
Na nekem oficirskem plesu je bil nastavljen z a stražo pred vrati rekrut Štefe, z nalogo, da ukaže prišleccm od-
veli
spod in mladi voj.ak mu po ukazu:
»Izvolite odložiti dežnik«. »Pa saj ga vendar nimam«. »Nič ne de«, ugovarja
		B e		iM a		
1 B | e		o	g	r	a	d
		JL r a d		i b		
M	a		i		o ! r j	
				o r		
Prav so rešili:
Zicherl \Alojz; Friderik Kovačič, Monfalcone; Bežek Rudolf, Sežana; Zavrtanik Leopold, Kanal; Karel Malalan, Bistrica; Kerkov Aleksan-dr, Devin; Sušek Alojz, Lajiers-berg; Milan Roba, Dol. Košana; Tomo Svetina, Rakek; Josip Kranjc, Rakek; Jernej Sošek, Ljubljana; St. 124, Rakek; Fran Fende, Prim-skovo; Karla Japelj, Tibovlje; Poljšak Ivan, Trst; Kralj Albin, Bled; Dana Štolfa, Sežana; Jos. Gabr-šček, Trst; Ivan Andloveta, Rojan; Rezi Flešnar, Vipava 181; Ivana Furlan, Ledine; Golja Olga, Trst; Janko Kopač, Tržič; J. Vižin, Pia-cenza; Marija Kosič, S. M. Magd. Sp., Trst; Franc Fabčič, Rojan; Josip Drnovšek, Plave; Ivanka Maca-rol. Maribor, Meljska cesta 14; Peter Kos, Trst, Rozzol 568; Angela Kožuh, Trst. Servola Ronco 835; Franc Mlekuš, sedlar, Postojna; Angela Sepin, Trst, Greta-Serbatoio 95; Menček Makovec, zajčar, Komen 290; Katica Junker, Maribor, Stritarjeva ulica 7; Josip Kete, Horjul pri Vrhniki; Franc Eržen, Zabu-kovje 22, Št. Jošt nad Kranjem; En* gelbert Straunik, Dravograd; Ivan Jamnik, Puštal 7 pri Škofji Loki; Miroslav Wigele, Majšperk; Ada Zavrtanik, Lesce (Gorenjsko); Milče Zgaga, Novomesto, Kralja Petra trg 96 (Op. upr.: Naročnina za Jugoslavijo znaša L. 22.50, oziroma Din. 50, kateri znesek nakažite na ^Ču-
ka« v Gorico potom Ljnblj. kied. Banke, ali pa pošljite znesek v priporočenem pismu); Avgust Kobe, U-nec 58 pri Rakeku; Renato Rupinc, Celje, Mariborska ulica 17 (za knjige »Goriške Matice« obrnite se na Karol Gornik, Ljubljana, Streliška cesta 6); Vincenc Frelich, Idršek pri Idriji; Danijel Cenčič, Št. Peter pri Gorici; Marija Runko, Trst; S. M. Magd. Sp.; Lojze Šuligoj, Trst, Via Reg. Elena 15; Milena Sila, Trst, Sv. Ivan 566; Janko Breginc, Srpenica. Ivan 566; Janko Breginc, Srpenica; Ivan Seršen, Ljubljana, Duinjska cesta 9; Milka Kisel, Zidanimost.
Pravijo na Grahovem, da se ustanovi društvo »Debelih« (zadostuje tudi težka mošnja). To društvo bo vprizarjalo ob nedeljah razne šalo« igre, kakor na primer: Klofutanje, tekanje po vasi in drugo.
Praviio, da so neki večer v Budanjah tako plesali, da so očka takoj vstali in so eno polko zaigr.ui tako lepo, da naša Milka za Kranjca t o. T.) vse je videl Čuk, ko mu ie padel pred pred okno klobuk.
Pravijo v Barkovljah, da pupe iz Judovca G. od vogalu D. M., A. Š., J. K- in V. od S. so si našle sakra-mcnsko lepe fante, zato se tako drs
žijo.
Pravijo, da je na Rakeku luiad zakonec, ki pa še vedno rad pogleda za vsakim fest bodelčkom in d;i se le takrat obrije, kadar je njegova boljša polovica v strahu, da ji ne bi prebodel oči s svojimi 2 centimetrskimi kqcinami.
Prvaijo, da je nekdo poslal dopis iz Šebrelj, ki ga pa ne moremo priobčiti, pri najboljši volji ne. Osebni napadi gredo v koš!
Praviio na Lokvah, da imajo jsko ponosna dekleta. Ta dekleta se rada družijo s fanti z juga, menda so domači premrzli ali preokorni.
Pravijo, da v Kobaridu zelo napredujejo. Preteklo nedeljo je Urkč »bir-mal« Janeza. Kobaridci spostavijo Urkča za »škofa«. Cuk je sedel pred ono hišo celo »birmo« opisoval.
SMRT PREP HIŠO
(i
se imenuje ena izmed knjig, ki jih je izdala letos „ C Matica" za svoje ude. Ta rom^n je spisal FRANCE BEVK
ložiti dežnike. Pride neki go- | jak, »pojdite ga ponj!«
vo-
jn opisuje trdo življenje male vasi v pol preteklost'. Veseli in žalostni dogodki se vrstijo, resničen kos življenja ti stopi pred oči.
Slika nam predstavlja tragičen prizor pred Graparicevo hišo, ko je Brdarjev v Janez svoji jezi in ljubosumju zabodel dijaka Poldeta in ga smrtno ranil,
To knjigo in še Koledar aaest 1. 192© in Evfemijo ter MDon Bosco" dobi za L 5 — kdor doplača L. 2.— dobi še knjigo Otroci stepe.
Po pošti dve liri več.
Sezlte po Matičnih knjigah!
Praviio.
Pravijo v Črnučah pri Ljubljani, da so gledališki igralci iz Ljubljane naprosili Čuka na palci, naj jim kupi vstopnice za dramatično prireditev Charlotejeva leta. Čuk, ki je prijazen napram vsakemu, je želji takoj ustregel, nakupil je cel sveženj vstopnic. Ko so pa Črnučanje zvedeli, kakšne udeležbe se imajo nadejati, so se odločili, da bodo igrali omenjeno dramo dne" 30. februarja 1926. Do tega dne, mislijo, se bodo lahko naučili. Čuku pa in njegovim kolegom prav toplo priporočajo, naj si vstopnice spravi na suhem prostoru, da se jih ne bo Drijela plesen.
Pravijo v Črnučah pri Ljubljani, da se je eden od igralcev izrazil, ko je bral, da je Charlotejeva teta v Čuku, da je najbolje, če se Čuka na miru pusti, ker se temu hudimanu ne pride do konca. Čuk pa ni tako kro-tak in ponižen; 011 bi si v podobnem slučaju mislil takole: Če iti mene po desni, bom jaz tebe po levi, potem bova pa spet prijatelja!
Pravijo v Črnučah pri Ljubliani, da je tam gospodična I., ki se vedno tako rada smeje, da se Črnučanje boje, da ne bi od smeha počla; Čuk ima Da tudi tu zdravila; pripeljal ji bo fanta — če ga že nima —, se bosta spoznala, zaročila in poročila, pa bo konec veselja. Čuk bo svatbo opa5 zoval iz suhe lipice pred Društvenim domom.
Praviio v Črnučah pri Ljubljani, da je vsem igralcem srce padlo v hlače, ko so zvedeli, da se tam sprehaja Čuk. Edina gospodična I., ki nosi samo hlačice, je bila zato, da se mora Čuku perje oskubsti prej nego naj Črnuče kapitulirajo. Čuk bi se jo pa tudi zbral, ker ga ona z največjo lahkoto vrže desetkrat ob tla, predno bi se on dvakrat pobral.
Pravijo v Črnučah pri Ljubljani, da je gospodična I. iskala v petek popoldne, kje bi Čuka kupila, pa ga ni dobila; zato se je pa peljala v soboto zjutraj v Ljubljano in šla po trafikah toliko časa, dokler ga je dobila pri — Frančiškanskem mostu.
Pravijo v Ljubljani, da so preteklo nedeljo igrali v Ljudskem domu igro »Mlinar in njegova hči«. Na galerijah posebno živahno. Mlada dekleta pritajeno kehečejo, na stojišče poljubčke mečejo, kdor še ni zaljubljen, se mora pri takih priložnostih naučiti. Toda to na vse zadnje Čuka prav nič ne briga. Nekaj bi pa prosil, kar naj si cenjeni obiskovalci galerije dobro zapomnijo, če bi si pa ti kljub temu ne zapomnili, naj bi jih reditelji na to prihodnjič spomnili, namreč, da obiskovalci iger ne hodijo v Ljudski dom poslušat neumnosti, ki prihajajo iz galerij, niti ne šuma in liru-šča, ki je na galerijah manj kot zastonj. Še nekaj. Na vidnem mestu je nabit napis, da je med predstavo vstop v dvorano, zabranjen. Da se ta napis ne upošteva, čutijo najbolj obiskovalci, ki ravno niso pobalini in tudi Čuk se hudo, hudo jezi. Če to ne bo pomagalo, bo Čuk javno za u-šesa potegnil vsakega imenoma, ki bi še kvaril predstave.
Pravijo v Ljubljani, da je dež dobrodošel marsikomu parčku. Stisneta se skupaj, seveda pod pretvezo, da je dežnik premajhen; poleg tega je pa Rožna ulica tudi strma; če se dva držita skupaj tudi težje padeta.
Pravijo v Ljubljani, da je tam nekje proti Viču gostilna, kjer se mar* sikaka pregrešna ljubezen skuha. Čuk bi se bil skoro osmodil.
Pravijo v Ljubljani, da je tam blizu Trnovega hiša, majhna sicer, a dovolj velika, da se shajajo ponočnjaki. Pa ni gostilna, niti javna hiša. Gre le za »nedolžne« šale.
Pravijo v Ljubljani, da so spravili pod ključ nevarnega ptiča-uzmoviča-bo vsaj varen pred hudim mrazom in neprijetnim dežjem.
Pravijo v Ljubljani, da je v Kolodvorski ulici neko dekle, ki ie zelo dovzetno za ljubezen, škoda le, da ima ljubezensko lačno jetiko.
Praviio v Ljubljani, da se v ulici blizu kolodvora vedno menjata mati m hči, namreč v opazovanju mimoidočih. Je že tako: Kdor ima gostilno, mu ne pride nikdo v njo!
Pravijo v Ljubljani, da so v Beogradu zato večinoma vse stranke vložile protest radi tržaških dogodkov, da jim ne bo mogel nihče očitati, da spe spanje kralja Matjaža.
Pravijo v Ljubljani, da je nekdo poželel po ^svežih jabolkih, sad je tudi utrgal. Čuku je zadeva znana. Do-tičnik že ve, kam pes taco moli!
Pravijo v Ljubljani, da je na Do, lenjski cesti hiša, kjer se lahko prenočuje. Seveda se pa mora prenoče-va!lc,a zjutraj odpraviti, predno mamica vstanejo.
Pravijo v Studenem, da so imeli v teku enega leta tri »mežnarje« in vsi trije so bili Andrejci. Francinov stric ie bil na pritisk mogočnega veleso-seda že pred nastopom vpokojen, drugi se ženi in tretji bo imel skoraj »ohcet«. J. kar nori iz veselja, ker se je iznebil nevarnega tekmeca ter poleti naznaniti novico svoji polovici v Brazilijo. Celo režijo vodi — Jane-zizem — deloma pa tudi — Jože-fizem.
Pravijo v Kobaridu, da je društvo »Pljoska« izključilo iz svoje srede do
sedaj najagilnejšega člana P.....
Izključitev se je izvršila samo zato, ker se je pri zadnji bitki slabo izkazal.
Praviio v Kobaridu, da je začel piščanc zopet kukurikati po trgu. U-uamo pa, da bo napravil konec temu kukurikanju Kaučmr na Svinih.
Praviio v Kobaridu, da je pri zadnjem merjenju sužidskih oken dobil spet prvo nagrado P....
Pravijo v Ajdovščini, da se je P. odločil vzeti zeta, prednost pa imajo dobri vozači samokolnic (karijol.)
Pravijo, da je naročena za ajdovski Kino nova blagajna, ker je ta stara postala preozka.
Pravijo, da se vrše v zaprti kavar, ni vsak večer koncertne Vaje za po-doknice, išče se še samo kompanjona za nakup osla v svrho prevažanja klavirja.
Praviio, da hoče neka dama vpeljati v Ajdovščini moderno amerikan-sko gospodinjstvo. In sicer jutranja ura ob pol deseti toaleta do enajste do ene sprehod v ljudski, ob eni kosilo od dveh do pete počitek za prebavo potem kava in po tej brr na novice in prodajo istih, ob devetih večerja, do enajste v gostih na čajanki, ob enajsti pa z avtom v mesto. Mož pa glej na snago in red, v stenicah imej pregled.
Pravijo, da je na Rakeku novope-čeni veterinarček, odkar je oženjen, postal tako famozen, da je iznašel celo nov lek zoper kravjo drisko in sicer, da naj se kravi vzadaj pri remi obesi rudečo lanterno. Do tega izuma je prišel po dolgotrajnem opazovanju na tukajšnji postaji, da se še brzovlak vstavi pred rudečo lučjo, pa bi se kravja driska ne. Ta izum ie že preizkusil Pepe Polačev s presenetljivim uspehom in ga vsakomur toplo priporoča.
Pravijo, da čiginjski lovci niso hoteli dolgo časa priznati eden drugemu, kteri izmed niili ubiie največ zaj5 cev. Komaj so prišli do sporazuma in sicer na prazniK Vseh svetnikov zvečer.
Praviio v Cerknici, da sta pričela pisati na inicijativo ondotnega udru-ženja »Krokarjev« tamošnja obče
znana učenjaka-romanopisca gospoda diurnist Tonček R. Nikdarvinasiti in »šomašter« Fridolin W. Žolna pl. Kobilčar senzaciionalni roman pod naslovom »Zmisel alkohola«, v katerem bode več smrtnih obsodb in nesrečnih, obžalovanja vrednih samo-umorov. Ko ju neki večer ni bilo med običajno krokarsko družbo v gostilni pri »Mi smo baroni, ki ga pijemo po Kroni«, sta ju že »sladkoginjena« sjuspoda uradnika Dušan Silni z roženimi očali in pritlikavček kontrolor Skrobar od ondukaj poklicala po telefonu in vprašala z' opletajočima je-zikama, zakaj da ju ni med nocojšnje zbrano omizje na njiju častnem mestu. Onadva pa sta jima odgovorila nazaj z jokavim, srce pretresujočim glasom: »Tragična smrt neke osebe v najinem romanu naju je tako pretresla in potrla, da srno danes med vami res nemogoča, kakor tudi nezmožna prazniti bokale.
Praviio istotam, da so si gospodje »Migomigi« z magistrata, ki jim nič ne rata, in gospod Adi z Velike gase, ker si obojestransko očitajo javno nepoštene mahinacije in zveze z Ču* kom na pal'ci, napovedali zategadelj neizbežen dvoboj na življenje in smrt in sicer z umom svitlim mečem. Sekundantom ste si izbrale obedve stranki kar vso senzacije željno cerkniško publiko, zdravnikom pa Miklavža Šemo, »Seviljskega« brivca-ranarja in prvega Specialista za kurje oči. Pravijo pa, da je gospod Adi crtič in se za-to vseh skup ne boji nič.
Praviio v Cerknici vsevprek, da so si gospod »šomašter« Joža na lovu »ošviuli« nogo, ko so jo rezali mesto psa »Unja« z roženimi očali na nosu in puški — puškico — nabasano na rami za brzooetnim zajcem — dolgo-uhcem po grmovju, hribu in dolini.
Pravijo v Cerknici, da so tam priljubljeni oštir gostilne pri »Pokalici in Sodavici« ata Zvone z muštači, ko so čitali zadnjič Čuka] na pal'ci, rekli : »Ja veste kaj, predragi moji pivci vsi, posebno pa vi »mrjašarji«, »mav-šlerji in šnopslerji«, s tem hudirjem se — računajmo —■ pa res ni nič kaj dost' za »špasati«, ker to vam je tič -hudič. In menda v vsem zadovoljni so si pripalili svežo cigareto »koso-vo«, nato pa zvrnili v se še kozarček slivovčka.
Pravijo tudi tam, da sta jo zadnjič po noči, ko so se nahajali že vsi drugi v Morfijevem naročju, pobrisala iz tamkajšnje »špeh kamre« neprisiljeno skozi nažagana vrata dva nepridiprava — verižnika in odnesla s sabo za »boglonaj« vsak kar po leto dni neodsluženega zapora. Bila pa sta baje še toliko tolerantna, da sta se briču Špuntku že naslednje jutro med potjo iz Rakeka po dopisnici orav vljudno zahvalila za vso izka* zano jima skrb, postrežbo in ravnanje, katero sta bila pri njem v toliki1 meri uživala ves čas njunega šolanja »doetoris honoris« v bedni, samotni luknji. Čuk šaljivec, ki ju je videl z veje v bližini stoječega kostanja, pa pravi, da sta šla onadva nebo-diiihtreba samo do Javornika, kjer nastavljata kot njega dni njihov »sotrpin« B. iz Jezera v ondotnem pestrem, bukovem in hrastovem gozdu še triinštiridesetim tam živečim polkom skomine vabeče Skrinjice, nakar se z posvetnim strahom navdana zagotovo spet povrneta nazaj v svoje »pokorodelne« celice čez noč o svetem nikoli.
Pravijo v Cerknici, da sta z »inteligentnimi« besedami in kletvinami napadla neki večer sredi trga dva vsemu nevarna Risa v človeški po; dobi tamošnja gospoda kat. J. K. in A. T., ko sta nameravala iti baš v bližnjo dvorano Slov. katol. izobraževalnega društva. Le slučajno v bližini stanujoči brahiialni sili se je zali- |
valiti, da j« nista napadla tudi §e z dejanji.
Pravijo istotam. da so na Vseh svetnikov dan tamošnji pevci brez lazlike strankarske pripadnosti na grobovih domačega pokopališča tako lepo združeno in ganljivo — pretresu ioče zapeli pesem — žalostinko »Oj Doberdob, ti slovenskih fantov grob«, da so se v bližini stoječi »sIM-kovinien« fater Marout iz »Vidma« namah v rudeč, ruti podoben robec krčevito zjokali.
Praviio v Cerknici, da so spremenili v ondotnem baru »Emona« cene »posk ku« in sicer s petdesetih kron na pe .deset dinarjev.
Pravijo v Cirknici sem in tja, da ni tam nič čudnega, če gre večkrat »rakom žvižgat« kak kandidat-restant tamošnje »špeh kamre«, ker so baje isti po milosti in vednosti samega prevzvišenega gospoda Herodeža, kričača nervoznega, prosti kot vsak-kateri bik na gmajni in se krečejo na svobodi po poljubnosti. Tisti, ki ima namreč denar in se čuti pri tem žejnega, gre lahko že kar sam v gostilno vino pit ali pa v trafiko si iskati kaj za dim, če mu le srce,poželi. Tudi gre lahko, če ga je volja seveda, v Javornik za kratek čas polhe lovit maigari celo noč, saj ni nič zato in nič ne stri, ali pa domu celo spat, če se mu zde mogoče v zaporni »kamrici« kaj pretrdi štrozaki oj — slamnati.
Sicer pa pravijo, in med temi so kajpada v prvi vrsti tudi častiti in vsegavedni gospod perutar Cuk na' palci, da vsega tega početja ne zve nikoli po »foršriftah« predsedstvo Nj.
svetlosti Poncij Pilatnža v L..... ker
tega ni potreba, kajti to so le >2olj malenkosti.
ČUKOV KOLEDAR
izide bogato ilustriran koncem meseca.
Naročite se nanj!
Stane Lir 3.20. Po posti Lir 3.50 V Jugoslaviji Din. 12.— Po pošti v Jugoslavijo Din. 14-
Pravijo, da dve rakovski ugaša* joči zvezdici, »Gusti in Tini«, pridno frkata okoli poročenih »Atkov«, z namenom, da se otreseta svojega že precej zarjavelega cvetja. Zakonske ženice s skrbjo gledajo v bodočnost. Sklenile so tudi (Zakonske polovice) na svoji zadnji seii kluba; »Fort Fe-minale Matrimonium«, da bodejo v bodoče spuščale svoje možlčke samo z dobro pritrjenimi nagobčniki par-don, naustniki, na izprehod, da se njih možički ubranijo vedno pretečih poljubčkov od strani navedenih — » Kleopater«.
Praviio, da »Pika«, redno obiskuje zakonske orožne vaje v Logatcu, čuk na palci mu prvi častita, ker ve, da ne bode imel časa poslati svoi vele-potnemben poročni akt v »Čukovo« inseratno kolono.
Pravijo, da se je rakovska »Herr-schaft« precej prehladila na zadnji tekmi Rakek - Ziri in retour. Posledice bi bile na vsak način hujše, ako ne bi »Trebušnik« velikodušno ponudil precejšen kos svoje kože, za popravo notranje pnsumatike, katera ie na vsaki km. najmanj enkrat počila.
Pravijo, da je Domiceljeva Raza-munda z Jakovim odhodom sklenila večno devištvo.
vil.
Pravilo, da je v soboto 7. novembra ob -5. uri zvečer dal gostilničar neke Dalmatinske kleti pri Dravi v Mariboru fotografirati svoje goste (katerih je bilo vse polno) zato, da pozna tiste, ki vsaki dan pri njem morske ribe jedo; pa tudi tiste, ki trdijo, da so pozabili svojo denarnico doma, kadar pridejo k njemu jest in pit.
Pravijlo, da se vidi v neki Dalmatinski kleti v Mariboru vsako soboto in nedeljo po 10 do 12 malih in velikih sodov, vsaki ponedeljek se pa vidi samo en sod, in če vprašaš gostilničarja — kam da je šlo toliko vina, ti on odgovori: V soboto in nedeljo so liudie popili vse.
Pravijo, da ie v soboto 7. novembra rekel neki kavarnar svojemu na« takariu, naj ta reče gostom, da odslej naprej se dobi teran le v steklenicah. Prelil ie namreč teran v steklenice zato, ker se boji, da ne bi zmrznil v sodu, ali pa zato, da se ga ne bi popilo preveč.
Pravijo, da bodo v Mariboru sedaj protestirali tudi čevljarji proti temu, da bi avtoomnibusi vozili po mestu in okolici. To pa zato, ker bodo ljudje premalo čevljev razstrgali. Nekateri celo trdijo, da se bo tudi Bata pridružil temu protestu.
Pravijo, da so v mariborskem ko-oališču v petek 6. novembra našli v kopalni banji neznanega priletnega moškega mrtvega in da mariborski listi niso hoteli tegia .objaviti, zato da ljudje ne bi izvedeli, kdo da ie ta nesrečnež, katerega je v topli vodi bržkone srčni krč prijel in mu pro-vzročfl smrt.
Pravijo, da ie rakovški »Kašelj« prejel toliko nagrade, za občinske reveže, da je občinski odbor sklenil na svoji zadnji seji, da morajo isti hoditi v naprej po Rakeku z hochce-pelindrom in frakom. Kdaj bo fasun-ea, za enkrat še ni določeno. Kašljevs ci ostanejo po starem.
Pravijo, da Poldka redno izmoli po en očenaš za srečen povratek svojega ideala iz Bosne.
Pravijo, da je boter Vrabec odložil svoj visoki naslov, ter se v bodoče imenuje »Posero«. Esperantlsti so mu na predvečer zgodovinskega dne napravili bakliado in se-re-na-to.
Praviio, da so imele na dan sv. Frančiška svetovno znana glinške klepetulje svoj prvi ustanovni občni zbor, na vrhu Rožnika pod častnim spremstvom 30 letne gospodične Š„ ta debele, ki se je nalašč zato pripeljala v »karioli« iz daljnega kraja Rožne doline v spremstvu neke fejst
VELIKA LIKVIDACIJA
kuhinjskih potrebščin vse po nakupnih cenah
GORICA, V. Raštelu št. 20
VATT.
Josip Kumar
Papirnica - knjigarna. Tovarna trgovskih registrov.. Knjigoveznica.
Konkurenčne cene.
Haloga manufaktur
CARLO MALFATTI
GORICA ■ Via Carducci štev. 5 - GORICA
Bogato založena z vsemi novostimi sedanje sezije nudi si. odjemalcem najboljše ugodnosti pri nakupu.
PRVOVRSTNI PREDMETI PO KONKURENČNIH CENAH
Reklamna darila.
Kdor nakupi za 100 - 200 - 500 - 1000 L. blaga dobi v dar:
1.	— 6 najfinejših nosnih rutic z ažurom;
2.-3	brisače iz gobastega blaga, bele;
3.	— 1 elegantno kombinacijo za nevesto, platneno in lepo vezeno:
4.	— 1 krasen prt za čaj z prtiči iz finega platna „Fiandra", za 6 oseb.
LUIGI CALISSANO & FIGLI
ZALOGA VIVA - ALBA
llliillll lil M i lil)! 11II1111 lil I il 1 ■ 1.1 l.lil.l t i I Ml.llll 11111
Bogata izbera najfinejšega vina
v steklenicah: Barbera — Freisa - Ba-rolo — Brach- tto — Ne-biolo - Asti Spumante Gran Spumante — Namizna vina GrignoJino Bele v no v steklenicah.
Zaloga v zganjarni, Trg Sv. Antona 7 gorica
Ml
m
Babica
avtorizirana s prejema noseče. - Govori slovensko.
SLAVEC - TRST - Via Giulia 29
mum varno naložen
DENAR V JUGOSLAVIJI
r. s. z o.
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni trg. štev. 6
sprejema vloge na Hranilne knjižice in tekočI račun, jih obrestuje po S%
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje pO dogovoru.
kile Čuka na palci.

|	Trgovina 7 mrnufakturo	j
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Seminar t o lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! 1,	Zapomni si, nevesta, to resnico,
in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi predaja za deželo, za Gorico pri semenišču v biši z desetico trgovec Skodnik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina! „Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče in zadovoljnost ključ je že do sreče.


*****


Manufaktiiro, perilo, izdelane obleke
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
| Via Rastello 7 - GORICA • Via Rasteilo 7
Pravim Vam samo to !
Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnih strojev „WinseIman - Titan" in „Ankcr" ter dvokoles dobroznane znamke „Atena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro.
Priporočam šivalne stroje Titan n Anker, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen.
Edino slovensko zastopstvo Bianchi dvokoles
Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn.
Priporoča se stara in dobro znana tvrdka
Elija Čuk
Gorica, Piazza Cavour št. 9.
Las,na mehanična delavnica in popravljalnica via Duomo st. It.
Sprejema vsa popravila, katera se točno in po ceni izvršujejo
punčke, ki hodi vsak dan pred glavno pošto na »brus kašlat«. Obenem pa tudi pobira male darove, da si bodo nabavile umetne jezike.
Pravijo, da »štajnnrikarski« fantje samo zaradi tega hodijo toliko časa po cesti, kjer se bijejo za »štajnpri-karska« dekleta: od »konfina« do »konfina« se posedajo in igrajo krasne milodije, n. pr. »toten-marš« itd. .
Praviio. da nekatere razprodajalce »Čuka« bo morala uprava »Čuka« tožiti. kai'ti^ so tako nemarni, da ne privoščijo Čuku to, kar mu gre. »Čuka« razprodajo, a ga ne plačujejo. Kaj ie to red? Dotičniki, katerim to gre, n.;i se zganejo, sicer bo Čuk proti
njim tožbo uložil in obenem objavil njihova imena. Mari naj »Čuk« živi od zraka in od — gnade božje?
Pravijo, da Jakob Ruda jo je preteklo soboto in nedeljo v Gorici v »Trgovskem Domu« tako pihnil, da so navzočemu občinstvu, ki mu je navdušeno ploskalo, celo noč tudi v temi migljale njegove hipnozuioče oči.
Pi avijo, da deklica, doma iz županstva Libušnje, ima v Franciji pet fantov, ki bi jo vsi radi imeli. Kako naj bi se ta razdelila, da bi vsak izmed peterih enako porcijo dobil?
Pravijo, da z novim letom izginejo vsi- »sindaki« in tudi vsi .»kunšilirji«. Lov za čast »poteštatov« se je že pričel. „ »Kunšilirji«, ki imajo diplome, jih- lahko obesijo v »kamin« v spomin na nekdanjo, »slavo« ko so nosili naslov pozemeljskih (ne nebeških) svetnikov.
Pravijo, da prijatelj Živec je bil preteklo soboto in nedeljo na odru v »Trg. Domu« še več kot »sposoben«. Navzoče občinstvo ie bruhnilo v tak . smeh pri besedah: 0 jaz sem še. sposoben, sem že sposoben«, da se je dvorana stresla.
Pravijo, da goriškemu Dramatičnemu društvu se ni bati za obstoj,
če bo stopilo tudi z naslednjimi predstavami tako pripravljeno pred občinstvo, kakor ie to storilo z Jako-: bom Rudo. Občinstvo bo rado prihajalo k tako naštudiranim predstavam. Le tako naprej!
OBA ZNATA.
»Jaz nisem kriv, da ste bili povoženi, poznam svojo stroko, krmim aVtomobil ? že 15 let!«
»Tudi jaz poznam svojo, hodim peš vsak dan že 49 iet!«
I
j Obnovljena prodaja tkanin na račun
t PO ZNIŽANIH CEN
VIDEM-
(AL RIBASSO)
■i 5 (i
- UDINE
i
i Od centralnega ravnateljstva v Milanu smo
i'dobili ukaz, da moramo pričeti s prodajo prve
l
serije vseh predmetov, ki se morajo prodati do | konca tega meseca. Cene tem predmetom so | zelo znižane, zato je vsako „glihanje" nedopustno, i Prodaja se prične v pondeljek 16. t. m.
1 WB* bi®9°» ki ne	bodisi glede kvalitete ali cene se vzame nazaj.
i
t
t \

i:
r t
i
l i
j
4 • l
Govori se : slovensko In nemško I
| CENE STALNE. {EJgSJ CENE STALNE.
1	lazprodajalcem poseben popust.
| EišS Vstop prost brez obveze nakupa. BS3 |
VIDEM - V i a Sa v orgn an a 5 - UDINEJ