Posamezna štev. Dla L-i Štev. 34 Uprmtttm „0omovine" v Ljubljani, famflava ollot 6 Uredništva »Domovin««, Knaflm oJIm 5/11, tetoto 812« * Izhaja vsak Četrtek • Ma, pttUM n M* MMttt HI«« ■ ** MANAMI srn Družba sv. Cirila in Metoda Je zborovala v Kočevju Narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda je imela v nedeljo svoj zbor v čitalnici Dijaškega doma v Kočevju, kjer so se zbrale množice narodnih delavcev in delavk iz vse Slovenije. Na postaji so priredili kočevski Slovenci gostom izredno prisrčen sprejem, po katerem se je izpred postaje razvil veličasten sprevod po mestu. Pri sprevodu so sodelovali tudi Sokoli, ki so popoldne nastopili na telovadišču. Občni zbor družbe je vodil prvomestnik inž. Janko Mačkovšek. Na njegov predlog je bilo med burnim odobravanjem sklenjeno, da se odpošlje Nj. Vel. kralju Petru II. vdanostna brzojavka. Pismeno so zborovalce poleg drugih pozdravili senator dr. Albert Kramer, podban v pokoju dr. Otmar Pirk-majer in častna dvorna dama Franja Tavčarjeva, ki je tudi častna predsednica družbe. Iz izčrpnih poročil prvomestnika inž. Mač-kovška in tajnika ravnatelja Grudna je razviden velik pomen poslanstva, ki ga vrši Družba sv. Cirila in Metoda. Obravnavala so se razmere na Primorskem, kjer se žal niso izpolnile vse obljube, ki jih je dal italijanski minister za zunanje posle grof Ciano naši vladi, potem razmere na Koroškem, kjer se je položaj Slovencev še poslabšal. Dalje je bil govor o razmerah na Kočevskem in pa o razmerah vzdolž naše severne meje. Na severni meji je slovenski človek viničar zaposljen pri nemškem grofu, baronu, veleindustrijcu in rentniku, ki živijo onstran meje, pa imajo svoja posestva na naši strani. Narodna nezavednost na meji je velika. Za šole ni dosti preskrbljeno. Spričo takih razmer se ponemčevanje nadaljuje kakor v stari Avstriji. Na severno mejo je treba pošiljati najboljše učiteljstvo in uradniitvo, ki mu je treba ustvariti vse pogoje za neovirano delo v državnem in narodnem smislu. Tudi o Prekmurju je bilo govora. Tamkaj sta proti nam dve fronti: nemška in madžarska. Nemški vplivi so nevarnejši. Čudno je, da zahajajo še danes nezavedni slovenski ljudje k maši na avstrijsko stran. Tamkaj dobivajo tudi pošto, so naročeni na avstrijske liste in širijo med nezavednimi tujega duha. Tudi šolsko in cerkveno življenje razodeva mnogo pomanjkljivosti. Tudi tukaj bo treba še mnogo šol in knjižnic in gre vsem neumornim prosvetnim delavcem v Prekmurju vse priznanje za to delo, saj je od njih odvisno, če nas bo prekmursko ljudstvo imelo za brate, ne pa za prišleke. Po volitvah, pri katerih je bil ponovno izvoljen za prvomestnika inž. Janko Mačkovšek, je bila sprejeta resolucija, v kateri se naglaša, naj se v Kočevju vzpostavi čimprej popolna gimnazija, kar bo v našo nacionalno korist. Na nacionalno ogroženem ozemlju naj se od državnih in samoupravnih oblastev izvaja nacionalna, prosvetna, gospodarska in socialna politika po nevsakdanjih merilih. V narodnostno mešanih in obmejnih krajih naše domovine naj se nudijo državnemu uradništvu vse tiste ugodnosti, ki ga lahko osvobodijo vsakega bremenečega vpliva in mu omogočajo svobodno udejstvovanje. Predvsem pa je treba zagotoviti učiteljem po zakonu določena stanovanja. Družba sv. Cirila in Metoda slej ko prej zahteva, da je treba v narodnostno mešanih krajih podrediti strankarsko življenje vzvišenim nacionalnim koristim. Razkol v gasilskih vrstah V nedeljo so se začele v Zagrebu gasilske slovesnosti, ki so se v ponedeljek zaključile s kongresom. Udeležba je bila ogromna, saj računaio, da je bilo v nedeljo v Zagrebu okoli 20.000 zunanjih gostov. Najmočnejše je bilo zastopano gasilstvo dravske banovine. Med drugimi svečanostmi je bil v nedeljo tudi odkrit spomenik ustanovitelju Hrvat-sko-slavonske gasilske zveze Djuri Deželi-ču. Med govorniki pri odkritju spomenika je nastopil tudi starešina varaždinske gasilske župe Marijan Dolanski in izjavil, da prekinja hrvatsko gasilstvo s tem dnem vse zveze z Gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije. Zaradi tega snema hrvatsko gasilstvo vse znake in označbe s svojih gasilskih uniform, ki niso v soglasju z uniformami, kakršne so bile pred sprejemom gasilskega zakona. S tem dnem ne sodeluje pri nadaljnjih posvetovanjih jugoslovenskega gasilstva noben zastopnik hrvatskega gasilstva. Delo hrvatskega gasilstva naj bo v smislu te izjave v bodočnosti v soglasju s stališčem vsega hi> vatskega naroda, s katerim hrvatsko gasilstvo stoji in pade. Zaradi tega dogodka je starešina Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije Stanko Žagar podal ostavko in so starešinstva gasilskih zajednic vardarske in dunavske banovine in beograjske gasilske župe odklonila sodelovanje pri svečanostih hrvatskega gasilstva. Gasilska zveza je kljub izstopu Hrvatov sklenila nadaljevati svoje delo in je svoje stališče nasproti hrvatski resoluciji izrazila v naslednji izjavi: »Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije obsoja izjavo g. Marijana Dolanskega ob proslavi 60-letnice gasilske zajednice savske b»» novine v Zagrebu pri odkritju spomenika hrvatskemu gasilskemu delavcu pokojnemu Djuri Deželiču, ker jo je prečital brez vednosti in odobravanja odbora gasilske zajednice savske banovine. To se je ugotovilo tudi na seji zvezne uprave na podlagi izjav Zastopnikov gasilske zajednice savske banovine. Zveza obžaluje, da so s to resolucijo pozneje soglašali zvezni starešina Stanko Žagar in člana uprave Srečko Jambrešič te* Branko Svoboda, ki so prav tako odstopili kot člani zveznega starešinstva in uprave. Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije bo tudi v bodoče nadaljevala svoje delo v korist gasilstva, ker je prepričana, da bo doka/al čas, da gasilstvo kot splošno potrebna narodna in človekoljubna ustanova ne moro biti vezana in še manj odvisna od kakršnegakoli političnega strankarskega naziranja« Kongres Gasilske zveze kr. Jugoslavije se jo vršil nato v ponedeljek v posvetovalnici ban-ske uprave. Na čast tujim odposlancem so z balkonov visele tudi angleška, belgijska, češkoslovaška in nemška zastava. Zaradi ostavke starešine Žagarja je kongres vodil prvi podstarešina zveze. Na njegov predlog je kongres poslal vdanostne brzojavke Nj. VeL kralju Petru II., gasilskemu pokrovitelju Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Vojaška godba je odigrala pri tej priliki jugoslovansko, angleško, češkoslovaško, nemško in belgijsko himno. V zaključnem govoru je podstarešina pozval gasilce ponovno k slogi. ' Sledil je kongres Slovanske gasilske zveze pod vodstvom tajnika Mednarodne gasilske zveze Antonina Weisa iz Prage. Kongres je med drugim sklenil, da bo delal za sporazum med Cehoslovaki in Poljaki in pritegnil v zvezo še Bolgare. Za predsednika Slovenske gasilske zvez« je bil izvoljen podstarešina gasilske zajednice za dravsko banovino dr. Anton Kodre i% Ljubljane, za podpredsednika pa glavni taj« nik Češkoslovaške gasilske zveze Antoni« Weiss iz Prage. Eno podpredsedniško mesto je pridržano Poljakom. Sedež zveze je iz Češkoslovaške prenesen v Jugoslavijo. Novi odbor Ima nalogo pripraviti nova pravila zveze in se bo trudil, da pridobi za sodelovanja Poljake in Bolgare. Ne bo posebno mnogo jabolk za izvoz Se pred kakšnim mesecem je kazalo, da bomo imeli v dravski banovini precejšen presežek jabolk za izvoz. Huda neurja s točo, ki so zadnje tedne napravila veliko škodo v posameznih krajih Slovenije, so račune znižala. Ob koncu junija so cenili kmetijski strokovnjaki, da bo Slovenija pridelala okoli 3550 vagonov jabolk. Največ bi po tej cenitvi pridelal srez Maribor levi breg, in sicer okoli 1500 vagonov, potem srez Celje 550, srez Ljutomer 440, srez Ptuj 360 vagonov; ostali srezi bi pridelal izpod 200 vagonov. Za izvoz bi od te množine prišlo v poštev do 1700 vagonov. Za koliko so se ti računi po zadnjih nevihtah znižali, se še ne ve. Vsekako bodal jabolka, v katerih vnovčenje so kmetje marsikje stavili vse svoje upanje, malo vrgla* zlasti če po vrhu še cena ne bo ustrezna. Izvoz jabolk, in sicer zgodnih, se je začel že v drugi polovici julija. Cene zgodnim jabolkom so se gibale med 1.50 in 1.75 Din za kilogram. Največ so šla zgodnja jabolka v: Češkoslovaško in Nemčijo. Računajo, da je bilo doslej izvoženih kakšnih 300 vagonov; zgodnih jabolk. Zal le, da zaradi nizkih cen dohodki niso bili posebno izdatni. ' Huda gospodarska stiska, ki tare našega kmeta, se je letos še poostrila zaradi neugodnega vremena in zlasti zaradi neštetih Itudih ur, ki so po mnogih krajih ugonobile Sk) malega vse, kar je raslo na polju, v sadovnjakih in v vinogradih. Oblastva bi mo- ral« zdaj gledati na to, da bo kmet vnovčil po pravičnih cenah vsaj tisto, kar mu je še ostjtlo. Treba bo gledati na prste tistim prekupčevalcem, ki bi se radi okoristili s kmečko nesrečo. ~ Kako žive naši rojaki na Nizozemskem " Pred leti je bilo na Nizozemskem (Ho-fandskem) okoli 3000 Slovencev. Bilo je to ,v letih tik pred hudo gospodarsko stisko, ki je potem zadela ves svet. Zdaj je Slovencev na Nizozemskem po nekih računih le še morda kakšnih 300. Največ jih je v - Heerlerheidi. Mnogo Slovencev se je vrnilo * iw domovino, drugi pa so si poiskali delo v Franciji in v Belgiji. Delavske plače so približno nastopne: Delavci od 16 do 18 let zaslužijo po 2.30, delavci od 18 do 20 let po 3.30, delavci od 21 let dalje po 4.50 do 4.60 goldinarja dnevno. ITo so le pomožni kopači, a kopači zaslužijo 'dnevno tudi po 4.90 do 5.40 goldinarja. Delajo na akord. Nekatere skupine zaslužijo •»časih tudi po 6 do 7 goldinarjev na dan. Oče dobi za vsakega otroka na teden 1 goldinar družinske doklade. Ko dopolni otrok 14 let, ne dobi oče več podpore. Na mesec plačujejo delavci do 12.40 goldinarja v pokojninski sklad po kategorijah. Ako delavec preneha z delom, preden mu poteče 10 let, mu nič ne izplačajo. Pravico do pokojnine ima šele po 10 letih. V prvem letu ima vsak delavec pravico do 2 dnevov plačanega dopusta, potem pa vsako leto en dan več. V 10 letih ima torej 10 dni dopusta, v 15 letih pa 12 dni. Na prvivvidez so plače prav lepe, £aj je en nizozemski goldinar vreden okoli 25 dinarjev, toda življenje na Nizozemskem je zelo drago. Zato si naši ljudje ne morejo bogve koliko prihraniti. Za nove priseljence nI več dela, ker je gospodarska stiska huda tudi na Nizozemskem. Slovenec slovi na Nizozemskem kot dober delavec, a kaj mu to pomaga! Izkoriščajo ga in ko je izmozgan in -onemogel, ga pošljejo domov, kar velja za mnoge države, kjer žive naši izseljenci. Najbolje ravnajo z našimi ljudmi v Nemčiji, odkoder prihajajo od naših rojakov pisma, polna hvale na nemška oblastva, saj UŽiVajo naši ljudje v Nemčiji iste pravice kakor domačini. Tudi v Franciji so se razmere za delavstvo zelo izboljšale, odkar je na krmilu vladavina ljudske fronte. Kapusovega belina je treba uničevati Letos se je kapusov belin mnogokje v Ev-vopi silno razmnožil, tako da se je bati za pridelek zelja. Samica kapusovega belina odloži na spodnjo stran zeljnatih glav. kot proso debela jajčeca, kjer so zavarovana pred mokroto in ptiči. Po dveh tednih se razvijejo iz njih gosenice. Ima pa kapusov belin pomladni in poletni rod. Gosenice pomladnega rodu žive na travniških rastlinah in ne povzročajo posebne škode. Poletni rod pa požrešno ob- .jeda liste zelja in sorodnih rastlin. Kakor opažamo letos pri nas, obžre zelje do golega, ^.s čimer je pridelek uničen. Gosenice se premikajo zelo počasi. Dorasle gosenice zlezejo na drevje, zidovje, ograje, žive meje, kje* se zabubijo. Iz bube se naslednje leto v.aprilu ali majniku razvije metulj, torej po-mlfd&i zarod, ki pa ni tako številen, ker pokončajo vremenske neprilike, ptice in druge koristne živalce zalego čez zimo. Številnejši in nevaren je poletni zarod, ker se raz- vija pod ugodnejšimi življenjskimi pogoji. Gosenice pokončuje domača perutnina, ki pa lahko oboli, če jih je preveč požrla. Tudi vrabci jih zasledujejo. Posebno pa jim strežejo po življenju sinice. Hudi pokončevalci gosenic kapusovega belina so najezdniki. Posebno znan je pa kapusov goseničar, ki ga najdemo po živih mejah in v bližini vrtov v rumenih zapredkih, tako zvanih goseničjih jajcih. Te uničujejo neuki ljudje, ker ne vedo, da pokončavajo koristno žuželko. Škodljivca napadajo tudi rudninske osice. Ličinka osice se razvije v trupu belinove gosenice ali bube in jo tako uniči. Starejše gosenice in bube napadajo tudi goseničarice. Zatiranje kapusovega belina je posebno v letih, ko je zelo razmnožen, zelo težavno, ker s samim pobiranjem gosenic ga ne uničimo. V takih primerih uporabljamo razna sredstva, zlasti navadno raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila. Trdijo celo, da jih uničimo, če potrosimo superfosfat, apno ali pepel nanje. Ponekod jih ugonab-Ijajo z vodo, segreto do 55 stopinj Celzija. Pri manjšem pojavu pa zatiramo škodljivca s pobiranjem jajčec, gosenic in bub — delp, ki ga pod veščim nadzorstvom lahko opravljajo otroci, da se stroški zatiranja zmanjšajo. Neposredno zatiranje s pobiranjem pa je mogoče le toliko časa, dokler se gosenice ne razlezejo v majhna zavetišča na zelju. Da se ne bo škodljivec razpasel v še večje množine, je potrebno, da mu posvečajo kmetovalci vso pažnjo s smotrnim pokončava-njem in se tako obvarujejo škode na zeljnatih rastlinah, posebno na zelju. Politični pregled Čeprav vojna med Kitajci in Japonci na papirju ni napovedana, se vendar že vrše krvavi boji. Zlasti krvava je zdaj borba pri Šanghaju, kjer junaški odpor Kitajcev povzroča Japoncem čedalje večje skrbi. Japonci so že v raznih odsekih šanghajskega bojišča dobili ojačenja iz Koreje in Mandžu-kua (Mandžurije). Japonska letala, ki so imela doslej svoje oporišče na Formozi, so dobila na razpolago novo letališče blizu Šang-haja. Na drugi strani pa imajo tudi Kitajci močno voisko v Šanghaju. ki šteie 13 divizij 17 MIRKO BRODNIK: LJUBEZEN NE UMRE Doma Andrej ni dobil nikogar. Oče je bil ma njivi, kjer so orali, mati pa je šla nekam ma vas. Andrej je šel zato v svojo sobo in se preoblekel. Ko se je pogledal v ogledalo, se je mOral samemu sebi posmejati. Tako smešenje bil s svojim upadlim obrazom in ostri-. ienimi lasmi. Obleka mu je bila kar preohlap-' ma. Pa je odmahnil z roko. '>' Tedaj je začul v veži korake. Mati je bila. Odprl je vrata in obstal pred njo. »Mati, zdaj sem pa prišel!« je rekel in ji »egel v roko. »Jej, kar ustrašila sem se,« je dejala Podbregarica. »Kje pa imaš vojaško obleko? Da te bom vsaj videla, kakšen si zdaj!« »Oh, ta naj pa kar počiva nekaj dni,« je Hejal Andrej. »Saj me boste še videli v njej, ko pojdem stran.« »Nikari ne govori o odhodu, saj si še ko-Jtoaj prišel.« »Saj veste, dla dolgo ne bom mogel ostati. Komaj tri dni.« »Ks(ko se pa kaj počutiš pri vojakih?« »Gre,« je dejal Andrej. »Samo navaditi se je treba. Jaa. sem se kmalu, pri drugih gre pa to zelo počasi. Ni tako hudo, kakor sem mislil.« »No samo da si zadovoljen,« je pomirjeno j-etkla Podlbregarica. »Ali očeta še ni?« »Ne, nisem ga še videl. O, se bo že vrnil. Sai ni daleč.« g«;- Stari Podlogar je bil. Dolgo je strgal prst s česvljev, preden je stopil v vežo. Ko Je zagledal sina, mu je pomolil roko. Premeril ga je od nog do glave in mu dejal: »Pozen si, pozen. Srečal sem soseda, ki je prišel s postaje, pa je rekel, da te ni videl ne. na postaji, ne na poti. Zato nisem bil do-mžL« *Na postaji bi me bil morail že videti,« je odvrnil Andrej. »Na poti me pa ni mogel, ker sem šel po bližnicah. Saj jih še poznam.« Tako je spretno prikril, da se ni pripeljal z vlakom.5 Pod večer je šel Andrej na vas. Doma se ni prav dobro počutil, in kar nekam odleglo mu je, ko je stopil v vaško gostilno. Gostje, ki jih je bilo precej, so ga bučno pozdravili. Vabili so ga k vsem mizam, tako da se je Andrej komaj odločil, kam naj sede. Naposled je pri-sedel k mizi, kjer je bilo že nekaj njegovih tovarišev iz šolskih let. »Zdaj pa Štefan na mizo!« je ukazal. Gostilničar si tega ni dal dvakrat reči. In potem -je za prvim Štefanom prišel na vrsto še drugi. In pri sosednih mizah je bilo podobno. Tako je bila vsa družba kmalu okrogla. Vaški godec je sedel za pečjo in pritiskal na" harmoniko. Fantje so privedli nekaj deklet jn začeli kmalu plesati. V gostilni je bilo soparno ozračje, pomešano z vonjem po vinu, potu in cigaretah. »Ali ti nič ne plešeš?« ga je vprašal sosed. »Kaj bom plesal?« je odvrnil Andrej in odmahnil z roko. »Prav ljubi se mi.« »Prejšnje čase si bil pa drugačen,« je dejal sosed. »Takrat so te začeli kar podplati srbeti, če je kdo zaigral.« Andrej mu ni odgovoril. Sosed pa je le silil vanj. »Sploh si se zelo izpremenil. Ali morda zaradi Marije?« »Pusti to,« je nejevoljno rekel Andrej »Uh, kako si nasajen. Pa ne da bi?« »Kaj?« »Za njo žaloval. Saj ni vredno. Nobena ženska ni toliko vredna, da bi se moški zanjo pehal in potem stokal, če mu kaj izpodleti.« »Kako izpodleti? Kaj misliš s tem?« »I, kaj! Saj vsi govore o tem. Ušla ti je z doma, pravijo.« »Kdo je ušel?« »I, Marija. In samo zaradi tega ni prišla na očetov pogreb, ker se je bala, da si ti v Za-bukovju in da bi spet silil za njo.« »Zdaj pa bodi že tiho,« je takrat vzrojil Andrej. »Kaj misliš, da sem zato prisedel k mizi. da bom tvoje neslanosti poslušal?« »Tak pomiri se vendar.« se je umikal sosed. »Saj nisem mislil reči nič hudega.« »Hudo ali ne,« je zaklical Andrej. »Molči, če ne veš nič pametnega.« Tedaj pa se je tudi sosed ujezil. Vstal je. »Slišiš, da bi ti mene učil. kaj je pametno in kaj ni, si pa dosti prezelen.« To je bilo Andreju dovolj. Skočil je proti sosedu in se zaletel vanj. Možak v prvem trenutku ni slutil, da misli Andrej tako resno, zato se tudi branil ni rednega vojaštva. Prispe pa tja še več novih divizij. Vodstvo kitajske vojske v Šanghaju je prevzel maršal Cangkajšek sam. Za pogum Kitajcev je značilno, da sta se dva kitajska kadeta s torpednim čolnom približila tik do japonske križarke »Isuno« in jo z dvema torpedoma močno poškodovala. Po vesteh iz Tiencina so na Japonskem razglasili splošno mobilizacijo. Japonska vlada je sporočila državam, ki so zainteresirane v Šanghaju, da namerava nadaljevati boje z Šanghaju v svrho zaščite ta-mošnjih Japoncev, ki jih je 30.000. Kitajski finančni minister Kung, ki se zdaj mudi na Dunaju, je izjavil, da si hoče Japonska na Kitajskem ustvariti ozemlje za svojo borbo z Rusijo. Japonska bi samo s tem pogojem sklenila mir s Kitajsko, toda Kitajska odklanja vsak sporazum, ki bi bil naperjen proti tretji državi. Kitajska hoče živeti v miru z Rusijo in vso Evropo in se bo zato borila za neodvisnost do zadnje kaplje krvi. Kung se je pred prihodom na Dunaj mudil v Pragi, kjer je sklenil sporazum z oboroževalno industrijo, ki bo poslala Kitajski za 10 milijonov angleških funtov orožja. Iz Šanghaja javljajo, da je Kitajska razpisala notranje posojilo za oboroževanje v znesku 500 milijonov dolarjev. Posojilo se ne bo obrestovalo, odplačevati pa se bo začelo s tretjim letotn po zaključku bojev z Japonsko. V Tokiu so zelo vznemirjeni zaradi vesti, da se Rusija pripravlja proti Japonski. Poročila govore o pospešenih vojaških pripravah v Rusiji. K temu zatrjujejo iz japonskih vodilnih vojaških vrst, da je japonsko vrhovno poveljstvo že iz prvega začetka računalo s tem, da bo tudi Rusija pomagala Kitajcem. Take izjave kažejo na to, da mora biti Japonska silno oborožena, ker bi se sicer ne upala začeti vdirati v Kitajsko. Tudi Anglija ne gleda ponovnega japonskega vpada v Kitajsko prijazno. Iz Španije poročajo o manjših uspehih republikancev pri Madridu in o novih porazih republikancev na baskovskem bojišču. Pri Madridu so republikanci na zapadnem bojišču napredovali proti Bruneti, a na baskovski fronti so frankovci zavzeli več va- preveč. Potem pa je bilo že prepozno. Preden se je zavedel, je ležal na tleh. In potem je le malo manjkalo, da ni nastal splošen pretep. Komaj se je starejšim vašča-nom posrečilo pomiriti mladino, da se ni spoprijela, ker so vlekli nekateri fantje z Andrejem, drugi pa s sosedom. Sosed je počasi vstal in pogledal Andreja. »Tole mi boš pa še plačal,« je jezno rekel. »Na sodišče te ne bom gnal, ker se mi ne zdi vredno letati v mesto, ampak prišel bo čas, ko ti bom vse z obrestmi vrnil.« Segel je v žep in poklical gostilničarja. »Tule zaračunaj Štefan, da ne bo kdo rekel, da sem kaj njegovega spil. Te besede so merile spet na Andreja, ki bi bil kmalu iznova planil po sosedu. Le s težavo se je zadržal. Ko je sosed odšel, je Andrej sedel. Vašča-ni so se hoteli zaplesti v nov pogovor, toda nikomur ni šla beseda prav iz ust. Vsem se je videlo, da jih tlači nekakšna mora, da visi dogodek, ki se je pravkar odigral, kakor oblak nad njimi. Počasi so se drug za drugim razgubili. Tudi Andrej je plačal svoje in šel. Domov se mu še ni ljubilo iti. Zato je zavil v hrib proti cerkvi. Pot je bila prazna. Žive duše ni srečal, Čeprav ura še ni bila pozna. In šel je dalje proti gozdu. Kar same so ga nesle noge. Tu se je takrat sestal z Marijo. Prvič na samem. Tu je bila njegova, tu je vzcvetela njuna ljubezen in obrodila sad. Obstal je. Daleč spodaj je bila vas, že skoraj mirna, pokojna. Le malo oken je bilo še si. Po hudem porazu so se Baski zatekli v gore in se tam utrdili. Ni izključeno, da bo baskovska vlada spričo tega poraza odredila umik svoje vojske iz Santandra. Madridska vlada, ki se je bila preselila v Valencijo, se baje namerava zdaj preseliti v Barcelono. Katalonski ministrski predsednik Campa-nys je izjavil te dni, da katalonska vlada podpira skupno špansko (valencijsko) vlado in ne podžiga separatističnih teženj Katal-loncev. Katalonci imajo zdaj pripravljenih 300 tisoč mož za boj, ki jih bodo postavili, kakor je izjavil Com-panys, v obrambo skupne španske republike. Naglasil je tudi, da niti od daleč ne misli na kak ločen dogovor v državljanski vojni. Po francoskih vesteh so v Moskvi zelo vznemirjeni zaradi neuspehov španskih republikancev. Stalin je te dni sprejel španskega poslanika in mu obrazložil stališče ruske vlade. Zahteval ie. da se španska vlada v Valet ciji prostovoljno podredi nadzorstvu ruskega vojaškega atašeja. Hkratu je ^obljubil Špancem vso nadaljno pomoč. Francoske vesti trde dalje, da so tri ruske tovorne ladje odplule iz Bakuja z velikimi tovori vojnih potrebščin proti Španiji. V Španijo je odpotovalo tudi večje število letalskih, pehotnih in topničarskib oficirjev. Po vesti iz Bagdada je nastal v Iraku splošen upor. Uporniki so ubili šefa generalnega štaba, generala Bekirja Sidkija, ki je pred 10 meseci razglasil diktaturo. Bekir Sidki je veljal za pristaša nemške politike in za odločnega nasprotnika Anglije. Kolikor se je izvedelo, je iraška vlada podala ostavko in je novo vlado sestavil Džemil Enah paša. Usoda prejšnjega ministrskega predsednika Sulejmana paše ni znana. Vse kaže, da so uporniki gospodarji položaja po vsej državi. PETELIN JE V NEVARNOSTI Avtomobilist kmetu: »Ali ste zadovoljni, če vam dam 50 dinarjev za kokoš, ki sem vam jo povozil?« Kmet: »Najboljše bo, če mi daste 100 dinarjev, ker imam petelina, ki mu je bila nesrečna kokoš tako pri srcu, da mi od žalosti lahko še on pogine.« razsvetljenih. Vse se je kopalo v soju upadajočega meseca. Tu in tam se je še vil droben dim pod nebo. Bele steze med hišami, povsod okoli pa tihi gozdovi, odkoder prihaja tiho šumenje nad dolino. Andreju se je zazdelo, kakor bi bila v trenutku splahnela vsa jeza, ki ga je še pravkar kuhala zaradi prepira v gostilni. Kar pozabil je ves dogodek. Zdaj je bil v mislih spet pri svoji Mariji. In ona... O, če ni še zaspala, misli zdaj nanj, premišljuje, kako so ga doma sprejeli. In spet se Andrej spomni sprejema in potem prepira v gostilni in zdaj se mu zdi že vse skupaj neumno in mora se zasmejati. Čemu se je bilo treba pretepati in se zaganjati v soseda? Kakor petelin je bil. Saj je prav, če pravijo na vasi, da je Marija ušla pred njim. Tako vsaj nihče ne bo iskal zveze med njo in njim. In on sam si bo vse skupaj pokvaril. Zdaj je šele prav razumel, zakaj oče ni nič govoril z njim zaradi Marije. In mati tudi ne. »Neumnost sem napravil,« si je dejal. »Naj-pametneje bi bilo, če bi soseda prosil, naj mi oprosti.« Tako je modroval, toda hkratu je tudi vedel, da soseda ne bo prosil. Tako se pa ne sme ponižati, sicer mu bodo rekli, da se ga boji. »Oh. kaj mi pa hoče,« se je potem potolažil. »Saj mi ne more škodovati!« In potem je počasi odšel iz gozda nazaj proti vasi. Poslednje luči so se utrinjale po hišah. Od daleč je videl, da je na njegovem domu še svetlo. Iz kuhinjskega okna se sveti. Mati ga najbrž še čaka. Pa vendar ni šel naravnost domov. Najprej Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na zadnjem mariborskem sejmil so bile za kg žive teže nastopne cene: debelim volom 4.50 do 5.75, poldebelim 3.75 do 4.90, plemenskim 3.40 do 4.75, bikom za klanje 3.30 do 4.50, klavnim kravam 3.70 do 4.75, plemenskim 3.15 do 3.80, klobasa-ricam 2.15 do 3.50, molznicam 3.25 do 3.60, brejim 3 do 3.50, mladi živini 3.50 do 4.75* teletom 4 do 5.50 Din. ŽITO. Na žitnem trgu je Prizad znižal nakupne cene pšenici za 10 Din pri 100 kg, tako da se zdaj njegove cene gibljejo med 164 in 170 Din. Pričakuje se nadaljno znižanje. To pa je malo verjetno. V zasebnem prometu zahtevajo za pšenico 165 Din, vendar je zelo malo zanimanja in kupčija sploh počiva. Turščica stane 92 do 93 Din. Sejmi 24. avgusta: Šmartno pri Litiji (Javorje), Kočevje, Laško, Murska Sobota, Slovenska Bistrica. Sv. Duh pri Ljutomeru, Št. Jernej na Dolenjskem, Velenje; 25. avgusta: Loka pri Zusmu; 26. avgusta: Breg pri Ptuju, Rajhenburg, Veliki Gaber; 28. avgusta: Dolnja Lendava, Sv. Trojica V Slovenskih goricah; 29. avgusta: Muta, Poljčane, Sv. Filip v Ve-račah; 30. avgusta: Sv. Tomaž v ptujskem srezu, Zagorje ob Savi, Žalec. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 18. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 23.94 do 24.03 Din; 1 nemško marko za 17.45 do 17.59 Din; 1 angleški funt za 215.93 do 217.98 Din; 1 ameriški dolar za 43.09 do 43.45 Din; 100 francoskih frankov za 162.61 do 164.05 Din; 100 češkoslovaških kron za 151.43 do 152.54 Din; 100 italijanskih lir za 227.44 do 230.52 Din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 406.50 Din. Avstrijski šilingi so bili v ljubljanskem zasebnem kliringu po 8.46, nemški klirinški čeki pa po 13.01 Din. ga je zaneslo pod kozolec, kjer sta se tolikokrat sestala z Marijo. Še zmerom je bilo vse tiho kakor takrat Voz je stal na sredi, le da zdaj ni bilo na njem sena, ampak stelja. In mesečina je prav, tako silila skozi goste redi kakor takrat. *« »O, da bi bilo moje vojaščine že konec,<* si je rekel Andrej. »Da bi se že vse enkrat razpletlo. Zdaj nisem ne krop ne voda. Igrati moram z vsem svetom komedijo, čeprav; bi tako rad stopil pred ljudi in jim rekeh Takole je v resnici, pa nič drugače! Če se ves svet na glavo postavi, pojde pesem tako, kakor jo bom jaz pel.« ; Nekoliko hladno je bilo, toda Andrej tega' ni čutil. Še zmerom ni bil prav jasnih misli od vina. ki ga je popil kar preveč, toda počasi je že postajal bistrejši. In potem je le šel domov. Ko je stopil ceZ hišni prag, je zagledal mater, ki je sedela v kuhinji in pletla. I ■ »Kod si pa hodil?« ga je vprašala. »Na vasi sem bil,« je skoraj nejevoljno odvrnil. ''' »Ali boš kaj jedel? Saj nisi nič večerjal.« »Prav nič nisem potreben,« je dejal, potem pa se je le premislil: »Če bi bilo kaj majhnega, bi pa le.« Mati mu je prinesla iz shrambe suhega mesa in mu ga narezala. »Če boš še lačen, si ga pa kar sam še od-reži!« »Ne bo treba,« je odvrnil Andrej. In ko je meso pojedel, je odšel brez bede na podstrešje. Ko se je vrgel na posteljo, je zagodel: Drobne vesti Jesenska prireditev Ljubljanskega ve-lesejma bo letos od 1. do 12. septembra. Za to prireditev je generalna direkcija državnih Železnic dovolila polovično voznino, in sicer za potovanje v Ljubljano od 27. t. m. do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Na železniški odhodni postaji je treba kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za 2 IDin. Na to izkaznico bodo v Ljubljani na ve-lesejmu dali potrdilo o obisku in izdali ve-lesejmsko legitimacijo, nato pa bo obiskovalec imel brezplačen povratek. Jesenski ljubljanski velesejem bo imel razstavo slovenskega novinarstva, etnografsko in misijonsko razstavo »Indijo«, gospodinjsko razstavo »Materi za otroka«, umetnostno razstavo slo-,venskih likovnih umetnikov, cvetlično razstavo, vzoren sadni vrt, razstavo eksotičnih xibic in razstavo metuljev, razstavo malih živali, razstavo pernate in dlakaste divjadi na-SSh gozdov v posebnem živalskem vrtu in razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov, bo 12. septembra. Obiskovalcem bosta na {Tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev razpolago tudi lepo zabavišče in pa variete g prvovrstnimi atrakcijami. = Pridelek vina v Dalmaciji bo letos pre-ieej večji od lanskega, kakor kaže dosedanje Stanje tamkajšnjih vinogradnikov. V sami žibeniški občimi bodo pridelali okoli 1300 vagonov vina. Tudi sadje je letos v Dalmaciji zelo dobro obrodilo. Ker je ponudba velika, so cene precej nizke. = Točenje vina lastnega pridelka v savski banovini. Ban savske banovine Ružič je predpisal pogoje za izdajanje dovoljenj vinogradnikom za točenje vina lastnega pridelka »a področju savske banovine. Po teh pogojih bodo mogli vinogradniki točiti vino naj-idalje štiri mesece. DOPISI GLOBOKO. Hranilnica in posojilnica, r. z. a n. z. v Globokem razglaša redni občni zbor, ki bo v nedeljo 29. t. m. ob 15. v šolskem prostoru z naslednjim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo in odobritev računskega zaključka za 1. 1936. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. V primeru, da Drugi dan je malo poležal. Ni spal, le vstati se mu ni ljubilo. Dvignil se je šele takrat, ko je že slišal, da je že oče odšel, mati pa izginila v hlevu. Za zajtrk je izpil malo mleka v kuhinji, potem pa se je vrnil v svojo sobo. Brskati je začel po omari in prinašati na dan stare spomine. Kakšne neumnosti je hranil! Zvezke iz šolskih let, pisma, ki mu jih je pred nekaj leti pisalo neko dekle iz sosedne vasi, nerodna, , smešna pisma. Da, Korenova Tončka je bila... »Upam, da mati ni vsega prebrskala,« si je rekel. Potem je prijel pisma — precej jih je bilo — in jih raztrgal. In pomislil je, kako smešno mora biti, če tudi ona hrani njegova pisma. Ni jih bilo dosti, toda neumna so bila prav toliko, da se mu zdaj Tončka najbrž že smeje. In kako je to svojo ljubezen takrat prikrival pred starši. Ne oče ne mati nista ničesar zvedela o njej. Po kosilu pa se je le sprožil plaz, ki ga je 'Andrej na tihem pričakoval, Ko je oče odložil žlico, se je obrnil k sinu in mu rekel: »Upam, da si se zdaj pri vojakih že izpa-metoval.« »Kako mislite, oče?« je vprašal Andrej. »I, ali si že pozabil? Se boš pa vendar spomnil! Tisto s Kačarjevo Marijo.« »Kaj hočete z njo! Ali mi res kaj drugega ne veste povedati.« »Vidiš, to je prava beseda,« je veselo rfekel Podbregar, ki je sinov odgovor razumel po svoje. »Kar sreča je, da si moral iti k vojakom, da nisi počel neumnosti. Sicer se ti je pa sama umaknila ...« »Aha,« si je mislil Andrej. Torej tudi oče bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, bo pol ure pozneje drugi ne glede na število članov. — Načelstvo. IVANJKOVCI. V torek je preminul v ormoški bolnišnici za zastrupljenjem krvi g. Matej Veselko, majhen posestnik iz Miha-lovcev. Bil je dolgo vrsto let cestar pri okrajnem zastopu, potem pri sreskem cestnem odboru, nazadnje pa pri tukajšnji občini, kjer je bil 1. aprila letos reduciran. Mnogo let je bil oglednik živine. Marljiv pri vsakem delu in značajen, je bil vobče priljubljen. Dobil je pri delu majhno rano, ki ji ni posvečal posebne pozornosti in tako je postal šele 62 let star žrtev zastrupljenja. Pokopan je bil ob lepi udeležbi domačinov v četrtek na ormoškem pokopališču. Naj v miru počiva, ostalim pa naše sožalje. — Tukajšnja marljiva gasilska četa ima v načrtu izpopolnitev gasilnega orodja z motorko. V to svr-ho priredi v nedeljo 5. septembra ob 15. sep-veliko tombolo z mnogimi lepimi dobitki v Ivanjkovcih pri kolodvoru. VERZEJ. Selekcijsko društvo za svetlo-lisasto goved v Veržeju razstavi v sredo 25. t. m. nad 100 glav selekcijske živine na redni razstavi. Društvo deluje že od leta 1929. ter bo postavilo na razstavišče precej dober material. Ker bo nekaj dobre mlade plemenske živine tudi na prodaj, je dobrodošel vsakdo, ki se zanima za napredek živinoreje. Domače novosti * Grški princ Peter v Zagrebu. Nedavno zvečer je prispel v Zagreb grški princ Peter s svojim spremstvom in sicer incognito. Iz Zagreba je odpotoval v Budimpešto. * Skupščina sreske mladinske organizacije JNS v Ribnici. Predzadnjo nedeljo je bila v Ribnici ustanovna skupščina mladinske JNS za srez Kočevje. Na skupščino so prihiteli mladi pristaši JNS iz vseh krajev obširnega sreza. Prišli pa so tudi stari nacionalni borci. Skupščino je otvoril poslevodeči podpredsednik sreske organizacije JNS g. Janez Ar-ko. Razpravljalo se je o nujnosti in važnosti posega mladine v politično življenje. Za predsednika je bil izvoljen g. Arko Andreje, odborniška mesta pa so bila zaupana zastopnikom iz Ribnice, Sodražice, Loškega potoka, Kočevja in Velikih Lašč. Zaključno besedo je imel senator g. Ivan Pucelj, ki je ve, da je zbežala pred njim. Prav, prav. Kako bo takrat pogledal, ko bo vse zvedel! O, koliko bi bil dal, da bi bilo to že zdajle... Toda kakor je obljubil, je zaenkrat še molčal. Kačar pa je razpredal svoje načrte še dalje. »Toda ko se vrneš od vojakov, si moraš poiskati ženo. Meni se ne da več delati. Tudi trden nisem več tako, kakor sem bil. Letošnjo zimo že hudo čutim. V noge mi je šla.« »Saj je še čas, oče. Ne pozabite, da me čaka še leto dni vojaščine. Sami ste hoteli, da sem moral iti služit.« »Da, saj je bilo čisto prav. Tam te bodo vsaj naučili, kaj se pravi resno misliti.« »Sodim, da sem zmerom dovolj resno mislil,« je odvrnil Andrej. »Pa nisi,« ga je zavrnil oče. »Kako morete to trditi?« je vprašal Andrej, kakor bi ga bile očetove besede prav hudo zadele. v »I, tako. Tisto s Kačarjevo ni moglo biti resno.« »Pa naj bo po vaše,« si je mislil Andrej, a odgovoril ni nič. Toda Podbregar je hotel povedati svoje. »Ti,« mu je dejal čez nekaj časa, »malo sem premislil, katera bi bila zate.« Andrej je prisluhnil. Tako daleč je torej že! »Da. In zdi se mi, da nisem prav slabo izbral. Dekle ima denar in nič ji ni očitati. In premlada tudi ni, tako da se bosta lahko prav dobro razumela. Mislim, da je prav tvojih let.« »Katero pa mislite, oče?« »Saj jo dobro poznaš. Ali si ne moreš do-misiiti?« utrdil v mladini vero, da je njen nastop v politiki nujno potreben in da bo le organizirana postala važen činitelj. Nadalje je obravnaval vsa važnejša politična, socialna, gospodarska in kulturna vprašanja, ki stoje danes v ospredju. * Šaljapin pride na Bled. V Salzburg je prispel sloviti ruski pevec Fedor Šaljapin s svojo rodbino, da prisostvuje tamošnjim glasbenim svečanostim. Nato bo odpotoval na Bled, kjer namerava prebiti več tednov. * Predstavniki cerkve naj se ne spuščajo na politično področje. Voditelji mladih hrvatskih katolikov dr. Cicak je napisal v »Mladi Hrvatski« daljši članek o borbi proti konkordatu, v katerem prihaja do povsem drugih zaključkov kakor pa slovenska glasila Katoliške akcije. Tako zatrjuje dr. Cicak, da v borbi okoli konkordata sploh ni govora o borbi proti cerkvi, temveč samo o borbi s čisto strankarsko političnimi smotri. Katoliška cerkev lahko mirno gleda na potek te borbe, ker je nihče ne more premagati, dokler je zvesta svojemu vzvišenemu namenu. Ako pa zaidejo predstavniki cerkve na strankarsko politično področje, potem je gotovo, da bodo prej ali slej zablodili. * Kdo se je izdajal za kmetijskega ministra. »Jutro« piše: Zglasil se je pri nas kmetovalec iz Dobrepolj in nam pripovedoval: V ponedeljek so minili že trije tedni, odkar je toča neusmiljeno oklestila vso dobrepolj-sko dolino. Vseposod smo pričakovali obiskov in ogledov, ki so tudi bili napovedani, a so žal izostali. Pač, ko smo po malem že pospravljali sledove strahovitega neurja, se je pripeljal z avtom v našo dolino prikupen gospod z naočniki v spremstvu nekaterih drugih mladih gospodov. Krajevni činitelji in agitatorji so nam ga predstavili kot ministra za kmetijstvo. S polnim zaupanjem smo mu potožili svoje tegobe in gospod minister je vse to vzel na znanje. Potem smo pričakovali pomoči, ki pa je prišla od druge strani kakor od kmetijskega ministra. Poizvedovali smo sem in tja, in si lahko mislite naše razočaranje ko smo izvedeli, da je bil minister za kmetijstvo g. Stanko-vič tisti čas in je še danes v tujini in da ga nadomešča minister g. Jankovič, ki seveda ne zna slovenski, med tem ko je nam predstavljeni »minister« govoril lepo po naše. Vprašamo, kdo je bil ta minister za kmetijstvo, ki si je dovolil tako strahotno potegniti strašno prizadete Dobropoljce. Pozivamo oblastva, da to doženejo. »Ne.« »I, Korenovo Tončko. Pravijo, da si že pred nekaj leti hodil okoli nje. Kako se ti zdi?« Andrej je komaj prikril zloben nasmeh. In zdaj mu je bilo tudi takoj jasno, kako je oče prišel na to misel. Ker je tako grdo ravnal z njim, preden je odšel k vojakom, mu je hotel zdaj izbrati nevesto, ki mu bo morala biti po volji. Mati je brskala po njegovi omari — zdaj se je Andrej tudi spomnil, da je pred leti Tončkina pisma povezal, danes pa je dobil razvezana — in odkrila je Tončkine izlive ljubezni. Vse je povedala očetu in potem je družinski svet sklenil, da bi kazalo to staro ljubezen obnoviti in hkratu spraviti v hišo Korenov denar, ki ga mora biti precej, saj je Koren znan kot najtrdnejši kmet v sosedni vasi. Tako bi bili ubiti dve muhi na en mah ... »Hm, kako se mi zdi'« je ponovil . Andrej. »Res ne vem,« kaj naj bi rekel...« »Veš, s Korenom sem že govoril,« je nadaljeval Podbregar. »Oho, tudi to že. No, lepe reči so mi pripravili,« se je sam pri sebi posmejal Andrej. »Kaj bi bilo, če bi se zdajle izdal,« si je nato mislil. »Da, govoril sem,« je nadaljeval Podbregar, »in stari menda nima nič proti. Kaj če bi šel jutri Tončko obiskat?« »Saj je še dovolj časa,« še je branil Andrej. »Ne, pa nI,« je vneto odvrnil Podbregar, ki je hotel kovati železo, dokler je bilo še vroče. »Čim preje, tem bolje ."..« »Oče, kdo pa naj bi Tončko vzel?« je tedaj rekel Andrej, ki je hotel napraviti pogovoru konec. 'Dalje prihodnjič). * O tujskem prometu na Koroškem je izšel v »Koroškem Slovencu« članek, ki na-glaša med drugim: Tujski promet je postal po vojni tudi na Koroškem eden izmed najvažnejših denarnih virov. Mnogim je ustvaril boljše življenjske pogoje, nekatere pa je spravil ob vse. Lep razmah tujskega prometa lahko beležita okolici Klopinjskega in Baškega jezera, med tem ko se je razvoj ob južni obali Vrbskega jezera ustavil in so tamošnji hotelirji v skrbeh za svojo bodočnost. Težko pričakovanih gostov je vedno manj. Ko so začeli v Dolah pri Otoku graditi igrišče za golf, so listi mnogo pisali o privlačnosti te igre. Skoraj vsi Dolani in Otočani so se dali zapeljati in zidali so velike vile in jih lepo opremili. Zdaj so te vile skoraj prazne. Eden izmed Dolanov je zaradi zgradbe lepe vile prišel ob vse premoženje. pred nekaj dnevi pa je bilo na Otoku prodano posestvo družine, ki je tam gospodarila že nad 300 let. Ta družina je pričakovala lepe dohodke od tujskega prometa in k svoji vili je postavila še drugo in jo moderno opremila. Zadolžila se je pri banki in ko gostov ni bilo, je naraščajoči dolg požrl vse posestvo. Prejšnji posestnik je zdaj siromak pod tujo streho. Neki kmet. ki je istotako stavil svoje nade na tujski promet in zidal lepo vilo, je dejal: Ce bi imel še vso zemljo, ki sem jo podedoval, se ne bi bal bodočnosti. Zdaj imam prazno vilo in malo zemlje, in še ta ni obdelana. Advokat dr. Kloar Fran se je preselil s svojo pisarno iz Kozjega v Celje, Cankarjeva 7 I. * Podražitev kruha v Kranju. Te dni so se sestali pekovski mojstri iz Kranja in okolice in sklenili zaradi podražitve moke podražiti kruh in vse pekovske izdelke. V ponedeljek 16. t. m. so že stopile v veljavo zvišane cene, in sicer stane kilogram belega kruha 4.50 din, črnega kruha pa 4 din. * Ogromen mamutov zob in okostje neke vrste prajelena so izkopali pri Nadrljanu v Bački. V bližini so našli tudi nekaj posode, ki o njej domnevajo, da je iz rimskih časov. Poleg tega so dobili tudi precej kosti nekaterih drugih živali, ki danes že ne žive nikjer več. * »Slovenski mlekarski list« št. 8. je glede na mednarodni kongres za mlekarstvo, ki bo od 22. do 29. t. m. v Berlinu, posvečen mlekarstvu po svetu. Prinaša prav zanimive članke o mlekarstvu na Češkem, v Švici in v Italiji in prav lepo ilustrirane članke o Danski in Holandski, ki so jih prispevali domači strokovnjaki. Nadalje prinaša izviren članek o Ali je postal cloombrski dvorec zanju ječa? Kaj naj vse to pomeni? Kakšna zagonetna skrivnost mora biti to, ki celo otroke napravlja za ujetnike lastnega očeta. OSMO POGLAVJE Preden nadaljujem svojo povest, smatram, da je prišel pravi trenutek, ko je treba prepustiti besedo tistim, ki so bili priče dogodkov v notranjosti graščine, med tem ko sem se jaz omejeval na opazovanja zunaj gradu. Israel Stakes, cloombrski kočijaž, ni znal ne brati, ne pisati. Gospod Mathew Clark, presbiterianski pastor v Stoneykirku, se je zaradi tega potrudil, da je napisal vse, kar je Stakes izpovedal. Vse napisano pa je Stakes potrdil s križcem. Dobri pastor je naj-brže pripovedovalčeve besede obrnil malo na lepše, vendar se iz pisanja še zadosti izraža Stakesova osebnost. Zato se pisanje lahko smatra za natančno poročilo o vsem tem, kar je Stakes videl in slišal, ko je služil pri generalu Heatherstoneju... Izpovedbe Israela Stakesa, zapisane in overovljene od Mathewa Clarka, presbiterian-skega pastorja v Stoneykirku v wigtownski grofiji: »Gospod John West in pastor pravita, naj bi čim več povedal o generalu Heatherstoneju in njegovi hiši, a čim manj o samem sebi, češ da bralce moje zasebne zadeve nič ne zanimajo. Tega seveda ne verjamem, ker nemškem mlekarstvu, ki ga je za »Slovenski mlekarski list« napisal g. Walter Clauss, glavni tajnik Mednarodnega mlekarskega kongresa, in izviren članek o mlekarstvu v Avstriji, ki ga je napisal tajnik Avstrijskega mlekarskega združenja. V celoti je ta številka »Slovenskega mlekarskega lista« posrečen prispevek k vprašanju organizacije mlekarstva. »Slovenski mlekarski list« izdaja Zveza mJekarskih zadrug v Ljubljani, Šelenburgo-va 7-II, in stane za celo leto 18 Din, odnosno 12 Din, ako se naroči pod skupnim naslovom (zadruge, društva) najmanj v 10 izvodih. * Streli na urednika Matošiča. Te dni se je pred zagrebškimi sodniki vršila razprava po tiskovnem zakonu proti uredniku Matošiču, čigar ime je postalo posebno znano zadnje čase zaradi njegovih napadov na dr. Mačka v »Danici«. Tožil je Matošiča zaradi razža-ljenja trgovec Penič. Razprava je potekla zelo burno. Ko je po zaključku razprave Matošič stopil na prosto, se mu je približal neznanec in ga udaril močno po glavi menda z boksarjem. Matošič se je opotekel, potegnil iz žepa samokres in dvakrat ustrelil na napadalca. Krogli nista zadeli napadalca, temveč zasebnega uradnika Stipo Lisca. V gneči ki je nastala zaradi napada, je napadalec pobegnil. Matošiču je napadalec z udarcem prizadel hudo rano na glavi. Ranjenega uradnika Lisco so takoj odpeljali z reševalnim avtomobilom na kliniko. Ko je Matošič ustrelil na napadalca, je stal v bližini krojač Matija Kovač. Ta je, ko je ranjeni urednik »Danice« Matošič sedel v avtomobil, petkrat zaporedno ustrelil iz svojega revolverja proti Matošiču. Vse krogle so zgrešile smoter. Stražniki so takoj navalili na Kovača in ga aretirali. * Okrevališče jeseniške bratovske sklad-nice pod Golico. Bratovska skladnica na Jesenicah je pred kratkim kupila daleč naokoli znan penzion Verwega-Fenz. ki je tik pod Golico. Novo okrevališče ima izredno ugodno lego. Okrevališče stoji na prijaznem holmu in Bratovska skladnica bo pošiljala gor bolnike, ki so prestali hujše operacije in bolezni. * Porušeni mostovi v Osluševcih ogražajo od dne do dne bolj promet. Mostovi leže že skoro tri mesece porušeni, prišla je tudi že komisija banske uprave, toda do danes se še nič ne vidi, da bi nameravali mostove popraviti, kar je za promet nujno potrebno Občina Osluševci pa bi morala radi varnosti prometa označiti ta dela s primernim znamenjem, so Stakesi po vsej pokrajini znani in spoštovani. Mnogo je ljudi v Nithdaleju in Amon-daleju, ki bi radi kaj slišali o sinu Archieja Stakesa in Ecclefechana. Toda naj ustrežem želji Johna Westa. Zato upam, da me ne bo pozabil, če mi bo treba kdaj prositi za kakšno uslužnost. Pisati ne znam, zakaj moj oče me je uporabljal le za poljsko strašilo, namesto da bi me pošiljal v šolo. Kar se pa verskih naukov tiče, me je dobro vzgojil. Bog bodi hvaljen in češčen! Zadnjega maja lanskega leta je bilo, ko me je na cesti ustavil oskrbnik MacNeil in me vprašal, ali bi šel služit za kočijaža ali vrtnarja. Po naključju sem prav tedaj iskal službo, vendar mu tega nisem hotel reči. »Vi lahko sprejmete to službo ali pa ne,« je rekel zbadljivo. »Je dobra služba. Marsikdo bi si prste obliznil zanjo. Če jo sprejmete, pridite jutri ob dveh v mojo nisarno, pa boste lahko sami govorili z gospodarjem.« Več nisem mogel izvedeti od njega, zakaj MacNeil je pretkan lisjakinjihimaprecejza ušesi. Na onem svetu pa mu ne bo mnogo koristilo, če si je na tem nabral kup srebra. Na sodni dan bo velika množica takšnih oskrbnikov stala na levi strani božjega prestola, in nič se ne bom čudil, če bo tudi MacNeil med njimi. Naslednji dan sem torej prišel v njegovo pisarno in sem dobil tam oskrbnika in dol- da je cesta za vozovni promet zaprta; ponoči bi morala goreti luč. Nedavno se je vračalo več vaščanov ponoči domov z veselice. Čes most so bile navadno položene deske. V temni noči pa pešci niso opazili, da na mostu ni desk in je nenadno padlo v vodo 12 ljudi. K sreči so odnesli le lažje poškodbe. Lahko pa bi bile tudi smrtne žrtve. * Smrtna kosa v Julijski krajini. V Gorici so umrli 471etni Valentin Furlan, 541etna Alojzija Komeljeva, dalje Josip Marc v stan rosti 63 let iz Ajdovščine, 301etni Avguštin Krašna iz Ajdovščine in 37 let stari Franoe Skočir iz Kobarida, v Trstu pa 72 let stara Ivana Grižonova, 781etni Josip Trampuš, 6C let stari Josip Kobal in Josipina Kerševar-nova v starosti 70 let. * Strelska organizacija v Borovljah je star« ra že preko 100 let. Ker je bilo pred davnimi leti v Borovljah in okolici še vse popolnoma slovensko, so imeli strelci slovensko poveljstvo. Med ljudstvom še danes slišimo značilne izraze kakor na primer: Vrakovce (peteline) napnite, proti lipi se obrnite in vsi. glih strelite! Starodavno strelsko društvo ima vsako leto sredi avgusta svoje žeg-nanje. Ta praznik se obhaja na Doleh v ce«v kvici sv. Jožefa. V zadnjih letih pa žegna-nja niso več tako živahna, ker propada pu-škarska obrt, s katero je bila starodavna strelska organizacija v najtesnejši zvezi. * Že drugič toča v Škocijanski dolini. Letošnje nevihte tudi Škocijanski dolini (tiso prizanesle. Ljudje so se zelo veselili dobna letine, ki je letos dobro kazala, a je toča račune prekrižala. Julija je med strašnim viharjem padala kakor orehi debela toča, vendar pa je kmalu nehala in ni napravila mnogo škode. Zal je dolino te dni spet obiskalo neurje s hudim viharjem in točo. Ker je bila toča drobna, so ljudje mislili, da nf napravila kaj več škode. Ko so pa te dni gledali po polju, so videli, da se ranjena koruza suši, a fižol je dobil rjo in je uničen. Istotako je toča zelo škodovala krompirju. Tako so uničene kmetove nade. * Tretja letošnja žrtev potoka Unca. Pred dnevi je šel sodar Karel Šunko s Planin« pomagat svojemu sinu drobit gramoz v L»* zah. Ko je prišel do mostu, ki veže Planina in Laze, je srečal ribolovskega čuvarja ia mu potožil, da ga napada slabost. Po kratkem razgovoru sta se razšla. Šunko si ja nato hotel pogasiti žejo. Stopil-je pod most, da bi se napil vode iz Unca. Pripognil se je in začel piti. Naenkrat pa ga je napadla nezavest, zgrudil se je v vodo in utonil. gega mršavega moža s sivimi lasmi in obrazom, ki je bil rjav in gubast kakor oreh. Dolgi mož mi je ostro pogledal v obraz z očmi, ki so plamtele kakor žareče oglje, in me vprašal: »Ali ste se rodili v tej pokrajini?« »Seveda,« sem odvrnil. »Tudi je nisem nikdar zapustil.« »Še nikdar niste šli iz Škotske?« je vpraf šal. :f »Dvakrat na sejem,« sem rekel, ker sem resnicoljuben mož in ker je to vedel tudi gospod MacNeil, saj sem zanj kupil dva bika in' eno kravo, ki jih je hotel imeti za posestvo Drumclough. »Gospod MacNeil mi je povedal, da ne znate pisati,« je rekel dolgi mož, ki ni bil seveda nihče drugi kakor general. »Ne!« sem odgovoril. »Brati tudi ne?« je vprašal. »Ne!« sem ponovil. »Zdi se mi,« je menil general obrnivši se E gospodu MacNeilu, »da je to človek, kakršnega iščem. Služinčad se dandanes zaradi' prevelike izobrazbe pokvari. Ne dvomim, Stakes, da bom zadovoljen z vami. Dobivali boste po tri funte na mesec z vso preskrbo« Toda pridržim si pravico, da vam lahko vsalc čas v štiri in dvajsetih urah odpovem službo« Kako vam je to všeč?« »Ni tako kakor v moji zadnji službi,« sem rekel čemerno. »To je resnica, zakaj stari Scott mi je dajal samo en funt na mesec in dvakrat dnevno ovseno kašo.« »No,« je rekel, »morda vam povečamo plačo, če se dobro izkažete. Tu imate naplačilo, ki je tu v navadi, kakor mi je rekel gospod Maščevalci iz Indije * Za župnega upravitelja v Hrenovicah na Krasu je bil pred kratkim imenovan g. Ivan Bidovec, ki je bil svoječasno upravitelj župnije v Dolini pri Trstu. Svoje novo službeno mesto je že nastopil. V Brestovico je šel za upravitelja tamkajšnje župnije g. Bernard Špacapan. * Skupno v smrt. Dva mlada Mariborčana sta si te dni blizu Sv. Marjete ob Pesnici Vzela življenje. Bila sta to 271etni brezposelni tkalec Emerik Cuš in 231etna Štefka Deržolova. Čuš je s staro lovsko puško eno-cevko najprej ustrelil svojo ljubico. Zadel jo je pod brado in je v nekaj trenutkih izdihnila. Nato pa je Čuš še sebi pognal kroglo v glavo. Pred očitno dogovorjeno skupno smrtjo sta bila oba dobre volje in sta zaužila precej vina. Čuš je pred smrtjo napisal svoji materi, ki ima trafiko v Mariboru lepo poslovilno pismo. Vzrok obupnega dejanja je brezupna ljubezen. * Avtobus Maribor—Ptuj se je dvakrat .vnel. Kakor vsak dan se je te dni zjutraj odpeljal iz Maribora avtobus proti Ptuju. vV bližini Zlatoličja pa je nenadoma nastal V avtobusu velik dim. Šofer je vozilo takoj ustavil in vsi potniki so morali izstopiti. Vsi prestrašeni so opazili, da je bil voz na zadnjem delu, kjer je kurjavni plinski kotel, popolnoma žareč. Potniki so hitro poiskali v bližni hiši škafe in z vodo požar pogasili. Ko so mislili, da je vse v redu, so potniki spet vstopili in šofer je nadaljeval vožnjo proti Ptuju. Avtobus pa še ni daleč privo-