OD MAC DONALDA DO ATTLEEJA Ko je Evropo v prejšnjem sto¬ letju zajel val industrializacije, je bila Anglija tista, M je bila na če¬ lu tega velikega preobrata; angle¬ ško gospodarstvo je krenilo na pot moderne industrije, ko sta bili na vladi izmenoma dve veliki stranki: liberalna in konservativna. Prole¬ tariat je rastri, politične stranke ki bi odgovarjala njega moči, pa še dolgo ni bilo. Delavske koristi so iskale zaščite in obrambe v de¬ lavskih strokovnih organizacijah, politično gibanje, ki je slonelo na borbi teh strokovnih organizacij, pa se je šele pripravljalo. Iz izreč¬ no intelektualističnih krogov je vzrastlo gibanje stranke, ki si je nato nadelo ime Labour party — Delavska stranka. Iz teh krogov je vzrastel prvi veliki voditelj an¬ gleškega delavskega političnega gibanja — Ramsay MacDonald. Šele po prvi svetovni vojni je pod njegovim vodstvom stranka prvič dosegla večino pri volitvah v začetku leta 1924. V volilni bor¬ bi leta 1923 so stranki zadnjič sku¬ šali podtakniti namen krvavih preobratov v smislu kom. revolu¬ cije; objavljeno je bilo (ponare¬ jeno) pismo sovjetskega kom. vo¬ ditelja Zinovjeva z navodili za vo- | litve. Toda konservativci so pre¬ jeli 1929 tako skromno večino, da so bile že nekaj mesecev nato nove volitve, ki so prinesle na oblast Ramsaya MacDonalda. Toda tudi tedaj je bilo to samo za nekaj me¬ secev in koncem leta so nove vo¬ litve vrnile oblast konservativcem. Ko je leta 1929 MacDonald zopet zmagal pri volitvah, je bilo to le za dve leti in leta 1931 je moral MacDonald odstopiti in sicer tako, da je tvegal razkol v lastni stran¬ ki; skupno s konservativci je šel na volitve kot kandidat nacional¬ ne delavske stranke; ostal je pred¬ sednik vlade, v kateri je imela konservativna stranka večino, do novembra 1935. Pravo delavsko stranko je vodil za MacDonaldom Atlee, ki j e med drugo svetovno vojno vstopil v skupno vlado s konservativci, dokler ni v juliju 1945 'zmagal pri volitvah. Ko je letos februarja šel na volitve, se je vrnil v parlament s 7 glasovi ve¬ čine. Še pred koncem tega leta bo moral znova na volitve. Angleški parlament mora namreč dajati vladi vsaj 50 glasov večine, ako hoče, da lahko ostane vlada trdno ria oblasti. MacDonaldove vlade so nosile predvsem dve oznaki: v notranji politiki so skušale trdno zavaro¬ vati pravice strokovnih organiza¬ cij (Trade Unions), v zunanji po¬ litiki pa je delavska stranka zago¬ varjala iskreno sodelovanje v vseh mednarodnih ustanovah. Anglija je tedaj v veliki meri še živela v veri, da je daleč od Evrope in var¬ na na svojih otokih. Opozicija zu¬ nanji politiki delavske stranke je bila tista, ki je med prvo in drugo vojno določala kratko dobo Mac- Donaldovih vlad. Ko je v letu 1929 spet prišla na vlado delavska stranka, je bil spet pritisk zun. dogodkov tisti, ki je odločil hiter konec delavske vlade. Hooverjev moratorij in temu sledeči medna¬ rodni finančni in gospodarski do¬ godki so izzvali prvo veliko finanč¬ no krizo v Angliji (1. 1931) : zlato kritje angleškemu funtu je bilo od¬ tegnjeno in MacDonald je podal ostavko, sestavil z delom svoje stranke novo koalicijsko vlado s konservativci in odšel na volitve. Delavska stranka je šla v opozici¬ jo proti svojemu nekdanjemu vo¬ ditelju in major Atlee je poslej skupno s Hendersonom, Lansbu- ryjem in Noel Bakerjem vodil u- sodo stranke. Angleška delavska stranka je sicer v vsej svoji zgodovini sode¬ lovala z ostalimi socialističnimi strankami v drugi internacionali, vendar so šla nekatera določila angleškega delavskega programa daleč mimo osnov socialdemokra¬ cije. Ves čas je bila stranka tudi v hudem boju s komunizmom, dasi je v svojih strokovnih organizaci¬ jah zagovarjala obsežne načrte o preureditvi angleškega gospodar¬ stva v socialističnem smislu. Pri volitvah v februarju 1950 je angleško ljudstvo odklonilo pro¬ gram delavske stranke o obsežnih socializacijah. Atlee je sicer dobil 7 mandatov več kot opozicija, toda zanj je glasovalo le 13 in pol mi¬ ljona volivcev, dočim je za opozi¬ cijo bilo oddanih nekaj nad 15 mi¬ lj onov glasov. Tokrat pri volitvah še niso odločali vidiki zunanje po¬ litike (največja zasluga delavske stranke je gotovo ta, da je s svo¬ jo zunanjo politiko krenila v tak antikomunizem, kakor bi ga kon¬ servativna stranka bila komaj spo¬ sobna). Odklonjen je bilo resnič¬ no preradikalen program sociali¬ zacij. Evropa in z njo ves svet pa hiti danes težkim odločitvam na¬ proti, ko bo treba odrediti, kakšna bo usoda Nemčije v Evropi in uso¬ da Japonske v Aziji. Oboje skuša komunizem urejati s povečanim nasiljem in naraščajočo “mrzlo vojno”. Omejitev programa s socializa¬ cijami in povečana borba proti ko¬ munizmu bo vsebina Atleejeve vlade in vsebina bodočih volitev. Toda v delavski stranki bo Atlee zaradi omejitve 1 socializacij nale¬ tel na težave z levim krilom stran¬ ke ; vsak razkol s tem levim krilom pa bi pomenil nevarnost narašča¬ nja moči kom. stranke v Angliji. Enaka kriza, ki je narekovala pred 20 leti MacDonaldu nujnost raz¬ kola z levico, ki jo je tedaj vodil Atlee, lahko sedaj dvigne Atleeja v borbo proti levici, na katere čelo stopa dosedanji zdravstveni mini¬ ster v njegovi vladi — Aneurin Bevan, ki ni samo zelo sposoben, ampak povrhu še iz Walesa, domo¬ vine angleških radikalcev. Predsednik Gen. Peron o položaju poljedelstva Argentinske poljedelske zadru¬ ge se pripravljajo na velik kon¬ gres, ki bo v začetku marca v me¬ stu Azul; pred kongresom je v če¬ trtek, 23. februarja predsednik general PERON sprejel v vladni palači 150 argentinskih poljedel¬ cev, ko so vsi člani poljedelskih zadrug. Delegacijo je predsedniku predstavil guverner province Bue¬ nos Aires, polkovnik g. Mercante. Uvodoma je predsednik pohvalil delo poljedelskih zadrug in se za¬ hvalil 'vsem tistim, ki te zadruge tako požrtvovalno vodijo. Povda- ril je, da je bila ravno zadruga tista, ki je iz trgovine z žitom iz¬ ločila posrednika in nehala je do¬ ba, ko se je pred enega samega kupca moralo postaviti tisoč kme¬ tov, da bi mu prodali svoje proiz¬ vode. Trgovina z žitom in drugimi pridelki je postala monopol ■države in res je, je dejal predsednik, da je država pri tem mnogo zaslužila. Kupovala je žito po 20 pesov in ga prodajala po 60. Toda pri tem je vlada vedela, kaj je delala; se¬ daj, ko se lahko zgodi, da bo žito po 5 pesov, bo vlada iz tistega do¬ bička poljedelcem še naprej pla¬ čevala po 20 pesov in še več žito . Tisti milj oni prislužka bodo krili potrebe težkih časov. Ko se bo kmet obrnil na oblast in rekel: “Rabim denar”, mu bo vlada lah¬ ko rekla: “Tukaj je denar, vzemi ga”. Z dobičkom prejšnih let smo ustvarili v naprej kompenzacijski fond, ki bo v slabih časih kril pri¬ manjkljaj. — Argentinski kapita¬ lizem nosi le malo krivde za pre¬ teklo izrabljanje, največ je kriv mednarodni kapitalizem. Bili so časi, ko je Argentina dnevno mo- I rala plačevati po dva milj ona pe¬ sov na račun za obresti na poso- i jilo v tujini. Toda sedaj je tega I konec, kajti železnice, telefoni in drugi viri javne uporabe so danes v rokah argentinskega naroda. Za \ nakup tega je bilo treba izdati nad deset miljard. Seveda smo da¬ nes brez rezerv, toda pri tem smo v istem stanju, kakor je tisti, ki 1 je kupil s prihranki hišo in opre¬ mo zomjo in je potem brez kraj- | carja v žepu. Pravijo, da naj bi | zato najeli posojilo. Toda sedanja ! vlada tega ne bo storila. Ne bomo ' najeli posojila, za katerega bi mo- j rali potem nositi posledice dvajset , let. Ako nam kdo hoče kaj prodati, smo pripravljeni sprejeti trgovske kredite, posojila pa sedanja vlada ne bo najemala. Z vsemi devizami, ki nam bodo na razpolago, bomo kupovali predvsem poljedelske stroje in druge naprave za zbolj¬ šanje našega poljedelstva. V tej borbi bomo seveda morali nekoli¬ ko potrpeti, toda to trpljenje še vedno ne bo tolikšno, kakor je trp¬ ljenje nekaterih drugih narodov, ki pa hočejo vzdržati, ker verujejp v zboljšanje. Inflacija v Argentini še od da¬ leč ne dosega tiste, ki vlada v ne¬ katerih drugih državah; inflacijo bomo mogli pri nas omejiti samo tedaj, ko bomo dosegli ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo. Se¬ danje stanje bo trajalo še dve do tri leta, nakar bomo v naslednjih dveh letih dosegli še večje blago¬ stanje. Ob koncu svojega govora je predsednik general Peron pod¬ črtal, da mora biti proizvodnja ar¬ gentinskega kmetijstva v prihod¬ njem letu za 25 do 33 odstotkov višja, kakor pa je bila dosedaj. MOSKVA POSTAVLJA RAČUNE V LETO 1952 Kdor je računal na razčiščenje med¬ narodne krize v letošnjem letu, bo najbrž nekoliko razočaran. Ves svet je nepeto pričakoval izid volitev v Angli¬ ji; ako bi se na oblast vrnil Churchill, bi to po mnenju nekaterih pomenilo, da bi prišlo do jasnejših in hitrejših od¬ ločitev glede napetosti med sovjeti in zahodom. Toda v Angliji so bilo volitve takšne, da bo nejasnost angleške no¬ tranje politike trajala do prihodnjih vo¬ litev, ki bodo, verjetno že junija mese¬ ca. Torej bodo letos morali na drugih poljih izsiliti obrambo v “mrzli vojni” v veliki meri brez Anglije. — Na Dalj¬ nem vzhodu se v Indokini na odpor proti kom. guerilcem šele pripravljajo. ŠIBKA ANGLIJA V ŠIBKI EVROPI Delevska stranka je pri volitvah pre¬ jela komaj sedem glasov večine, s ka¬ tero pa ne more izvajati svoje politike. Evropi pa grozita letos dve veliki krizi: 1 pohod komunistov na Berlin ob binkoštih, ko bodo kom. poslali v Ber¬ lin nad pol miljona nemške komunistič¬ ne mladine. Vse nemške protikom. stranke svarijo že dalj časa zahodne za¬ veznike, da mislijo komunisti mladino izrabiti zato, da se bo razlila nad vse glavno mesto. Za njo bi pritisnili sta¬ rejši kom. demonstranti, izvedli “udar” jn se polastili mestne uprave, ki bi po¬ zvala sovjetsko vojsko, da zasede ves Rerlin in zahodne zaveznike “povabi”, LA NUEVA ERA EN LA ARGENTINA El 24 de febrero se conmemoro el cuarto aniversario de las elec- ciones en las cuales el pueblo argentino eligio al GENERAL JUAN DO¬ MINGO PERON Presidente de la Republica. En ese dia empezo la epo- ca de universal progreso en la Argentina, que sigue todavia su marcha. Toda la Republica se alegro con entusiasmo al proceder a la reali- "acičn de grandes obras publicas. La Nacion acepto tambien su nueva Constitucion, que responde a la epoca moderna; la gente obrera se ve protegida por la legislacion social mas moderna; los ancianos ya se ven tambien dignamente protegidos y amparados en su vejez; toda aiencion se dediča a la juventud, segun las palabras del mismo presi¬ dente, la unica clase privilegiada, ya que todos los demas privilegios han sido abolidos. En este periodo han sido nacionalizados los ferrocariies y telefo- nos; ha sido creada la marina mercante de estado. Asi quedo estable- cida la independencia economica del estado. Hoy es la Argentina el pais de la paz y bienestar. En todas partes del mundo hay muchisimos que aspiran tener a la Argentina por su patria, manteniendo siempre alto el numero de los nuevos inmigrantes. De una manera muy signfiicativa se celebro el cuarto aniversario del 24 de febrero con la inauguracion del parque “Los Derechos de la An- cianidad". En el Lugar sobre el Camino que va a La Plata se reunio una enorme muchedumbre esperando la llegada de su presidente Ge¬ neral Juan Domingo Peron y de su esposa Sra. Maria Eva de Peron y su intimo colaborador el gobernador de la Provincia de Buenos Aires, coronel Mercante. Llegando los altos huespedes todo el pueblo alli reunido entro al parque, antes estancia Pereyra Iraola. Hablaron en el solemnisimo acto el Senor Presidente, y su esposa y el coronel Mercante entre los atrona- dores aplausos de la muchedumbre. ZAČATEK NOVEGA RAZDOBJA V ARGENTINI Dne 24. februarja so minila štiri leta, odkar je argentinski narod pri predsedniških volitvah svobodno izrazil svojo voljo in izvolil za predsed¬ nika republike GENERALA JUANA D. PERONA. S tem dnem je za Ar¬ gentino nastopila nova doba, ki jo označuje vsestranska delavnost in velik napredek, ki še ni zaustavljen. Nov duh je zavel po vsej republiki. V vseh provincah so začeli izva¬ jati velika javna dela in melioracije. Država je v tem času dobila novo moderno ustavo, delovni sloji najmodernejšo socialno zakonodajo, po¬ polno zaščito so dobili tudi starostniki, ki sedaj prejemajo državno po¬ kojnino in so tako za svoja stara leta preskrbljeni. Vse pozornosti je de¬ ležna mladina in ta je po besedah samega predsednika edini stan, ki uživa vse privilegije državne uprave, vsi ostali privilegiji iz prejšnjih ča¬ sov so pa odpravljeni. Vlada je v tem času podržavila železnice, telefon in ustvarila mo¬ derno trgovsko mornarico in tako položila temelje tudi za gospodarsko neodvisnost države. Argentina je danes dežela miru in blagostanja. Kot tako jo sedaj pozna ves svet. Zato si jo pa tudi vedno bolj izbirajo za svojo novo do¬ movino tudi številni imigranti iz vseh držav na svetu. Najlepša proslavitev tega spominskega dne je bila otvoritev parka “Los Derechos de la Ancianidad". Ob cesti, ki vodi v La Plato se je v bližini Quilmesa zbrala množica naroda in čakala na prihod predsed¬ nika republike generala Perona, njegove gospe soproge in predsedni¬ kovega najtesnejšega sodelavca guvernerja prov. Buenos Aires polkov¬ nika Mercante-ja. Gospod predsednik se je s svojim spremstvom v spre¬ vodu podal v novo urejeni moderni park ter ga je odprl s slovesnim na¬ govorom. Spominske govore sta imela tudi gospa Mara Eva Peron in polkovnik Mercante. da naj se mirno umaknejo iz nemške prestolnice. Zahodni poveljniki v Berlinu še niso podali nobene izjave o tem, kako misli¬ jo preprečiti vdor kom. mladine v za¬ hodne predele mesta. Edino to je bilo objavljeno, da so ameriške ladje začele dovažati v nemška pristanišča velike množine tankov; samo v Bremenu so jih v enem dnevu izkrcali 617. Druga nevarnost, ki grozi oslabiti Evropo, pa so akcije komunistov, ki de¬ lajo načrtno, da preprečijo dovoz oro¬ žja iz USA v države Atlantske pogod¬ be. Težišče kom. naporov je še vedno v Franciji, toda tudi na Nizozemskem in ! v Belgiji ter Italiji se komunisti pri- 1 pravljajo na stavke v pristaniščih. V Belgiji imajo dne 12. marca volitve, ki naj odločijo, ali se vrne kralj Leopold iz tujine domov na prestol ali ne. Sociali¬ sti in komunisti so v skupni fronti pro¬ ti kralju,, dočim je večina liberalcev in. pa krščanska demokratska stranka za vrnitev kralja. Bodi izid volitev tak ali tak — kraljevo vprašanje, ki vznemirja Belgijce že pet let, ne more v enem le¬ tu pomirti notranjepolitičnih strasti, ki se pri tem razpihujejo. Iz USA pa poročajo, da odhaja oro¬ žje v Evropo predvsem zato, da pre¬ preči, da bi sovjeti potek mrzle vojne tako izrabili, da bi Evropo presenetili, jo napadli in zasedli. Akcija orožja pa je uspešna, ako se naslanja na močno in zanesljivo politično situacijo. Ta pa na žalost ne kaže na kaj takega. Volitve v Angliji so šibkost Evrope za dobo pri¬ hodnjih mesecev le še povečale. Angli¬ ja pa je še vedno prva država v zboru držav angleškega imperija in vodilna članica Atlantske zveze. RAČUNI NA LETO 1952 Pred nekaj dnevi sta se Maocetung in njegov zunanji minister Čuenlai vrnila iz Moskve. Takoj potem so se začeli ši¬ riti komentarji o pogodbah, ki so bile sklenjene v Moskvi. Glavni komentarji izzvene tako, da so pri pogajanjih v Moskvi postavili leto 1952 »kot bodoči mejnik odnošajev med Kitajsko in so¬ vjeti. Takrat bodo kit. komunisti preje¬ li Port Artur in Dairen in takrat se bo sovjetska uprava umaknila z vodstva mandžurskih železnic. Ta rok bi naj bil določen zaradi tega, ker v Moskvi raču¬ najo, da bo do tedaj sklenjena mirovna pogodba z Nemčijo, prav tako pa tudi pogodba o Japonski. Ko listi v USA to navajajo, dodajajo, da so sovjeti Maocetungu nakazali, da iz Sovjetske zveze ne bo mogel prejema¬ ti industrijskih strojev za industriali¬ zacijo Kitajske. Moskovski voditelji so mu baje dali vedeti, da bo oboje Mao¬ cetung prejel iz Nemčije in Japonske. Zanimivo pa je pri tem dejstvo, da so sovjeti sicer obljubili nekaj kar imajo in to je nemška industrija v vzhodni Nemčiji, prav tako pa so že obljubili ti¬ sto, česar še nimajo in sicer izdelke ja¬ ponske industrije. Torej sovjeti že raču¬ najo s tem, da bodo vsaj do leta 1952 tudi na Japonskem izsilili tako situaci¬ jo,, kakor je sedaj v Nemčiji ali pa vsaj približno tako. In ti njihovi računi ob¬ segajo dobo do konca leta 1952. Indu- (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2. III. 1950 - Ano del Libertador General San Martin Kocbekova tovarišija IZ TEDNA V TEDEN ARGENTINA Moto: “Zanimiva kljukca sva, je rekel Vidmar.” Kocbek: “Tovarišija”, str. 247. Dragi g. urednik! Danes vam ne pišem o USA. Moje misli so vse v stari domovini. Morda bo¬ do tudi vaši bralci radi poromali z me¬ noj na stara slovenska tla. Prebral sem Edvard Kocbekovo knji- ko “Tovarišija”, ki jo je izdala Državna založba Slovenije v Ljubljani 1949. To naj bi bili dnevniški zapiski od 17. maja 1942 do 1. maja 1943 o njegovem par¬ tizanskem življenju. Ves čas, ko sem se prebijal od strani do strani skozi samo- opravičevanja, zagovarjanja in poveli¬ čevanja partizanskih in lastnih zablod ter gostobesedno obsojanje vsega, kar se ne sklada z njegovo zamislijo revolucije, in neprikrito sovraštvo do vsakogar, ki si upa v državljanski vojski misliti dru¬ gače kot on, Edvard Kocbek, mi je sism živo pred očmi, kako potreben bi oil že takrat tisti odlok rimske kongregacije z dne 1. julija 1949 o sodelovanju s ko¬ munisti. Kocbeku bi najbrž ne bilo več pomoči, ker mu je že duh okrožnice o komunizmu “Divini Redemptoris” “ne- življenski” (297), toda marsikoga bi le rešilo pred zveriženim modrovanjem ta- koimenovanih krščanskih socialistov, ki so si domišljali, da rešujejo narod, ko se vsiljujejo komunistom. Bog mi greh odpusti! Med prebiranjem se mi je od 111. strani dalje vedno vrivala tudi mi¬ sel, da je Kidrič imel le nekoliko prav, ko “je videl v meni” — tako piše Koc¬ bek — osliča s prebrisanimi očmi in s skrivnostnim križem na hrbtu, ki je iz raja zablodil v džunglo”. Pa še to se je mešalo v moje misli, ali ni morda “To¬ varišija” nekak neprostovoljen epilog k žalostnim poglavjem nekdanjega kri- žarstva. Da, Edvard Kocbek je zablodil daleč v komunistično džunglo, čeprav morda uradno nikoli ni pristopil v komunistič¬ no stranko. Le poglejmo v njegovo knji¬ go! Že na strani 21. pripoveduje, kako je politkomisar (Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten!) Kveder poz¬ dravljal Izvršni odbor Osvobodilne fron¬ te in dostavlja: “Ves čas pozdrava sem gledal v slovensko zastavo z rdečo zve¬ zdo in trepetal od ganotja”. Pri vsem ganotju je torej dobro vedel, da je pod komando komunistov. Ob rdeči zvezdi, čeprav na slovenski zastavi, se ni mo¬ gel motiti. Na strani 52. pripoveduje, da komunisti proti nepartijskim aktivis¬ tom nastopajo “preveč zvišeno”, toda kljub temu uči, da si brez marksistično- leninistične teorije “ni mogoče misliti uspešnega posega v javno življenje.” Spet občuduje “Antejevo silo” marksiz¬ ma in leninizma in sprejema “kot krist¬ jan brez rezerve tak način družbenega in političnega mišljenja”. (170) Malo naprej sprejema “marksistično-leninis- tična spoznanja o objektivnih zakonih družbenega razvoja” (175). Slovesno priznava komunizmu “legitimacijo v so¬ dobni preobrazbi sveta”. (245) In na isti strani izjavlja, da “konkretnega na¬ stopa komunizma v sodobni zgodovini ne moreš ločiti od njegove teorije”. Ko¬ munizem mu je najnaprednejši družbe¬ ni nauk. Tako le jo pogrunta: ”In kaj je bolj razumljivo kakor to, da so v po¬ litičnih in družbenih zadevah prevzeli inicijativo komunisti, ki to svojo pravi¬ co jemljejo iz marksizma-leninizma, naj¬ naprednejšega družbenega nauka”. (362) To je pač dovolj odkrito odobravanje komunizma, ki kot družbeni red nika¬ kor ni v skladu s krščanskim pojmova¬ njem svobode. Daleč v .komunistično džunglo je torej pisatelj zablodil, pa se te džungle tudi veseli. In ker tisti, ki z volkom hodi, tudi z volkom tuli, zato iz dna srca vse tiste, ki nočejo za njim v džunglo, za¬ ničuje in sovraži. Kakor kakemu politič¬ nemu agitatorju pred 30 leti mu je ved¬ no na jeziku klerikalizem. S Kidričem se strinja, da “moramo (in to v kato¬ licizmu) odpraviti klerikalizem ih cer¬ kvi odpreti pot svobodnega verskega življenja. Osvobodilni boj predstavlja najlepšo priliko za to, da klerikalizem odpravimo tako rekoč mimogrede” (41 —42).” Najbolj se nam je bati cer¬ kvene organizacije, ker je po rimski miselnosti svoje hierarhije stržen kle- (Nadaljevanje s 1. strani) strializacija Kitajske bo služila zmagi komunizma na Kitajskem in tudi tista sredstva, ki naj podpro dosego te zma¬ ge: oblast nad nemško in japonsko in¬ dustrijo, so preračunana tako, da bodo služila samo zmagi komunizma na sve¬ tu. In samo ta cilj je bil jasno določen na razgovorih v Kremlju, ker je edini, ki ga Moskva zasleduje. rikalizma.” In spet: “Danes z vsemi si¬ lami rušimo klerikalizem, jutri pa bo¬ mo prav tako z vsemi silami gradili svo¬ boden katolicizem.” (42). Posebno ga je klerikalizem prestrašil, ko je zvedel, “da ima bela garda svoje vodstvo v Lju¬ bljani, da ga tvorijo klerikalni intelek¬ tualci in duhovniki”. — “čim bolj se vživljam v poročila, ki govore o ekstazi preprostih podeželskih ljudi, o njihovem strastnem protikomunizmu, o moralni in teološki potvorbi relig-ije, o zanese¬ njaških študentih, tembolj pošastno predstavo dobivamo o klerikalizmu” (155). Strašna pretrese ubogega Koc¬ beka vest, kako so belogardisti (tako jih vedno imenuje kot dober sodelavec komunistov) resnično pobožni. Navede nekaj slučajev, potem pa zagrmi: “če je predvojni klerikalizem vnašal religi¬ jo v politiko, potem je stopil belogardi¬ zem za drzen korak naprej in vnaša politiko v religijo. Težišče klerikalizma je bilo na spretnih, laiciziranih areligi- joznih kaplanih, težišče belogardizma pa je na oglatih, brezobzirnih derviško strastnih laikih” (263). Kdo se ne bi spomnil na tisto volilno pesmico o ranjkem Puclju in jo obrnil na Kocbeka: “Kleri-klerikalni zmaj, Kocbek, Kocbek, daj ga daj!” ( Seveda je Kocbek tudi primerno o- gorčen na Vatikan, na hierarhijo in še na tomistično filozofijo po vrhu (252) Krščanski tribuni so mu Savanarola, Muenzer, Hus, Kalvin. (264) Nekaj po¬ dobnega bi bil menda rad Kocbek, ker ves čas očiščuje krščanstvo (428) in zravnava “skrivljeno obliko naše (slo¬ venske) duševnosti” (272). Na muho vzame novi “krščanski” tri¬ bun razumljivo zlasti duhovšino. Kako bi sicer spadal v Kidričevo dražbo? “Duhovniki so začeli” — po njegovem “oznanjati vero sovraštva, smrti in maščevanja” (155). Svojemu znancu duhovniku piše: “Vi ste strašen in neu¬ smiljen stan” (364). Pa se spusti, ko govori o duhovnikih tudi na nivo stare protifarške gonje ter govori na primer o “inkvizicijskih kaplanih” (195), Ko začno partizani pobijati duhovnike, ki ne morejo odobravati komunizma in partizanskega terorizma, ima Kocbek dolg razgovor s Kidričem. “Skupno sva”, tako piše, “ugotovila, da duhov¬ nike, ki začenjajo ogrožati naše delo, justificiramo po treznem premisleku vseh okoliščin” (41). — Torej premiš¬ ljen umor brata, ki ima druge nazore, torej zelo “očiščeno” krščanstvo. Veli¬ kemu krščanskemu tribunu namen po¬ svečuje sredstva kakor vsakemu komu¬ nistu. Takega kristjana, ki tako. odprav¬ lja komunizem, mora biti seveda vesel vsak komunist. Pa dovolj o tem. V džungli se preda Kocbek popolno¬ ma vodstvu komunistov. Mož, ki rohni proti cerkveni organizaciji, se kar se¬ sede v občudovanju komunistične stran¬ ke. On, ki noče poslušati škofa in pa¬ peža, posluša kot ponižen hlapčič Kid¬ riča in Kardelja. Z vsem, kar ta dva storita, scglasa. Ko bi ta junak rad nekoč malo med ljudi, mu Kidrič samo pove: “še ni čas za to” (304). Samo pravi komunisti so smeli vplivati na ljudi, da se je mogel v partizanstvu komunizem utrditi. Vse sprejema, kot resnico, kar mu povedo vodilni komu¬ nisti. Verjame in zapiše vse bahanje, koliko Italijanov in Nemcev so “junaš-j ki’ partizani pobili, verjame, če mu Kardelj pove, da je bil škof Rožman pri kralju v Rimu (281). Ko se je od¬ dalji! od Cerkve, se klanja nezmotljivi partiji. Spoznava, da je komunizem “družbeno diktatoričen in politično to¬ talitaren’ (402), pa mu vseeno služi s pasjo zvestobo. “Vedno bom zvest, četudi nikoli ne bom do konca razumel svoje zvestobe” (24.9). Včasih ga pač pograbi črna slutnja: “že slišimo šum demoničnih sil, ki nam bodo zatemnile um in srce, takrat bomo padli v nečlo¬ večnost, ki ji do zdaj ne poznamo me¬ re’ (242). Pa se spet potolaži. Ko pri¬ poveduje Vidmar o pošastni strahoti ruske revolucije, Kocbek sam sebi do¬ poveduje: “Mi dobro vemo, da se revo¬ lucija v takih oblikah pri nas ne mo¬ re ponoviti” (298).- Pa se je pono¬ vila m ubogi Kocbek je sam brodil po tej nečlovečnosti. Sedel je v Izvršnem od¬ boru Osvobodilne fronte, v vladi, ko so njegovi partizani poklali na zverinski način tisoče neoboroženih in razorože- nih Slovencev. (Konec prihodnjič). F. R. Poravnajte naročnino Kot ameriški odmev na Titov govor v Titovih Užicach prihajajo iz USA novi¬ ce o odobritvi novega kredita v višini 10—15 milijonov dolarjev, kajti pri Ti¬ tovi izjavi ‘rajši kot prodani zapadu’ Amerikanei odgovarjajo samo na ‘bosi’ in se ne menijo Za ‘prodane’. Pred dnevi pa je Tito v spremstvu Rankoviča in Pijade pozdravil III. kon¬ gres Osvobodilne fronte Srbije ter med drugim dejal tole: “Resnica je, da po' ložaj v naši deželi ni lahek. Vi poznate razloge takšnega stanja. Vendar polo¬ žaj ni tako težak, da ne bi mogli mi sa¬ mi vseh težav premostiti. Moremo jih in jih bomo. Ne da bi pričakovali pomo¬ či od kogarkoli, moramo izpolniti vse predvidene nam naloge. “Izrecno je Ti¬ to poudaril, da pri volitvah 26. marca iz brzovlaka na poti iz Salzburga v Bu¬ karešto. Karpe je bil dober prijatelj ob¬ sojenega Vogelerja in je bil dodeljen Po vsej Argentini so se prejšnjo so¬ boto s številnimi proslavami spominjali 172. obletnice rojstva Generala San Martina. V Capitalu so se začele pro- ne bo dopustil nikake opozicije”. Neka- j vanj, istočasno pa izjavili, da bodo šte- teri so zaradi neudeležbe starih politič- j vilo svojih policajev v zahodnih zonah nih strank pri volitvah nekako razoča- j povečali, rani, trdeč da bi nam te stranke v se- I * danjem težkem položaju mogle pomaga- | V Franciji štrajkajo avtomobilski de¬ ti.’’ Dalje je dejal Tito: “Tisti, ki so ! lavci ter je vlada nekatere tovarne za¬ mislili, da je sedaj prišel njihov čas, se 1 sedla s policijo. Prav tako so stopili v mctije; izgubili so priliko sedaj in jo j šlrajk mali obrtniki in trgovci, dokto- bodo vedno, pa naj bodo podpirani in j rji, odvetniki in arhitekti ter kovinski ščuvani od kogar koli: — Pa naj še kdo trdi, da volitve ne bodo svobodne. Tito je govoril nad 25 minut, poroči¬ lo pa, ki ga je ministrstvo oddalo no¬ vinarjem obsega samo 5 minut branja. V Mariboru pa je govoril Kardelj in med drugim izjavil, da “se silno moti¬ jo tisti, ki mislijo, da bodo zaradi tre¬ nutnih težav, ki jih Jugoslavija ima s Kominformom, mogli odtrgati kakršen koli del Trsta in ga priključiti Italiji, kajti mi od Trsta nikdar odstopili ne bomo, ker tamkaj žive Slovenci. “Od¬ ločno je tudi izjavil, da FLRJ ne bo “nikoli dopustila izgube svoje neodvis¬ nosti” in se tudi ne bo podvrgla “tuji hegemoniji in eksploataciji”. Na jug. — bolg. meji ležeči Caribrod so titovci preimenovali v Dimitrovgrad, kot ataše amer. amabasadi v Bukare- I slave v katedrali s polaganjem vencev šti. na San Martinov mavzolej, nadaljevale in zaključile pa pred spomenikom Osvo¬ boditelja. Rojstnega dne Velikega Kapi¬ tana se je spominjala tudi šolska mla¬ dina z veličastnim javnim nastopom. V La Plati bo 6. marca velika slav¬ nost. V mestu bodo odprli novo šolo. Istočasno bodo izročili šolski upravi tu¬ di 750 novih šolskih poslopij, ki jih je v provinci Buenos Aires zgradila pro- vincijska vlada. Slovesnosti se bo ude¬ ležil predsednik republike general Juan D. Peron s svojo- gospo soprogo. Nav¬ zoč bo pa tudi guverner province Bs. Aires polkovnik Mercante. Včeraj, v sredo, sta minili dve ieti, odkar ■ je vlada predsednika generala Perona prevzela v svojo upravo vse ar¬ gentinske železnice, ki so bile dotedaj v upravi raznih inozemskih družb. Spo¬ minska proslava tega dne je bila na tr¬ gu pred postajnim poslopjem železnice F. C. N. G. Belgrano. Na proslavi so posamezni govorniki poudarjali važ¬ nost tega dogodka, katerega so prosla¬ vili z desetminutnim postankom tud: vsi vlaki od 19.50—20 ure zvečer. Maria Eva Duarte de Peron bo pri- Dr. Adenauer se je obrnil na zahod za ‘varnostno pomoč’ v slučaju potrebe, rc-koč med drugim: “Ni nikakih izgle- dov, da bi prišlo do spremembe odno- šajev med ZSSR in zahodom, vsaj ne v tem letu. Mislim, da se bo napetost ce¬ lo povečala. In ni krivda Nemčije, ako leži sredi med obema taboroma.” — Vrhovni poveljnik angl. vojske v Nem¬ čiji je zmanjšal Mailsteinu zaporno kazen od 18 na 12 let. — S pozivom “Sovražite Ameriko in Anglijo’’ so So¬ vjeti uprizorili v svoji zoni vrsto preda- V Pragi bo v kratkem prišlo do se¬ stanka zun. ministrov satelitskih držav. *— Prekinitvi diplomatskih stikov Ame¬ rike z Bolgarijo je pred dnevi sledila v zah. časopisju novica o odkritju pri¬ prav za puč, ki naj bi ga vodil gen. Kinov; ta je po svojem povratku iz Moskve, kamor so ga klicali k Dimitrov- lji mrliški postelji, izjavil v krogu svo¬ jih znancev, da je bil Dimitrov umorjen in da je treba kar koli podvzeti pro¬ ti sedanjemu režimu; zdaj so bili hkrati z njim aretirani gen. Bagrjanov, gen. Tošev ter min. Markov. — Po istih virih naj bi v Bolgariji prevzel povelj¬ stvo vojske sovjetski gen. Konjev, kar potrjujejo tudi uradniki FLRJ amba¬ sade v Londonu. Obsodbi Vogelerja in Sandersa ute¬ gne slediti prekinitev stikov med USA in Madžarsko in verjetno tudi med Anglijo in Madžarsko. S tem bi se “na¬ ščuvano področje v satelitskih drža¬ vah” razširilo v zahodno korist. — Na Ogrskem je tudi prišlo do nepričakova¬ ne vladne spremenbe, v kateri se je prvič pojavil kot minister za verstvo protestant - komunist in ne več kato¬ lik; zastopniki manjšinskih strank so tudi izg-ubili eno ministrsko mesto. Avstrijska in ameriška policija se trudita, da bi razjasnili skrivnostno smrt kap. Evgena Karpa, ki je “padel” delavci. ★ Končni rezultat volitev v Angliji: laboristi 315 poslancev, konservativci 296, liberalci 9, neodvisni liberalci 1, ir' . . . , „ , , hodnje dni obiskala vec mest v notra- ski nacionalisti 2 ter 1 speaker parla- ; . j | njosti republike. Povsod p pripravljajo velike sprejeme. . , , , , j V Buenos Airesu so ustanovili stalno Moskovski radio je navedel kot na- ; . . ... . , o, i- mešano argentmsko-severoamensko ko- jozje sodelavce m prijatelje tov. Stali- ... „ . , , . , v , . ,, misijo za proucavanje vseh možnosti za na naslednje tovariše: Molotova, Ma- „ . , inic- ' Povečanje gospodarskih stikov med o- bema državama. Ustanovitev te komi- menta. lenkova, Bulganina in Nikito Krušnje' va. — V starosti 49 let je umrl gen. poročnik Fedjunkin. — Ehrenburg je v j nekem članku v ‘Pravdi’ zapisal, da ‘niti Francozi, niti Italijani in niti An¬ gleži ne bodo šli v vojno za norce v Be- I ii hiši’. — Sovjeti so ustanovili novo ; samostojno ministrstvo za mornarico j sije je med drugim rezultat zadnjih raz¬ govorov med Edwardom G. Millerjem in predstavniki argentinske vlade. V ko¬ misiji so pi-edstavniki argent. gospodar¬ skih resorov in člani am. veleposlaniš¬ tva. Mestna občina v Buenos Airesu bo v ter postavili za ministra admirala I. S. , megtnem delu L()s Perales zgradila pla . Jumaševa. Sovjeti hkrati grade veliko , yalni bazen> M bo 66 m dolg in 20 širok . ZADNJA POROČILA Clement Attlee je sestavil novo an¬ gleško vlado, ki je v bistvu stara vla¬ da. Vanjo so vstopili samo 4 novi mi¬ nistri: Shinwell, Griffith, McNeil in Gordon AValker, Biv. min. za prehrano John Strachey, ki je bil predmet stalnih kritik, je odšel v vojno min., njegov prejšnji resor je pa prevzel Maurice VVebb. ★ “Rusija bo uporabila tudi atomsko bombo in še kaj drugega, če jo bo kdo napadel,” je oni dan izjavil komunist Klement Gottwald na češkem. •k Predsednik francoske republike Vin¬ cent Auriol bo 7. marca odšel na urad¬ ni obisk v London. Spremljal ga bo zun. min. Robert Schuman. ★ Sovjetska zveza je zvišala vrednost rublju in mu dala zopet zlato podlago. Vnaprej bo veljal dolar 4 rublje (dose- daj 5.3) * Jugoslov. trgovska ladja “Kosmaj” (4.000 ton) je prejšnjo soboto v bliži ni brazilske obale zgorela. Posadjo je rešil brazilski vlačilec Triton. podmomiško brodovje. ★ Egipt in Izrael sta se dovorila da odpravita ‘vmesno varnostno ozemlje’ in ga nadomestita samo z demarkacijsko črto. —• Ker so se Arabci pričeli pri¬ pravljati na drugo rundo vojne v Pa¬ lestini, so se tudi Judje obrnili za po¬ moč v orožju pri zah. državah. ★ Angleži so v Singapurju prijeli kap. Paula ‘Turca’ Westerlinga, zasebnega rokovnjača na indonezijskem ozemlju. k Moacetung in Čuenlaj sta se vrnila v ‘rdečo’ Kitajsko, o kateri javljajo, da ie prišlo do prvih uporov med kmeti proti nekaterim vladnim ukrepom. — Čankajšek je prevzel ponovno predsed¬ stvo vlade in republike nacionalne Ki¬ tajske. * Na otočju Eniwetok v Tihem oceanu bo USA izvedla v prihodnjih mesecih nove poskuse z atomsko bombo ter bo¬ do pri tem proučevali učinke in posledi¬ ce, kj bi jih povzročila eksplozija hid- rogenske bombe. •k Ameriška vojska, mornarica in le¬ talstvo so izvedlo invazijske in obram¬ bne manevre na Japonskem. Pri ma¬ nevrih so sodelovale veletrdnjave B-29 ki 1 /hko nosijo atomske bombe. •k Ameriški senator McCarthy je v se¬ natu objavil seznam funkcionarjev a- meriškega zunanjega ministrstva, ki naj 1 p eg0 p kg Narodna banka —- Banco de la Na- cion .— je dobila nov direktorij. Za predsednika banke je imenovan Orlan¬ do Leonardo Santos. Narodna banka je pustila v promet nove bankovce po 50 ctv. V Mar del Plati se bo 7. marca začel mednarodni šahovski turnir. Iz Titove Jugoslavije sta prišla na turnir dr. Pe¬ ter Trifunovič in Svetozar Gligorič. Ka¬ kor znano, je svetovno znan šahist tudi Slovenec Vasja Pirc, katerega pa — ne vemo iz kakšnih razlogov — ni v jug. reprezentanci. Trifunovič in Gligorič sta ob prihodu v Argentino časnikarjem iz¬ javila, da bo letos v Jugoslaviji tudi ša¬ hovski turnir za svetovni pokal. Na to šahovsko prireditev bosta povabila tudi ameriške šahiste, po katere bo po njuni izjavi prišla iz Jugoslavije posebna la¬ dja. Comodoro Rivadavia je te dni praz¬ novala 49. obletnico svoje ustanovitve. V tem času se je mesto silno razvilo in je danes Comodoro Rivadavia glavno argentinsko petrolejsko središče, odko¬ der vodi v Buenos Aires naravni plin tudi plinovod Presidente Peron, ki spa¬ da med največja argentinska javna dela. Mestna občina v Buenos Airesu na¬ merava spraviti v Capital čim večje ko¬ ličine namiznega grozdja. V ta namen je sklenila pogodbo s provincijsko vla¬ do v San Juanu, po kateri bo v tej pro¬ vinci nakupila 1 milijon kg grozdja in ga spravila v Capital, kjer ga bo obči¬ na na svojih stojnicah prodajala no 1 bi bili člani kom. partije ali pa njeni simpatizerji, med njimi tudi člana pred- ništva vlade, ki pripravlja uradne go¬ vore. Zunanji minister Aeheson je na tiskovni konferenci, bi je sledila objavi te liste, zanikal točnost seznama in trdil, da “v zunanjem ministrstvu nj 81 članov kom. stranke”. To njegovo izja¬ vo smatrajo za silno dvoumno. •k Ob priliki rojstne obletnice Jurija VVashingtona je imel predsednik Tru¬ man govor, v katerem jo napadel ZSSR in njene imperialistične cilje ter pou¬ daril, da ZSSR ni nikdar pristala na mirno in demokratsko ureditev katere¬ ga koli vprašanja in da ni nikoli izpol- hjla danih zagotovil. Njena krivda je, da ni prišlo do sporazuma o kontroli nad atomsko energijo in da še svobodni narodi s skrbjo gledajo v bodočnost za¬ radi zadržanja ZSSR. V govoru je tudi poudaril; da je USA tista, ki ji je da¬ na naloga zaščititi svobodne narode pred tiranijo komunizma in osvoboditi že zasužnjene ter je pri tem omenil možnost uporabe sile, če bo do tega pri¬ šlo. Ministrstvo za poljedeljstvo in živino¬ rejo je odobrilo kredit 19 milijonov pe¬ sov za nakup selekcioniranega semenja. Minister za narodno zdravje je odre¬ dil popis vseh spiritističnih lokalov v Capitalu in vseh provincah. Vlada je za izvajanje javnih del v republiki odobrila kredit 566,900.000 pe¬ sov. Skupina ameriških dam iz Texasa je v spremstvu soproge svetnika na am. veleposlaništvu g. Malloryja obiskala predsednika republike generala Perona ter mu je najprej izročila pozdravno po¬ slanico guvernerja Texasa, nato ga je pa obvestila, da je tamošnje vseučilišče določilo 4 štipendije za argentinske di¬ jake. Ameriške dame so obiskale tudi soprogo predsednika republike v njenem delovnem uradu, nato so si pa ogledale najrazličnejše socialne ustanove v Ca¬ pitalu. Instituto Belgraniano je v spomin 137. obletnice bitke pri Salti in njenega zma¬ govalca generala Belgrana priredil prejšnjo sredo zahvalno službo božjo v cerkvi Santo Domingo. Buenos Aires, 2. III. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Slovenije Priprave za “volitve”. V titovi Jugoslaviji bodo 26. marca “volitve”. Pred razpustom je parlament, v katerem so sami komunisti in njiho¬ vi zvesti in poslušni sopotniki, sprejel nekaj sprememb v volilnem zakonu, ki so predvidene samo kot pesek v očj na¬ ivnemu zahodnemu svetu. Po teh spre¬ membah naj bi bila “omogočena kandi¬ datura slehernemu državljanu, ki zbere za svojo kandidaturo -100 predlagate¬ ljev”. Da komunizem s temi spremembami ni mislil resno, so že povedali nekateri kom. poslanci v samem parlamentu, ko so dejali, da te spremembe nikakor ne pomenijo možnosti kakršnekoli spre¬ membe sed. kom. režima in njegovega sistema. To je v svojih zadnjih dveh govorih še bolj jasno poudaril sam Ti¬ to, ko je v svojem prvem govoru v Ti¬ tovih Užicah dejal, da Jugoslavija je in ostane komunistična država in da svoje kom. ideologije ne mara “prodati za do¬ larje’,’ v drugem govoru, kakor to po¬ ročamo na drugem mestu, je pa kar na¬ ravnost povedal, da sedanji komunistič¬ ni režim doma pri volitvah ne bo dopu¬ stil prav nobene opozicije. Torej se bo zopet ponovilo samo to, kar se je doma vsa ta leta dogajalo: Komunisti so se zopet odločili za vprizoritev volilne burke, Ljudi bodo gonili na volišča in proglašali za “poslance” in “senatorje” ijudi, ki jih je za ta položaj izbrala ko¬ munistična stranka. V svet bodo pa po¬ šiljali poročila, kako “navdušeno” je narod “volil” in “izrekal zaupanje” svo¬ jim kvrnikom, ki ga bodo davili še na¬ prej in ga gospodarsko izmozgavali, da bo postal narod beračev. Zato bodo že poskrbeli kandidati, ki jih je Izvršni odbor OP Slovenije postavil na enotno kandidatno listo za volitve poslancev in namestnikov v “svet narodov ljudske skupščine”. Ti so pa naslednji: 1. kandidat: Kardelj Edvard, sekretar politbiroja CKKPJ, podpredsednik zve¬ zne vlade in minister za zunanje zade¬ ve FLRJ; namestnik: Kozak dr. Fer¬ do, književnik, predsednik Ljudske skupščine LRS, član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte; predsednik Republiške zveze kmetijskih zadrug Slovenije; 6. kandidat: -Ambrožič Lado, general¬ major, JA, pomočnik ministra za pro¬ met FLRJ in član Glavnega odbora OF Slovenije; namestnik: Maček Polde, te¬ sar, član izvršnega odbora Mestnega ljudskega odbora in član biroja Mestne¬ ga komiteja KPS Ljubljane; 7. kandidat: Bebler dr. Aleš, pravnik, stalni delegat FLRJ v Varnostnem sve¬ tu pri Organizaciji združenih narodov in član CK KPS; namestnik: Mlekuš 'Franc, kmet, zadružnik, predsednik kmečke delovne zadruge in krajevnega ljudskega odbora v Čezsoči; 8. kandidat: Dolinšek Tone, član CK KPS, generalni direktor generalne di¬ rekcije za elektroindustrijo LRS; na¬ mestnik: Pogačar Jakob, delavec, šef livarne Titovih zavodov . Litostroj in podpredsednik Izvršnega odbora OF me¬ sta Ljubljane; 9. kandidat: Hočevar Janez, študent, sekretar CK LMS; namestnik: Nedog Alenka, študent, org. sekr. CK LMS; 10. kandidat: Jakac Božidar, akadem¬ ski slikar, prorektor Akademije upo>- dabljajcčih umetnosti in član GO OF Slovenije; namestnik: Krese Franc-Čo- ban, delavec, podpolkovnik Jugoslovan¬ ske armade, predsednik GO vojaških voj¬ nih invalidov Slovenije; 11. kandidat: Jakopič Albert, name¬ ščenec, član CK KPS in član 10 OF za Slovenijo; namestnik: Brun Viktor, de¬ lavec, org. sekretar Okrajnega komite¬ ja KPS Jesenice; 12. kandidat: Jeras Josip, profesor, predsednik GO Rdečega križa Slovenije in član IO OF Slovenije; namestnik: Prešeren Cilka, delavka, član org. jn- traktorske uprave CK KPS; 13. kandidat: Kavčič Stane, delavec, član politbiroja CK KPS in podpredsed¬ nik Prezidija Ljudske skupščine LRS; namestnik: Krese Leopold, podpredsed¬ nik Oblastnega ljudskega odbora in član Biroja Oblastnega komiteja KPS za ljubljansko oblast; 14. kandidat: Krivic Lado, pravnik, član politbiroja CK KPS in predsednik Komisije državne kontrole LRS; name¬ stnik: Marentič ing Vera, agronom, član Kmečke komisije pri CK KPS; 15. kandidat: Kuhar Lovro, književ¬ nik, predsednik IO Ljudske prosvete Slovenije; namestnik: Razgoršek Av¬ gust, kovinarski delavec, Kotlje (okraj .Slovenjgradec), član org. instruktorske uprave pri CK KPS; (Konec prihodnjič) Umrli so: Jože Mavrič v Krminu, Ma¬ rija Košir, roj. Šlibar v Tržiču, Andrej Weble, fin, inšpektor v p. v Novem me¬ stu, Marija Družnik, gospodinja v Ljb., Ana Vaupotič, roj. Heric v Ljb., Anton Petrič, pos. v Velikih Laščah, Danica Rojnik v Grižah, Anton Moljk v Ljb., Antonija Režek, roj., Ana Kren v Ljb., Anton Farčnik, pos. na Vranskem, Jože Šetina, kroj. mojster v Št. Vidu nad Ljubljano, Ivan Martinčič, vodja Rešil¬ ne postaje v Celju, Franjo Saksida v Celju, Evgen Povše, fih. koncipist v p. v Stepanji vasi, Katarina Zore, roj. Štrcin v Komendi, Marija Vrančič v Ljb. Matija Škorjanc, žpk v p. in zlato- mašnik v Št. Pavlu pri Preboldu, Avgu¬ sta Sonc, roj. Svetel v Ljb., Martin Ramšak, krojač v Ljb., Franc Vodušek na Viču, Ivan Markelj, nam. marib. tekst, tvornice v Zagorju, Vita Zupačič, strok, učit. v Ljb. Marija Krmavner v Stezicah, Marta Plavšak, roj. Sucher v Trbovljah, p. Bernardin Mlakar, O. F. M. lektor in bi v. gvardijan v Kamniku Franc Razpdt v Hotavljah, Ivan Šu¬ štaršič, čevlj. mojster v Ljb. in Mihec Pirc ^ Kamniku. V zvezni volilni komisiji za “volitve” 26. marca je od Slovencev Marjan Der¬ mastja, ki je pod" Titom dobil položaj guvernerja Narodne banke FLRJ. V Ljubljani so imeli v prvi polovici februarja še precej snega. Ko pa je za¬ čel zaradi odjuge kopneti, so vse ceste “plavale”. Čistil jih in nihče, po starem načelu župana dr. Tavčarja: Bog ga je rial,- Bog ga bo vzel. V Celju ob koncu meseca j anuarja potrošniki še niso dobili maščob za de¬ cember lanskega leta. V Ljubljani zidajo novo 135 kw. sred- hjevalovno radijsko postajo. Na smučarskih tekmah v USA je v teku na 50 km prišel Razinger 18 na cilj in je bil najboljši srednjevropejec. Slovenci v Argentini 2. kandidat: Vidmar Josip, književ njk, predsednik Prezidija Ljudske skup¬ ščine LRS in predsednik Izvršnega od¬ bora OF Slovenije; namestnik: Kraig¬ her dr. Alojz, pisatelj in zdravnik v Ljubljani; 3. kandidat: Rus Jože, pravnik, pod¬ predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ in podpredsednik Izvršnega odbo¬ ra OF Slovenije; namestnik: Primožič Franc, nameščenec, org. sekretar Iz¬ vršnega odbora OF Slovenije; 4 kandidat: Bevk Franc, književnik, podpredsednik Prezidija Ljudske skup¬ ščine LRS in član Izvršnega odbora O- svobcdilne fronte; namestnik: Dolgan Ervin, delavec, org. sekretar Oblastne¬ ga komiteja KPS za goriško oblast; 5. kandidat: Kocbek Edvard, profe¬ sor, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS in podpredsednik Iz¬ vršnega odbora OF Slovenije; namest¬ nik: Krmelj Maks, kmet, član CK KPS, Buenos Aires, 1. marca . Pozdrav iz Rima župnik pri sv. Juliji, g. Roman Figa- IIo, ki je pred dvema mesecema z osta¬ limi argentinskimi romarji odšel na sve- toletno romanje v Rim, si je v večnem mestu v spremstvu gg. dr. Robiča in dr. Blatnika ogledal tudi Kalistove kata- kombe. Kot velik prijatelj Slovencev ni pozabil nanje tudi v Rimu ter je slo¬ venski protikomunistični skupnosti v Argentini poslal prisrčne pozdrave iz Rima na Društvo Slovencev. NUŠIČEV “NARODNI POSLANEC” v ciudadeli Po štirimesečnih počitnicah in gleda¬ liški “suši” smo imeli v nedeljo 26- februarja spet gledališko predstavo za Slovence. Pripravil jo je Slovenski iz- 1 seljenski oder v dvorani župne cerkve v Ciudadeli z izvedbo Nušičeve komedi¬ je “Narodni poslanec” v režiji stalnega režiserja te gledališke družine g. J. Špeha. Nušičeva oderska dela so znana več ali manj vsem našim ljudem še iz domo¬ vine, saj ga skoro ni bilo odra v Slove- neniji, ki se ne bi lotil te ali one njego¬ ve komedije. Situacijska in besedna ko¬ mika, predvsem pa ostra in neizprosna satira na razmere v predvojni Srbiji, s katero biča v izvirnem šaljivem tonu napake javnega in zasebnega življenja, zlasti v političnih borbah, vse to je Nu¬ šičeva dela močno priljubilo naši publi¬ ki, tako da so predstave vedno žele u- spehe. O nedeljski predstavi .lahko v sploš¬ nem trdimo, da je zadovoljila številno publiko, ki je napolnilo dvorano tako, TONE IN JAKA “Si bral kaj o angleških volitvah”, je prešel Tone na politiko. “Sem, pa me malo zanima”, je odgo¬ varjal Jaka in cuzal dalje mate. “Kla- verna je taka zmaga. So kot pastirji, ki se mečejo, da nazadnje dva obležita in enemu še toliko sile ostane, da trdi: pa sem te le. Konservativcem ravno toliko manjka do zmage kot zajcu kože, da ne more zapreti oči, kadar spi. Menda se bodo sedaj laboristi in konservativci tako, kot smo se mi, ko smo bili še šolarji, ko smo se guncali na tramiču skozi kozolčeve late: eden zgoraj, drugi spodaj, eden gori, drugi doli. Čudna po¬ litika bo to.” “Hm, čudno!” je pritrdil Tone. “Tito in Stalin znata take stvari vse drugače in vse bolje izpeljati. Onadva nimata potem takih težav. Kadar gresta na “volitve” sta prava vedeža. Vse se ve vnaprej kdo bo zmagal in tudi z gla¬ sovi nimajo posebnega opravka! 50%, to je beseda, ki velja za udarnike pri delu. Pri “volitvah” imajo drugačne u- darniške odstotke. Posebno lep uspeh je 111% glasov.” “To pa!” je nadaljeval Jaka. “Malo čudno se mi je pa le zdelo, ko sem bral o titovskih volitvah z 99 % glasov za Tita, nekoč jih je pa bilo kar 111%. Pa sem vprašal Uršo, kako si ona to raz¬ laga. Je namreč brihtna ženska in na partizansko stran je svoj čas nekoliko vlekla. Pa samo nekaj časa. Ko sem ji prebral novico o 111% Titovi volilni zmagi, me je kar z metlo napodila. Do¬ bro, da nima burkelj. šema šemasta! Tako se igrajo politiko otroci in bara¬ be! je vpila name. Jaz sem pa tedaj le še malo dal nanje in sem se skušal izgovarjati, da pišejo tako v “Sloven¬ skem Glasu”. Osli! Pišejo že, ker dru¬ gega tako ne znajo kot prepisovati! kot je doslej morda še nikoli ni. Pač do¬ kaz, da je dolgi premor v ljudeh že močno izzval potrebo po gledališki pri¬ reditvi. Med igralci nedvomno zasluži prvo priznanje g. Pikec, ki je naslovno vlogo v govoru, mimiki in v maski iz¬ vedel nad pričakovanje. Še malo več razgibanosti v 3. dejanju, pa bi bil dovršen. Dobro sta mu sekundirali tudi žena Pavka (E. Blejčeva) in hčerka Danica (M. Brandsteterjeva), v kateri se vedno izraziteje kaže močan igralski talent. Zelo dober, le morda nekoliko pretiran v glasu in kretnjah je bil tudi Sreta g. Urha. Tudi ostale vloge so bi¬ le zadovoljivo podane, zlasti če vpošte- vame, da smo pri tej predstavi opazili mnogo novih igralk in igralcev, kar je za družino gotovo razveseljiv prirastek. Režija je morda nekoliko preveč popu¬ ščala v pogledu jezika ter bi brez škode za izvedbo marsikak “jugoslovenizem” lahko odpadel. Drži pa, da so se vsi igralci z režiserjem vred zelo potrudi¬ li in tako pripravili prijeten večer. Šte¬ vilna publika pa je dokaz, da je SIO s to predstavo zadel žebelj “na pravo mesto”. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Anice in Franca Medic so dobili v soboto 25. fe¬ bruarja hčerkico, čestitamo! Vsaj Ti ne bodi tak osel, da bi jim ver¬ jel! S tem je bilo najine politične debate konec.” “Poslušaj, Jaka, da Ti jaz to stvar malo razložim, “je nadaljeval Tone. “Angleži pridejo pri volitvah do 50%, ali kaj malega več. To je star narod s svojo staro demokracijo in starim parlamentarizmom. Ne pozna napredka po zadnji svetovni vojni in tudi ne ve kaj je “ljudska volja”. Pri Angležih lahko vsako ščene laja. Kam bi pa pri¬ šla “napredna demokracija”, če bi tako delala. Ta pozna v politiki podobna sredstva kot v gospodarstvu, kjer udar¬ niško presežejo 100%. Kdor preseže 100% predpisanega plana, je udarnik. Kje je udarjen, ni važnri. Najbolj zve¬ sti seveda lahko pri volitvah pokažejo še posebej svoje “udarniške sposobno¬ sti”. To so potem pravi udarniki, drugi, ki so manj “udarjeni” ali navdušeni, pridejo kot pohlevna raja na volišče. Gorje pa tistemu, ki bi se drznil pogle¬ dati na črno skrinjico, v kateri je za¬ klenjena opozicija! Jasno je, da tako dosežejo 111% glasov za Tita. In po¬ tem sporoče v svet, da je narod ves “srečen, da ima tako modre in sposobne poslance in senatorje, ki se noč in dan trudijo, da bi mu zagotovili lepšo bo¬ dočnost” in kako so vsi “zadovoljni s komunističnim paradižem v osvobojeni domovini.” Če hočeš vedeti resnico, bi ti pokazal kar omnibus št. 111.” “Vem. Ta omnibus vozi iz Retira v Boco. Kaj ima pa ta omnibus skupnega s Titovimi volitvami, pa res ne razu¬ mem”, je nejevoljen godrnjal Jaka. “Ti, ki si tukaj že 20 let, boš menda že vedel, da je tisti omnibus v prejšnjih časih imel štev. 11. To je bilo prej, do¬ kler še ni bilo velikih, sivih modernih omnibusov. Če bi računali po starih me¬ rah, bi tudi iz 111% titovskih glasov morda ostalo 11 % njegovih, ostali so pa sad “napredne demokracije”. “Da je tako? Utegneš imeti prav”, je menil Jaka. “Le nič se ne čudi!” je nadaljeval ves v ognju Tone. “Poglej! če v komunis¬ tični državi izide naredba, da morajo vse kokoši vsak dan znesti jajce dva¬ krat, se bo tudi to zgodilo. Kako pa? boš rekel! Toda, kokoši bodo morale rade ali nerade izpolniti storilni plan in bodo tekmovale za udarniško medajlo, da bo kokodakanja čez širno domovino in bo titovce lahko navduševalo celo do Villa Devoto. Seveda bodo morali po¬ lovico kokoši proglasiti za reakcionar¬ ne, da bodo lahko njihova jajca šla v plan udarnic. Boš videl, kako bo izpol¬ njen ves plan in še presegli ga bodo, ker bodo gotovo dobili kako koko- dajsko, ki bo v svojem navdušenju do komunistov kar trikrat na dan znesla jajce. No ja, pa kaj hočemo. Da se po¬ vrneva spet na angleške volitve. An¬ gleške kokoši, kakor ostale kokoši v svetu, znesejo le enkrat na dan. Zato se bo Churchill še nadalje lahko šel po¬ litiko. Toda če bi se kaj takega zgo¬ dilo v deželi “progresivne demokracije”, bi imel Churchill nehvaležno delo zago¬ vora pred “ljudskim sodiščem’-’, ki bi ga sodilo zaradi “veleizdaje”. HUGO WAST 8. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM Tri leta pozneje je Ciro Dan, vnuk, imenovan v zadnjem Nabothovem pogo¬ voru dovršil dvajset let. Bil je prvi dan meseca “nisana”, to¬ rej tudi prvi dan leta, ko se je čarob¬ na pomlad razlivala čez polja in me¬ sta. Toda ni je bilo lepše stvari ne v vrto¬ vih in v parkih, in ne na poljanah lep¬ še rože, kakor ta mladenič dvajsetih let; človeštvo v vseh 6.000 letih ni u- stvarilo takega obličja človekovega. Pred njim vse druge človeške podobe, čeprav so prišle v zgodovino kot ne¬ smrtni primeri lepote, niso bile drugo kot predpodoba čudovite lepofe tega mladeniča. Njegov ded ga je skrival kot kraljev¬ ski zaklad, videli so ga lahko samo njegovi najbližji sorodniki in njegovi u- čitelji. Vzhodni učenjaki poznavalci talmun- da, in fakirji so ga poučevali v stari modrosti; fiziki, astrologi, kemiki, ma¬ tematiki pa so skrbeli, da je bil na vi¬ šini vseh sodobnih znanosti. Pesniki in humanisti so ga vzgojili za spretnega v umetnosti. Njegov razum je bil nenavaden, nad¬ človeški. Znano je, da je Pascal že pri trinajstih letih s prvo lekcijo geometri¬ je odkril sam iz sebe euclidove teore¬ me. Ciro Dan je delal prav tako: raz¬ ložili so mu začetno načelo, na kar je sam iz sebe izpeljal vse nadaljnje po¬ sledice. Kazal je izredno nadarjenost za jezi¬ ke; imel je čudovit spomin, ki mu ni dal pozabiti nikdar niti besedice, ne sklanje: jeziki so se risali v njegove možgane kakor žarki sonca v prozorno vodo jezera. Ko je dokončal dvajset let, so njego¬ vi učitelji, talmudisti stari potapljači Talmuda v to skrivnostno morje brez dna in bregov, izjavili, da ni več nobene točke Mihne ali Ghemare, ki bi je ne poznal ali ne razložil z večjo globoko¬ stjo kakor Maimonides, ta orel sinago¬ ge. Odstopili so kot njegovi učitelji z izjavo, da je odslej prišla vrsta nanje, učiti se pri njem in ga ubogati kakor kralja. ČETRTO POGLAVJE. KRONANJE CIKA DANA Prestolna dvorana še je nahajala na ' 144. nadstropju Mednarodne banke v Rimu, največje banke na svetu in v naj¬ višji stavbi v Rimu, v menjalnici vseh vrst denarja in voditeljici vsega sve¬ tovnega prometa. Kdor ni vešč skrivnostnih znamenj Kabale in Talmuda, obstane zmedeno pred čudno poslikanimi srebrnimi stena¬ mi, pred bronasto streho in stropom iz sinjega kamna. Bila je to dvorana v obliki šestero- kotnika; na tleh prav na sredi je bila vdelana slikovita šesterokotna zvezda, napravljena iz dveh križajočih se ena¬ kokrakih trikotnikov, katerih eden je bil bel, drugi črn; v vseh šesterih kotih pa so bile črke božjega imena “Ado- nai”s šestimi številkami v sredini. Strop je v prvem, delu predstavljal ogromno okroglo ploščo, ki se je počasi premikala. Ko se je oko že nekaj nava¬ dile na ta premik, se mu je nenadoma odkrila podoba ogromne kače: simbol svetovne sile, kakor jo opisuje Visoka Magija. Sredi tega premikajočega se kroga pa je stala negibna zvezda iz zelenega oniksa, toda ne s šestimi roglji, kakor ona na tleh, temveč s petimi — zvez¬ da peterokraka! — v katere vsakem kotu se je lahko bralo najslavnejše in najpomembnejše božje ime “To-tra- g-ram-ma-ton”. Kakor pravi Paracelsus v svoji raz¬ pravi o skrivnosti magiji, so židovski črnošolci in učenjaki Kabale delali ču¬ deže. s tema dvema simboloma, katerih smisel niso razlagali drugim, samo naj¬ bolj zvestim pristašem Visoke Magije. Peterokraka zvezda, imenovana tudi “zvezda plamenica malega vesoljstva”, je lahko božja molitev ali pa satansko bogokletje, z ozirom na položaj, ki se ji ga daje. Kadar ima samo en rogelj obrnjen navzgor, tedaj pomeni ta svetel “penta¬ gram”: voljo, modrost, ljubezen, moč in lepoto. Kadar pa molita navzgor dva kraka, je satansko pismo, kajti tedaj pomeni¬ ti dva roglja: kozla, podobo Satanovo, druga dva roglja: navzdol poveznjena uhlja; zadnji pa gobec, ki ga brada sa¬ mo še podalšuje. Ob eni strani tega šesterokotnika sta na vzvišenem prostoru stala dva prestola pod baldahinom, na ozadju za njima na žolti prevesi pa je visela po¬ doba Satanova, črno vtkana, kakor jo . zahteva Kabala, črna magija: s prekrižanima nogama sedi Satan na svetu kot bradati kozel z zvezdo na če¬ lu, s črnimi nadangelskimi prerutmi, z ženskimi prsmi, s kozjimi kopiti in z dvema kačama, ki se opletata kosmate¬ ga trebuha kakor Merkurjeve palčice. Na vrhu na eni strani je polmesec, v obliki rastoče lune, na drugi strani pa pojemajoče, pri nogah ima napis, ki se bere v treh jezikih, v hebrejščini, gršči¬ ni in latinščini in je vzet iz Tarota: POSTATI EDINI GOSPODAR JE EDI¬ NO VREDNA ŽELJA. D^ bi se poudarilo nasprotstvo, je na drugem mestu vzvišenega prostora vi¬ sel na zidu križ iz temnega lesa, toda pribit samo s kljuko, da se lahko sname in odstrani. Ni bilo na njem Križanega, le name¬ sto ploščice z INRI je stal tale stavek, kot bogažaljivi krik tistih, ki so Ga kri¬ žali: ČE SI SIN BOŽJI, STOPI S KRI¬ ŽA! V podnožju križa je ležal železen tri¬ zob, mogočno kladivo in nekaj žebljev, vse pripravljeno za kakšno zločinstvo, podobno kronanju. Takoj zraven so bile vrata, zastraže¬ na z vojaki. Na obeh straneh križa so bila široka mavričasto poslikana stek¬ lena okna, skozi katera si lahko videl desettisoče stolpov, gtotisoče visečih vrtov in palač tega novega Babilona, kakor je postal Rim začasa svojih zad¬ njih vladarjev. Prestola pod rdečim baldahinom sta bila izredno razkošno okrašena, kova¬ na iz zlata in rezljana iz slonove kosti, obdana s črnim damastom in poživljena z najraličnejšimi podobami. Na levi strani je bila podoba: dva leva držita visoko ploščo s postavami. Na desni pa: rdeč Zmaj s šestimi kronanimi glavami. Noge prestolov je predstavljalo osem Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2. III. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI U. S. A. Cleveland, 20. februarja. Poročali smo že, da se je g. predsed¬ nik dr. Miha Krek preselil iz Clevelanda v Washington. Njegov naslov je nasled¬ nji: Dr. Miha Krek, 1452 Spring Rd., N. W. Washington 10, D. C. Kdor mu piše, naj pismo naslavlja sa¬ mo na ta naslov. ITALIJA Rim, 15. februarja. Msgr. Dr. Jože Žabkar, ki je doslej služboval v Vatikanu, je odšel kot član apostolske nuneiature v Leopoldwille v Belgijski Kongo. Čestitamo! V Gorici sta se 11. februarja poročila dipl. iur. Martin Kraner in gdč. Cirila Stanič. Mlademu paru naše tople čestit¬ ke! AVSTRIJA NIČ VEČ NI PRIJETNO PRI NAS Spittal, 24. februarja. Taborišče je v stalnem “vrenju”. No¬ va metla vse preureja. Sedaj moramo le potrpeti in čakati na zopetno mirnej¬ še taboriščno življenje. Pri takem “vre¬ nju” blagrujemo tiste, ki ste se že po¬ stavili na lastne noge. NOVI TRANSPORTI Dne 29. decembra 1949 so odšli v USA: Franc, Albina, Ivanka in Marija Grum, Marija Dobnikar, Franc, Terezi-1 PO SVETU ja in Franc Gerkman, Mirko Stupnik, Turk Alojzij st. in Turk Alojzij ml. Dne 9. januarja 1.1. so se podali v Avs¬ tralijo: Marica Jagodic, Jožefa Klem, Luise in Marjan Štepec, Franc in Tere¬ zija Kačič, Alojz in Elfrida Meh, Alojz Ambrožič, Mihael Klemenčič, Emil Bor- lak, Alfonz Dubrovi, č, Franc Majcen, Milan Nemčič, Aleksander Praznik, Sta- lak, Alfonz Dubrovič, Franc Majcen, dolf, Marija in Rudolf Resnik, Gabri¬ jela, Justina, Vincenc in Getruda Štok in Franc, Rozalija ter Sonja Tovornik. V Kanado so pa odpotovali 17. ja¬ nuarja t. 1.: Janez Skol, Marija Zlate in Ana Škaričič. NOVICE IZ BELGIJE Eisden, 10. februarja. En Slovenec je odšel preko Nemčije za novo leto v Avstralijo, temu sta sle¬ dila dva in odpotovala v Kanado. Štirje primorski fantje so se poročili z Valon- kami: Drago Kreševič, Anton Ilijaš, Lojze Boštjančič in Ivan Bajc. Ivan To¬ mažič je pa vzel Italijanko. Poročila sta se tudi Miro Vičič in Žita Tone ter Baldo Jug in Ljudmila Munich. Vsi s Primorskega. Iz Jugoslavije sta se vrnila v Belgi¬ jo dva staroslovenca, ki sta leta 1947 odšla s transportom domov. Mejo sta seveda prekoračila ilegalno. Prvega je stal prebeg 21.000 din in novo obleko, drugega pa 27.000. Eden je moral pre- oditi vso Avstrijo in Nemčijo peš. Pri f Na Petkovcu je 7. februarja po krajši bolezni v 52 letu starosti za ved¬ no zaspala v Gospodu FRANCA JURCA, por. CIGALE K večnemu počitku so jo položili pri Sv. Mihaelu v Rovtah nad Logatcem Doma zapušča moža, 5 hčera in enega sina. Sina Ivana so pa ubili Italijani leta 1942. Rajna je bila iz širno znane in spoštovane Petrovčeve družine. Bila je vzorna mati, ki je odlično vzgojila svojo številno družino, ki jo sedaj bridko pogreša in za njo žaluje. Tukaj žaluje za rajno materjo sin Rado Cigale. Maša za pokojnico bo na Avellanedi 26. marca ob deseti uri. prekoračenju belgijske meje so ga za¬ drli, po treh tednih pa. izpustili. Novembra meseca lanskega leta nas je prišlo obiskat v Eisden kakih 150 ho¬ landskih Slovencev. Igrali so “Sporočilo iz Fatime”. Več pesmi je zapel pevski zbor “Zvon”, igral pa je tudi tamburaš- ki odsek iz Eigelshovena. Zelo smo jih bili veseli. Ne vem, kdaj jim bomo vrni¬ li obisk. R. HOLANDIJA Slovenci v Limburgu so praznovali desetletnico mašniškega posvečenja g. Nandeta Babnika. IZ TEDNA V TEDEN Odbor za raziskovanje protiameriške delavnosti proučuje poročilo FBI agen¬ ta Mateja Cvetica, ki ga je poslal po dolgem vohunjenju znotraj ameriške kom. stranke, v katero je s tem name¬ nom vstopil 1. 1943 V poročilu Cvetič navaja, da se je “komunistom skoraj posrečilo spraviti v svoje vrste ok. 10, milijonov ameriških državljanov, veči" noma slovanskega izvora. V USA de¬ luje 8 takih komunističnih organizacij, od katerih je od Moskve direktno vode¬ na “American-Slav Congres”. DOBER TEK V tem tednu si bomo pripravili: i NEDELJA: Kosilo: ragu juha, peče¬ ni piščanci, mešana solata, pečen krom¬ pir, čokoladni zvitek s čokoladnim po¬ livom, sadje, črna kava; Večerja: mrzli piščanci z majonezo,' čaj, pecivo. PONDELJEK: Kosilo: krompir jevg. juha (pretlačena) z opečenim kruhom, zvite bržole, dušen, riž, solata; Večerja: žlikrofi, zabeljeni z drobtinami, solata, čaj. TOREK: Kosilo: goveja juha z ocvr¬ tim grahom (iz testa), govedina,, duše¬ no rdeče zelje s krompirjevimi cmoki, sadna solata; Večerja: češpljevi cmoki, kompot. SREDA: Kosilo: dvobarvni puding (špinača, korenje), dunajski zrezki, ze¬ lena solata, kompot; Večerja: telečja obara s kruhovimi cmoki, sir, črna ka¬ va. ČETRTEK: Kosilo: paradižnikova juha, nadevane zelene paprike (pečene) ocvrta y jabolka.; Večerja: sesekljali zrezki, mešana solata, čaj s pecivom. PETEK: Kosilo: zelenjavna juha, si¬ rovi štruklji; Večerja: stročji fižol v o- bari. SOBOTA: Kosilo: juha z rižem, sar¬ ma iz svežega zelja, krompir v koščkih, črna kava; Večerja: narezek, gorčica, čaj. DARILA Živila, tekstilno blago in zdravila pošiljamo v vse države. Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke do 5 kg kakor doslej še nadalje v vse države in sicer z rabljeno obleko, z novo obleko in živili. P AN E T M ig Cia. DIAGONAL NORTE 501 -- Of. 810 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires f ■ V Črničah je za vedno vzela slovo VIKTORIJA UŠAJ, roj. VODOPIVEC Preminula je v starosti 63 let po šestmesečni bolezni dne 14. decembra. K večnemu počitku na domače pokopališče so jo spremili trije duhovniki in množica ljudi. Pokojnica je bila vzorna krščanska mati, ki je bila deležna mnogega trp¬ ljenja. Solzno dolino je zapustila z zavestjo, da so njeni otroci vsi ostali dobri in vztrajajo v dobrem tudi v sedanjem tako težkem času. Doma zapušča moža, tri sinove in 5 hčera, tukaj pa sta hčeri Štefanija, por. Marušič in Kristina. "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2 3 3 6 (pol kvadre od Cabilda 2300) — Tel. 76 - 9160 Opozarjamo, da imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO, UNVER in druge; dalje zanesljive budilke, vse z garancijo, od 28. — pesov naprej. Velika izbira svetinjic, prstanov, obeskov in verižic, 18 krt zlato. Poročni prstani, zlatf 18 krt par od 155.— pesov naprej. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO! Trgovina je ob delavnikih odprta do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olaza- bal 2338, dto. 5. Ako pa želite ob dogovorjenem času, nam sporočite to po tel. EUROPLATA Pozos I2S - I. nadstropje - Buenos Aires PAKETI ZA SLOVENIJO Posebna ponuda za V e I i h o noč Družinska pomoč za . Slovenijo. Paketi po znižani ceni, najboljše kva- Vsak paket stane m$n. 90.—. Vsi stroški vračunani. Pri naročilu dveh paketov je cena za oba m$n. 172.—Odpošiljatelj mora biti ista oseba, pre¬ jemnik je pa lahko različen. PREKO ŠVICE POŠILJAMO PAKETE: 8 kg sladkorja, 4 kg riža, 5 kg mila, 9 kg testenin, Nylon nogavice. Naravnost iz Argentine pošiljamo pakete v vse evropske države in si¬ cer 8 vrst paketov, brutto teža 5 kg po ceni od $ 42 do 49. V to ceno so všteti vsi stroški. Pošiljamo že gotove pakete in izvršujemo vse formalno¬ sti, ki so potrebne, za odpošiljatev teh paketov. Natančnejša pojasnila do¬ bite v pisarni. Zgoraj navedene cene veljajo samo do 31. marca 1950 Ano del Liber¬ tador General San Martin. mogočnih safirov, brušenih v obliki kozjih parkljev. Vrata so stražili štirje j aničarji iz Kubana v kratkih haljah brez rokavov, tako da je bilo lahko videti na mišiča¬ sti roki vžgano številko “666”. Ta številka je pomenila — znamenje Antikristovo in je bilo tedaj moda (na videz neumna moda, v resnici pa satan¬ ska!) in so si jo vžigali “snobi”. Iz spoštovanja do kraja so stražniki skrili svoje orožje, ki je bila suha pal¬ čica, s katero si lahko ubijal na dalja¬ vo: izžarevala je namreč nevidne vio- letne žarke, ki so takoj strdili ali pa razkrojili kri. Skoraj z napolversko obrednostjo so se začeli shajati udeleženci današnje slovesnosti. Najprej je prišlo šest bratov Čira Dana in z njimi štiri ženske kot sprem¬ stvo, potem oče in mati... Vsi so nosili rumena oblačila, na rokah pa vžgano številko “6 6 6 ”, protikrščansko zna¬ menje. Samo pet bradatih ljudi, ki so priha¬ jali za njimi, je bilo drugače oblečenih. V mestu je bilo le malo njih, ki so poz¬ nali te skrivnostne rabine, vzgojitelje Čira Dana. Ti so nosili povrh črnih halj vihrajoče štole iz belega platna, glave pa so imeli pokrite s pokrivali iz bobrovi- ne. Ogromne brade, katerih še ni nikdar onečastil brivec, so jim padale na prsi. Dva služabnika sta prinesla pregrnjeno mizo, okrog katere so se vsedli — tako, da niso pokazali hrbta prestolu! — ti vsevedni razlagalci skrivnostnih knjig Kabale in Talmuda. Na njej je bilo pet zvitkov, postavlje¬ nih kakor ročice pri kolesu, ki so kazale k središču, kjer se je blestela sijajna vla¬ darska krona, povečana še S slavo tisoč¬ letne Davidove zvezde. Tedaj je zazvenel zlat rog in odprla so se vrata: rabini so padli na kolena, vsi pa so se priklonili s tisto hlepečo in žalostno ljubeznijo, ki je zastrupljevala njihove duše. Najprej se je prikazalo sedem janičar¬ jev, za njimi prav toliko lepih ženskih spremljevalk, za vsemi pa sam — C i r o Dan. Mladostno brado je obril, da so prišla bolj do izraza lepo oblikovana samovolj¬ na in trmasta usta, obdana s ponosnim in pohlepnim nasmeškom. Obraz je imel barvo medu, kratki va¬ loviti lasje pa so obdajali čelo, ki je bilo kljub temu, da je bilo malo ozko, izrazito lepo, blesteče se od trmoglave samovolje in neke notranje luči. Polt kože — kot zrelo žito: takšno so imeli vojaki, vračajoči se z daljnih bojnih poljan. Oči — zelene in privlačne, trepalni¬ ce skoraj malo postrani, kakor jih ima¬ jo divji Tatari. Hiter in globok pogled, kretnja vla¬ darska: zaupa v svojo zvezdo in ve, da je kralj kraljev. Toda kljub temu se je zdel malo pre¬ senečen kakor mlad lev, ki gre prvič v odprto plan, ne vedoč, odkod se mu bo prikazal nasprotnik, ki bo morebiti ži¬ val; morebiti človek, morda sam —- Bog ? Odet je bil v belo platneno haljo na grški način, kar je poudarjalo njegove močne gladiatorske prsi. Zlati trakovi so vezali njegove san¬ dale na lepih nogah, zagorele od son¬ ca in vetrov dolge poti. Toda: ne prstanov na dlani, ne meča za pasom in ne znamenja na goli roki... Skozi okna se je videlo daleč stebrov¬ je svetega Petra in ogromna kupola, že rdeča od prvega zahoda v mesecu ni¬ šami in kronana z večno svetlobo. Ze¬ lene oči so se zablestele od sovraštva. Ciro Dan je dobro poznal geslo, kate¬ rega so kartuzijanci obešali na portale svojih samostanov: CRUX STAT, DUM VOLVITUR ORBIS: križ bo stal, do¬ kler se bo vrtel svet. “Zaprite okna!” je ukazal, stopil v dvorano in šel po stopnjicah na zvišeni prestol na levi strani. V tem trenutku so videli sedeti na stopnjici pod njim žensko, ki je nihče ni poznal in ki je nosila — kot druge — zlato kadilnico s prasketajočim ognjem. Kdo naj bi bila? Kako je vstopila? Kruti janičarji so jo hoteli odpoditi, to¬ da Ciro Dan jih je zadržal s pogledom, ki je presenetil druge ženske. Resnično: če bi bila katera ženska vredna ljubezni tega mladeniča, ki je bolj podoben nadangela kakor sinu člo¬ vekovemu, bi bila ta neznanka redke lepote in mirne drznosti. Njena tunika iz belega lanu jo je razlikovala od drugih žensk; v njenem izredno lepem čelu, svetlem od zlate barve puščavskega peska, je žarela skrivnostna številka “666” kot sveža krvava rana. Njene čudovite in sanjave oči, na¬ lahno potemnele in malo potegnjene k sencem so dajale njenemu kavkaškemu obrazu pridih Skrajnega Vzhoda, kar je še večalo njeno lepoto in mikavnost. Njena lepa razdražljiva usta so izra¬ žala prav tako kakor gubice med po¬ ševnimi trdimi obrvmi kruto strast in fanatičnost. Toda ko je Ciro Dan s svojo kretnjo zaustavil janičarje in s tem vzbudil za- vidljivost v drugih ženskah, so izginile gube in sence na njej, ostal je samo si¬ jaj nepopisljive lepote, ki je ni enake. Na žarečem oglju njenega pladnja je žarel železni pečat s slonokoščenim ro¬ čajem. Počasi se je zrak v dvorani napolnje¬ val z dišečim kadilom ki je vzbujal opoj in silil v ekstazo in privide. Eden izmed petih modrecev je razvil sveti zvitek, si nadel na orošene oči ro¬ žene naočnike in z visokim in slavnost¬ nim glasom bral: “Prerokbe in obljube Jehovine, izre¬ čene po ustih Mezquila Ethama Ezra- bita v knjigi Psalmov: “Našel sem Davida, mojega služabni¬ ka; mazilil sem ga z oljem svoje sve¬ tosti. Moja dlan bo njegova pomoč; moja reka njegova sila. In uničil bom pred njim njegove sov¬ ražnike, in razgnal bom njegove protiv- nike. Razpel bom njegovo roko čez morje in njegovo desnico čez vse reke. In moj Prvorojeni bo vzvišen nad vse kralje sveta. In storil bom, da bo njegov rod šel iz vekov v veke in njegov prestol bo trajal večno”. Starec je zavil spet pergament, dvig¬ nil desnico in vzkliknil: “Pota Gospodova so odprta pred ta¬ bo ,ti boš nanovo postavil njegov tem- pei. Toda nisi ti prvi, ki prihaja v ime¬ nu Gospodovem in vara ljudstvo. Spom¬ ni se Jezusa Nazareškega, katerega rojstvo naznanja Talmud z besedami, ki s strahom navdajajo kristjane. Postal je čarovnik, imenoval se kralja ter je bil obsojen kot odpadnik in je umrl na kri¬ žu v mestu Lydda, na predvečer velike noči. Ti, resnični kralj Judov, pazi, da ne boš šel Nazarenčevo pot!”