\ ' ' Leto XY.	V Celju, dne 2. junija 1905. 1.	Stev. 43.
DOMOVINA
_ , i ■■-■ " ...
Izhaja dvakrat n» teden, vsak tarek in petek
ter velja za Avstrijo in Nemčijo u| leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni.. Za-Ameriko in drage dežele toliko več, kolikor znaša poštjiina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 Vin. Naročnina 8« pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbin« ter od vsake petit-vrste po 30 vinarjev vsakokrat; za večje inserate in mnogokratae inseriranje znaten popuh
Uredništvo je v Schillerjevih ulicah Št. 8. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Poljaki in Rusi.
Iz govora prof.Zdziechowskegana časnikarskem kongresu v Vb Loški.
Lansko l^to svečana, ko so v Krakovo dospeli glasovi, da je počila rusko-japonska vojna, sem se izrazil, da ta dan napoveduje začetek nove epohe, v kateri se razruši svetovna hegemonija evropskih narodov, a pred vsem Rusije, in ki pošlje na pozoiišče novega in odločnega činitelja v žolteni plemenu. Moje besede so se tedaj mnogim zdele drzko-smele, ali njihovo istinitost so potrdili dogodki. V borbi z malim Japanom se je zmajal najmočnejši državni orjak, pred katerim je do tedaj trepetala vsa Evropa. Velika važnost ruske vlade je padla, izpregovorilo je rusko ljudstvo. A vse. kar se zdaj godi v Rusiji, se ne more drugače imenov&ti nego začetek revolucije. Ali je treba dokazovati, kako silno bo vplivala ruska revolucija na premeno odnošajev narodov in držav vsega sveta in na vse., panoge njihovega življenja!
Istega mnenja kakor jaz o bodočih posledicah vojne so bili pri nas vsi! -ki so znali gledati na Evropo in Rusijo z očesom, ki ni zaslepljeno. s	sijajem, in ki tejaelje na kržčan-ski ideji, da so krščanski narodi dolžni, da ,to idejo oživotvorijo. ali davvendar še doslej te svoje dolžnosti in poslanstva niso znali, niti hoteli izpolniti. Že leta 1874. je eden največjih ruskih mislecev, Solovjev, napovedal s pravim proročan-skim zanosom v pretresljivi pesmi propast državne ruske sile v borbi z Japanom. ■
Kako daleč so bili naši slovanski bratje od teh strahov! Čutili so strašno germansko nevarnost in smatrali sam obstanek močne Rusije za jamstvo, da jih germanizem ne bo požrl, niti misliti niso hoteli nato, da bi jim mogla biti naravna braniteljica potolčena: Živo se spominjam zadivljenosti in uznemirjenosti nekega čestitega vseučiliškega profesorja v Zagrebu, ko sem na vprašanje, kako se bo končala ta vojna, izjavil z največjim prepričanjem, da Rusija ni v stanu
LISTEK.
>
Karin.
Zgodovinska povest. — Spisal Mavro Jokay. Prevel Prost.
Mrvičkov.
(Konec.)
Že je bučal vihar ter skrival samo še svoje bliske.
Ves Rim si pripoveduje, da je prilomastila usodna vojska, hoteč se osvetiti Karinu. Povsod se govori o tem. samo v dvoranah Karinovih ne. Tam trajajo še nadalje zabave in če včasi kdo omeni le z eno besedo, da se bliža Dioklecijan, se mu vse posmehuje.	,
Kdo pa je ta plebejec? pravi Manlij. Je li že kdo čul kedaj njegovo ime med rimskimi patri-ciji? Kdo mu je oča? Njegovo mater jih je poznalo morda mnogo. Robinja je bila v hiši senatorja Anulija, in prav mu je, da ga lahko tirja za se, kot sadež svojega premoženja.
Dvorniki so se smejali temu dovtipu.
Saj ti ga moraš poznati, Manlij?
Nikoli ga nisem videl. Navadno sem bil sam vedno tam, kje'r se je bilo igrati z nevarnostjo. Ali tam nikdar nisem zazrl Dioklecijana. Poznam
zmagati, ker je ona „velikan n i'lončenih nogah'1. O Rusiji, kakor istovrstni celoti se ne more govoriti," ker obstoje neizmerni prepadi med vlado in narodom,. tlačenim od nje. Žk nas, ki smo od blizu gledali ta razdvoj, je bilo; jJovse jasno, da vladna Rusija nikdar ne more zmagati, ker je protikrščanska, antidemokratska 'in protiruska!
Vladna Rusija je protikrščanska; vsa politika jej je prav do zadnjega časa. d§ proglasa ukaza o toleranciji, nasilje na krščansko idejo, ona se ni nikdar izogibala nikakšne krutosti in tlačitve tujih veroizpovesti in tujih narodov. — Antidemokratska je, ker jej rusko ljitdstvo ni služilo nikoli za drugo nego samo za miterijal, s katerim teši nenasitni apetit birokratske klike, ki stoji kot zid med carjem in narodom, jj— Vladna Rusija je protiruska, ker je ustvarila tooč Prusije, svojega najhujšega dušmanina, šla do danes slepo, kakor se jej je ukazovalo v Berlinu, po stranskih. pViteh od 1. 1878. in vkljub svoji zvezi s Francijo.
Ni sunmje, da bi za germanizem bila največja nevarnost močna Rusija, a takšna more biti samo svobodna Rusija, v kateri bi izginilo na-, sprotstvo med vlado in narodom, slovanska Rusija, t. j. pomirjena z Poljsko, ter ko.j.i bi s tem vabila k sebi siovariskr svet," m zareink-!* a . rjt. Neposredna korist Pruski je, da se onemogoči premena notranjih odnošajev v ruskem carstvu in da ostane vse pri starem; da ostane reakcionarna politika napram narodu, a rusifikatorska na mejah, predvsem na Poljskem.
Tudi ruski ministri so v privatnem razgovoru s Poljaki izjavljali s čudno odkritostjo, da ima ruska vlada važen vzrok zoper zboljšanje poljskih razmer, namreč ta, ker smatra nemška vlada neobhodno potrebnim, da se omeje pravice poljskega prebivalstva. •
Ta reakcionarna in rusifikatorska politika se je zlasti poostrila po tragični smrti carja Aleksandra II. 1. 1881. In kakšen sad je to obrodilo? Ta, da se je država odtujila vsem svojim podanikom. A to ni vse. Ker so oni, ki vladajo,
ga po glasu in vem, da je vedno le načeloval zadnjim stražam, ko smo prodirali, prednjim pa le tedaj, kadar smo se umikali.
Gromovit smeh je sledil tem besedam.
In kakšno vojsko ima? jih vpraša več.
O jako poslušna. Do sedaj je volila samo tri imperatorje. Kar se pa tiče njene hrabrosti, se ta niti primerjati ne da, kajti od Tigridinih obal se je vrnila, ne da bi videla sovraga. Laliko si mislite, kako je z ostalimi vojaki, ako vam pravim, da sem bil jaz med njimi največji junak.
In vaša poročila o zmagah? j Dve tretjini je izmišljenih. Če smo tudi zmagovali včasi, se je storilo to le vsled premoči naših čet. Sedaj pa čujem, da je bolezen in begunstvo sila zmanjšalo vojsko.
' Ti lizuni niso čuli ničesar raje. nego taka grdenja. Njim na ljubo psoval in grdil je Manlij celo samega sebe.
•Ko pa je Dioklecijan prišel že v Mezijo, začeli so vojskovodje resno nagovarjati Karina, naj se pripravi na bran. Res zbere Karin vse čete iz evropskih provinc.
Mahoma poči glas, da bode Karin osobno vodil vojsko. Videti ga je bilo pri vseh vojaških vajah in ogledih. Manlij mu je bil neprenehoma na strani. Sedaj mu je budil pohlep in zavist,
obrnili vso državno silo, vso. umstveno moč v to, da tlačijo in ponižujejo že potlačene in stiskane; zato sta nastali dve neizogibni posledici: Topost uma in gniloba srca. Prvo in drugo se je pokazalo za sedanje vojne. Generali so se pokazali nesposobne za svojo težko nalogo, a bose noge in cunje prezeblih in gladnih vojakov so dokaz, da vsi, trgovci, podvzetniki, uradniki, posredniki, life-ranti, gredo za dobičkom, za špekulacijo, vsi plenijo državno blagajno, pa naj šfe toliko trpe vojaki.
S pravom je nedavno trdil v ..Ruskih Vje-domostih'1 slavni ruski učenjak, profesor Timir-jazev, da je vsak zunanji triumf ruskega orožja, ki čvrsti avtokratično. reakcionarno smer vlade, bil poraz ruske družbe in svobodnega razvoja njenih sil — in nasprotno: Vsak zunanji poraz, ki slabi vlado in jo sili. da dvigne ljudstvo, pomeni obrat na boljše v življenju in notranjih razmerah Rusije. Ta trditev se povse zlaga z današnjimi dogodki. Pod udarci Japoncev se vlada ni samo zmajala, nego je izgubila ves svoj ugled pri podanikih; zato pa se je dvignil narod, napočila je zora boljših dni in zftčuli so se glasovi onih najplemenitejših ljudi v Rusiji, ki so doslej morali moJčatL. a. vsi .so istega mnenja, da se mora dati svoboda govoru, pripustiti k sodelovanju narodne zastopnike v državnih stvareh, dati ravnopravnost vsem državljanom brez ozira na vero in narodnost; to so neobhodno potrebna sredstva, da se dvigne Rusija.
Neposredna posledica teh zahtev je bila ta da so se storili prvi koraki uzajelhnega zbližanja poljskega in ruskega naroda. Na obeh straneh so čutili potrebo bližnjega sporazuma. O tej, za vse Slovanstvo važni stvari, so začeli Rusi in Poljaki na široko razpravljati, in shajajo se vedno bolj pogosto v Petrogradu, Moskvi- in v Varšavi. Poljsko vprašanje se neprestano razmotriva po ruskih novinah. Kongres vseh advokatov iz car-jevine v Petrogradu, tako za njim kongres vse-učiliščnih profesorjev je energično protestiral proti
sedaj- mu vzbujal bojazen, venomer mu govoril na srce, naj ne prepušča slave svojim vojskovodjem ter ne poverja njihovi vesti vojne kocke.
Zmagovit vojskovodja je nov sovrag,. je dejal navadno.
In cesar se je predstavil svojim zbranim četam* na belcu sedeč, v zlatem oklepu, v vijoletnem krilu in bagrenem plašču, kot prvi vojskovodja.
Dan pred odhodom so obiskavali načelniki tempelj za tempeljem. Žrtvovalo se je povsodi, celo na darilnikih egipčanskih bogov. Manlij sam je pomagal božjim slugam loviti govedo lastnoročno svečeniku in mu ogrnil rdeči plašč.
Svečano sluša narod prorokovanje avgurov. Kvarterkvart je razprostrl roki ter objavil s zastrtimi očmi:
V	tem boju pade sovražnik Rimu!
A kdo je sovrag? Je li Dioklecijan ali Karin. tega ni povedal dobri mož.
Cesarski sprevod dospe končno do Cibelinega tempelja.
V	odprtem portiku so plesale zbesnele sve-čenice v tem. ko se je strahovito trobilo na rogove. Telo so si'zbadale z noži. peneča se usta so bruhala neumljive besede. Vrtile so se v krogu toliko časa. da so se sesedale do cela zmešane.
ima naš narod s tem tudi povrnjeno vse, kar je zato žrtvoval, lahko rečemo, da ne.
Pa vkljub temu naši rodoljubi niso še prišli do uvidevanja, da si moramo pozornost obrniti ttidi na obrtniški in trgovski stan, iz katerega bo sledila industrija. Kadar, pa imamo enkrat to, bode narod dosegel pravo blagostanje.
Da imamo moderno naobraženo obrtništvo, bi se tisoče in tisoče premoženja ohranilo domovini; ne bilo bi treba toliko denarja pošiljati proč, ampak bi krožil pri nas ter se z umnim in pridnim delom sam obsebi množil. Dandanes pa smo vsled pomanjkanja slovenske industrije še primorani največ potrebščin si naročati od drugod. Stem pa, da denar pošiljamo proč, gotovo ne pospešujemo narodnega blagostanja. Tega bomo pa le dosegli, ako si vzgojimo obrtniški in trgovski naraščaj.
Znano je, kolikokrat se iščejo različni obrtniki vseh strok, ter se jim takorekoč zagotavlja dober obstoj — seveda morajo biti vešči svojega poklica, biti morajo sami pridni in pošteni. Rodoljubi v različnih trgih bi jim radi šli na roko z naročili in priporočili, a ni jih. da bi se oglasili, vsaj redkokedaj. Ako se pa le kateri oglasi, je prvo, kar pove, da je zmoten, trezen in pošten, ali potrebnega kapitala nima! Doma ne dobi denarja proti poroštvu, ker si vsakdo misli, bogve kako mu bode šlo, obrt ne pojde in potem je tudi posojeni kapital izgubljen. Tam, kjer se misli naseliti, ali kamor ga dostikrat vabijo, tam tudi še ne morejo imeti' zaupanja vanj,' ker ga še ne poznajo; in tako ostane obrt nezasedena na škodo posameznika, kakor tudi na škodo okraja, trga ali mesta. Kaj torej storiti? Povsod v vsakem kraju, kjer je obrt malo razvita, ali so obrtniki _ nemškutarji, je gotovo nekaj rodoljubov, ki stvar zasledujejo. Tam naj se rodoljubi pogovore s starši, ki imajo za to sposobne sinove, in jim, ako niso premožni, gredo na roko, da se sinovi uče potrebnega . obrta pri dobrem mojstru. Potem se naj deček pošlje v obrtno šolo 2 ali 3 leta; ko vojaščino odsluži, naj gre na tuje za kaka 3 leta. V tem času dozori za samostojnost.
Še krajša pot pa je, ako bi se dali v obrtno šolo fantje, ki so se kako obrt že izučili in služijo že kot poiMchiki. Na ta način, mislim, hT' najprej prišli do pravega obrtnega naraščaja, in stem bi bilo mnogo pridobljenega,
Hočem še nekaj omeniti o šolah. Pri nas, Slovencih je navada, da kdor le more, da svojega sina študirat, če je dobre glave. Ako pa deček domače šole dobro ne dovrši, od doma bi ga pa starši le radi spravili, takemu dečku rečejo, ti nisi za dom, nisi za šolo, ti se boš moral učiti kakega rokodelstva; za tam boš že. Tako torej! S takimi talenti naj potem naše slovensko obrtništvo v obrti tekmuje z drugimi, n. pr. nemškimi obrtniki, kjer se posvetijo temu poklicu najboljše moči in katerim so dana vsa sredstva za mogočo konkurenco. Tako se je do danes vzgojeval naš narodni obrtni stan. Tako ne sme več dalje iti; ako ga hočemo uvrstiti med konkurenčni svetovni boj, mu moramo posvetiti najboljše moči.
Oglejmo si samostojno obrtništvo in trgov-stvo še od druge strani. Ker je pri nas Slovencih vsaka reč politična, oglejmo si jo torej tudi od te strani. Vprašam, ali so uradniki res toliko krivi naše politične mizerije? Zopet bi rekel, da ne. Ako pogledamo naša ponemčena, kakor tudi poitaljanČena mesta in trge, kdo jih vlada? Uradniki ne, pač 'pa jih vladajo meščanje, in to so po veliki večini trgovci in obrtniki. Dokaz temu je Celje. Ali bi si vlada upala* nam poslati tako uradništvo, če bi bilo to obrtništvo in trgovstvo, kar ga je v Celju narodno, Slovensko? Menda ne! Potem bi bile razmere v narodnem oziru čisto drugačne, kakor pa so v resnici.
Da se razmere spremene, nam ni treba samo akademične inteligence; tukaj bode odločevalo obrtništvo in trgovstvo. In to bodi narodnim voditeljem v pomislek.
Južno slavjanstvo.
Pismo iz Balkana.
Radostno je dejstvo, da se južni Slovani vedno-bolj in bolj zbližujejo, spoznavajo in spri-jateljajo. Še pred nekimi leti so bile posebno med tedanjo učečo se mladino v Zagrebu in Belgradu separatistične namere razširjene, tako da se ni smelo ime Slavjan niti izreči. Kar je posameznim plemenom slovanskim občega, to je veljalo za utopijo; a kar jih razločuje, le to se je povdarjalo. Hrvat ni znal dobre besede o Srbu. a Srb ne o Hrvatu. Bolgar in Srb sta se črtela do krvi. Slovenec pa je zrl nekako sočutno na vse te pojave ter marsikrat vzdihnil: O kedaj bodo prišli za Slavjanstvo boljši časi, kedaj bodo spoznali Hrvati, Srbi in Bolgari, da je le v slogi moč, a v neslogi slabost in prokletstvo!
V poslednjem četrt stoletju prošlega veka smo imeli dosti bratskih prepirov, več kakor v poprejšnefli. Kakšni prizori so se vršili v Zagrebu proti Srbom, kakšni v Belgradu proti Bolgarom in v Sofiji proti Srbom! Marsikdo se jih bode še živo spominjal, posebno-ako je bil pri njih navzoč. A boljše je, da vse to pozabimo in da se radujemo pojavom, ki nam pričajo o bratskem edinstvu in o slavjanskej^ slo^i.
Lanska izložba jugoslavjanskih umetnikov v Belgradu je najlepši dfokaz. da moremo zjedi-njeni dostojno nastopiti pred svetom. Posamezni smo še neznatni, a v bratskej družbi smo faktor, s katerim začnejo precej računati celo na Dunaju in v Budapešti.
Zato so hoteli precej otvoriti takšno izložbo v Sarajevu. A tam razumevajo »bratstvo"' čisto po svojem; tam je jezik „zemaljski"', tam je sloga „naška". Zato je bolje, da se ognemu Sarajevu, dokler so tam tako čudne razmere.
Pojdimo v Zagreb.
Tam veje zdaj čisto drug duh, kakor v po-prejšnej periodi. Srečali so se tam letos srbski in bolgarski pisatelji in umetniki s hrvatskimi. Slovenskih žal, ni bilo. Temu je menda kriva prevelika občutljivost, katera bi se lahko pokazala nasproti drugim narodom, a nasproti bratom ni
rusifikatorski politiki. Prišlo je do prvega poljsko-ruskega. kongresa, ki je bil v Moskvi znamenita dneva 8. in 9. malega travna t. 1.
Sestali so se tam odposlanci glavnih poljskih strank s zastopniki ustavne ruske stranke. Bil je tam cvet ruske inteligence, najodličnejši in najuglednejši delavci. Zaključki posvetovanja imajo za Poljake in Ruse. ta velik pomen, da je ustavna ruska stranka, h kateri spada večina ruske inteligence, sprejela v svoj program državno avtonomijo Poljske kraljevine s zastopniki v osrednjem parlamentu in s jjosebnim zborom v Varšavi, nadalje s zakonom zagotovljeno svobodo narodno-kulturnega razvoja poljskega življa v Litvi in Rusiji.
Ali pride krmilo Rusije kmalu v roke ustavni stranki, ne vemo. Večina misli, da so
s k
dnevi današnjega sistema že sešteti, a drugi so drugega mnenja. Poljski list „Glos Narodu" piše, da je kongres v Moskvi »dogodek zgodovinskega pomena, s katerim se začenja nova doba poljsko-ruskih odnošajev".	^
. Med onimi, ki se laskajo današnji Rusiji in so nehote zakrivili moralni, a potem politični padec Rusije, zavzemajo ne baš zadnje mesto publicisti raznih slovanskih krajev, ki so bili neutrudni v slavitvi avtokratične Rusije, njene ne-zmajane moči in še slavnejše njene bodočnosti kot gospodarice in varuhinje Slovanov. Čas je, da se vestno, skesamo za ta greh in da se vsi zjedinimo z onimi najboljšimi v Rusiji, ki delajo na to. da jo moralno prerode.
Za slovensko obrt.
Po govoru g. Iv. Rebeka na zboru pol. društva „Maribor".
Polstoletna zgodovina našega naroda nam jasno kaže, koliko smo dosegli v tej dobi, ako pomislimo, da poprej nismo imeli niti svojih šol, ne denarnih in sploh nikakih zavodov. V tem, primeroma kratkenl, a za nas prevažnem razdobju smo se dvignili do samozavesti in se kolikortoliko otresli pasje ponižnosti. To je lepo zadoščenje našim narodnim buditeljem. Nekaj smo dosegli, a mnogo zamudili; kar je zamujeno, se mora sedaj popraviti, kar pa seveda ne pojde tako hitro, a z združenimi močmi obvladamo vsako zapreko.
Poglejmo v druge države, Nemčijo, Francijo, oglejmo si našo posestrimo, deželo Češko — kaj je tam dovedlo narod do takega blagostanja, kakor ga nikjer ne opažamo med Jugoslovani? Ali ni to zasluga obrti, industrije in trgovine, ki je pri nas za naše potrebe mnogo premalo raz--vita, saj večjih podjetij v narodnih rokah skoraj nič ni. Sicer je pri nas nekaj veleindustrije in trgovine, ali ta je v nemških rokah, in če se s časoma Slovenci tega ne poprimemo, |nas bo ta popolnoma preplavila in v doglednem času tudi iznarodila.
Gledalo se je dozdaj pri nas le na to, da si narod vzgoji inteligenco, to je doktorje, profesorje, duhovnike, uradnike itd. Treba je, da je narod popoln v vseh slojih, ali, če pogledamo, ali
Mahoma se iz tega hrušča-in trušča začuje presunljiv, strašansk usklik. Glas je bil to, ki je pretresal mozeg, trgal srce; vsakdo se je obrnil proti kraju, odkoder je menil, da ga je čul. "
Vitka ženska podoba stoji na vratih svetišča. Zavita je v dolg bel plašč, kateri drži z obema rokama.
Gorje ti, Rim, gorje ti, narod rimski, gorje ti, rimski cesar!
In stopi venkaj v portik. A ko odpre mrzle, blazne svoje oči ter jih presunljivo upre na ljudstvo, popade Karin strahoma Manlija za roko.
To je Glicerija.
Tudi Manlij se strese pri njenem pogledu.
S prorokujočim obrazom se ustavi blazna ženska na tempeljevih stopnicah.
Gorje vsem, ki so se porodili na rimskih tleh, vikne. Gorje unukom, ki se pokore za grehe svojih očetov. Gorje roditeljem, ha katerih leži prokletstvo potomcev. Oj, Rim,. na tvojem nebu se prikazujejo zvezde, ki naznanjajo nesrečo. Zemlja se trese pod tabo. V tvojem ozidju bode. domovala groza in1 iz tebe bode bežal mir. Pogazili te bodo tvoji neprijatelji in tuji narodi bodo kazali osvojene tvoje zastave. Pri barbarih bodeš prosil življenja in največji sovragi bodo bivali v tvoji sredini. Zemlja se bode opojila s prelito
krvjo in ogenj bodo bljuvali tvoji narodi. S kletvami se bode okužil vzduh in kugo bode dihal na te, ti leni rod človeški! Komur prizanese glad, tega poseka meč, in kogar na suho vrže morje, njega bodo pogoltnila tla. Oj Rim,' ti kralj narodov, enkrat bodeš mej ljudstvom razpadel, prešel, kakor zvezda, ki zatone v morju. Preostalo ti ne bode ničesar, nego spomin na tvoje grehe in tihe gomile nad tvojimi palačami. In bogovi bodo bežali iz tvojih svetišč, da ne bodeš imel nikogar, h kateremu bi mogel moliti v svojem obupuj
Nek tribun se sklone, da bi poljubil roko besneči ženski, ter vpraša:
Kakov konec*' obljubiš vojski Karinovi, o prerokinja ?
Ko začuje to vprašanje, se Glicerija mračno ozre na vojnika.
Ne bojte se! Razvalite vse, brata stavite proti bratu, zmaga naj, kdorkoli, Rim propade! Da zmore. Karin, razspe polovico. Rima, zmaga Dioklecijan, razvali se druga in oba dela sta to zaslužila. Idi, bojuj se, blazen ljud, prelivaj svojo Itri, ugonobi sebe samega, mučno umri, nepokopan, in ko o jesenski megli. izdihneš svojo dušo, se domisli potem, da bodeš pozabljdn! . . . Glej oholi Rimljan, žena ti je na strani drugemu, hiša zgorela, deca ti prodana v sužnjost in vedi, znaj, da
ni drugega sveta, kjer bi se imel nadejati plačila. Beži, umri proklet, obupan!
Neznansk krč popade žensko, da se zgrudi na stopnice. Z razprostrtima rokama sika na narod kletve, ko jej vže blede ustne v smrtnem boju.	,
Prekliči svojo kletev, je zakričal Flamen dialis in skočil k njej, ter jo pograbil za roko.
Še enkrat se dvigne z svojo zadnjo močjo; divje jej plamti oko. Z vso grenkobo svojega srca dvigne roki nad glavo, zlekne jih ter zakriči nad narodom:
Da pride moja duša nad vas!
Potem pa se zgrudi brez duha in o smrti še obrne svoje oči na Manlija.
XII.
Vojski obeh tekmujočih cesarjev sta zadeli v okolici sedanjega Belega grada, druga na drugo.
Karinova vojska je štela same spočite voj-nike, legije Dioklecijanove pa so bile do cela utrujene zbog težavnega pota.
Karin si je bil dal svoj šotor razpeti na nekem griču. Od tam sta si z Manlijem ogledovala boj. Dolgo je bil dvomljiv izid. Dioklecijanova spretnost je. dolgo časa vzdrževala ravnotežje s presilno močjo nasprotnikovo.
umestna. Formalnosti so v takem slučaju; ko se gre za veliko narodno stvar prav malenkostne reči. V tem slučaju bi si imela pomen .narodna prislovica: ,.velblode golta, a komare cedi". Res, komare so cedili oni, ki so se vzdržali omenjenega shoda v Zagrebu.
Vendar so rešili čast Slovenstva mladi umetniki izLjubljane in drugih slovenskih mest, ki so prišli lani v poset bolgarskim tovarišem v Sofijo. Tam so bili navzoči tudi srbski in hrvatski umetniki. To je bil krasen zbor, in takih je želeti še več. Upajmo, da vidimo združene tudi pevce, Sokole in druga društva, ob važnih narodnih praznikih zdaj v Sofiji, zdaj v Belgradu, Ljubljani ali Zagrebu.
Razven takih sestankov je pa tudi važno, ako se seznanimo s pozameznimi umetniki ali učenjaki. Tako smo letos videli na odru Sofijskega gledišča (v ,.Slavjanskej Besedi") gospo Strozi, odlično umetnico iz Zagrebškega narodnega gledišča. A za njo je došla Slovenka gospa Zvonar-jeva, vrla glumka-umetnica iz Ljubljane. Ona je precej pri prvem nastopu razvnela vse občinstvo. Prišla je gostovat, a ko so merodajni krogi spoznali njene sposobnosti, ponudili so ji stalen an-gažement, katerega je tudi sprejela. Za zdaj govori na odru v milem slovenskem jeziku, kar jako imenitno kontrastuje s krepkim bolgarskim izrazom drugih glumcev. Tako se stolično občinstvo 'upoznaje z slovenskim jezikom, kakor se je pri g. Strozi upoznavalo s hrvatskim.'
Na Zagrebškem gledišču se je lani predstavljala s krasnim uspehom drama „Apostol", katero je spisal intendant bolgarskega gledišča Milarov. Naj bi se tudi uprava slovenskega gledišča zanimala bolj za dramatične proizvode južnih Slovanov, namesto da sega po raznih nemških, ki so nam po svojem duhu vedno tuji, če tudirimajo slovensko obliko.
Glede shodov jugoslovanskih pevskih društev velja sploh isto, kar smo gor omenili. Samo nam je dostaviti, da pesen še veliko bolj upliva na srce in tesneje združuje duševno, kakor pa slika ali drama. Prav umestno je torej geslo, napisano na krasnej zastavi Plovdivskega pevskega društva: ..Pesen združava, razveseljava i utješava" (tolaži).
Naj bi se v bližnji bodočnosti to geslo iz-l polnilo glede vseh južnih Slovanov: Da se zdru-žijo! da se zaeno razvesele oni, ki so svobodni, da se potolaže oni, ki še zdihujejo pod tujim robstvom!	— e —
Domače in druge vesti.
' — Občinske volitve v »ostanju se vrše dne 15, junija t. 1. Kar se da iz raznih pritožb na namestnijo in iz interpelacij v državnem zboru posmemati, pričakovati je ljutega boja. Upamo pa, da zavedni rojaki, Šoštanjčani, store kakor še vselej brez izjeme svojo dolžnost in odgovore s sijajno zmago. Spominjajte se, da vaši rojaki gledajo s ponosom na vašo možato obrambo. Ne odnehajte varovati slovensko postojanko, biserni Šoštanj!
Narodna mlačnost. Pretekle nedeljo se je vršila na Cvenu običajna konjska dirka, koje so se udeležili izključno le slovenski kmetovalci. Videli smo ta dan, da razume naš kmet Si vzre diti lepe in čile konje, ki so se pri tekmovanju vrlo držali. Prvenstvo sta odnesla Bežan in Pe-tovar, kojih konji so vzbujali splošno občudovanje. Čudno se nam je pa zdelo, da si odločilni fak torji niso upali ž nobeno slovensko trobojnico okrasiti dirkališča. Razne druge zastave smo videli, le slovenske nikjer. V prejšnjih, časih je sred dirkališča plapolala naša trobojnica ter pričala o zavednosti murskopoljskih Slovencev. Mar se je treba ozirati na tisto peščico nemškutarjev, ki se pridejo ob takih prilikah hliniti našemu ljud stvu, a v resnici ga kruto črtijo. Proč s takim nazadnjaštvom ter pokažimo, da se vedno in povsod zavedamo svoje narodnosti. Upamo, da se bode to v bodoče uvaževalo in to tembolj, ker imajo v tej zadevi odločevati možje, ki jih poznamo kot zavedne narodnjake.
—	In še enkrat Vranska požarna bramba — audiatur et altera pars. V zadnjih dveh številkah Vašega cenjenega lista je napadel nek dopisnik našo požarno brambo. Res je, da je nemško poveljstvo z narodnega stališča obsojati, a kdor razmere pozna, naj premisli, da se je požarna ustanovila pred 30 leti, torej še v narodnem oziru precej meglenem času, ko je bilo še slovensko poveljevanje v povojih. Saj so društvo ustanovili pridni, odlični, slovenski možje tržani-domačini, In — Slovenci smo konservativni — od takrat še nikdo ni predlagal pri kaki društveni seji odprave nemškega poveljstva, stvar gre mirno svojo, pot. Ako bi gospodje društvu pristopili, tam pridno delali v korist bližnjemu, bi gotovo za nje bolj hvaležno delo bilo, kakor na tak čuden način zba-dati društvo po časopisih. Vsa Vranska požarna bramba obstoji iz .samih poštenih Slovencev, samo bolj nezavednih. Ali se ne občuje v društvu izključno slovenski? Ali ne slišite na društvenih zabavah stoterih živio — klicev ? Gospoda, bodimo pravični in poglejmo v naše javne zastope. Občina uraduje slovensko, pa krajni šolski svet? O, groza! Vsaka seja je na ljubo eni osebi čisto nemška kakor v rajhu, zapisnik nemški, pa milostno se je dovolilo, da so enemu udu krajnega šolskega sveta na njegovo izrecno zahtevo zapisnik v slovenščino prestavi, da ve, kaj podpiše. Gospodje, to je pravi škandal, velikanski škandal. Tako zastopajo gotovi gospodje čisto slovenski kraj napram vladi. Roko na prsi! Tukaj je treba najprej kidati. Mož, mož nam tjreba!
—	0 požarni hrambi na Vranskem smo dobili vsled dopisov, natisnjenih o tem društvu pojasnila, da gg. načelnik Kladnik in podnačelnik Laurič nista zaslužila očitanj, ki so se razglasila proti njima. Ta dva gospoda sta društvo prevzela, kakoršnje je bilo, ko so ga vodili odlični Slovenci. Poveljevanje da se bode tudi poslovenilo in da bode na to vplivala veselica prihodnjo nedeljo, na katero so povabljena samo slovenska narodna društva. Vranska požarna bramba je tudi ud zveze slovenskih požarnih bramb, ona ni trška,
Tvoji poveljniki ne umejo ničesar, pravi Manlij. Z odločnim naskokom bi se kaj lahko prodrlo središče Dioklecijanovo. Tam stoje naj-slabejše legije.
Torej zapoveduj ti mojim vojskovodjem, zavrne Karin.
Tribuni, z rezervo naprej, kriči Manlij. Žrtvovati moramo tuje legije. Naj jih posekajo, potem s Triarijci nanje. Germanom nasproti postavite frigiško konjeništvo, da s svojimi dolgimi bojnimi sekirami 'prerežejo nasprotnikovim konjem kite pod koleni. Nikdo naj ne miruje sedaj. Vsi v boj! Da čuvam cesarja, zadostujem sam.
Ko se je bilo to odredilo, se takoj obrne Hoj. Dioklecijan opazi, da je druga roka posegla fvmes. dobro vešča slabostim njegove vojske. Brzo ukaže, da se odtrobi, da se preje umakne njegova vojska, nego jo zmore protivnik.
Na vratih svojega- šotora stoječ pregleduje Karin bojev izid. Vsestransko pode njegove čete sovražnika, povsodi prodirajo njegovi orli. Na obličju mu plamti zmagovalni ogenj, vsaka njegova poteza ,znači triumf, radostno mu bije srce.
Zmagal sem. kriči ves vzhičen ter ploska z rokama.
A zmagal sem tudi jaz! mu zagromi za hrbtom grenak, strahovit glas; cesar začuti, kako
ga nekdo z železno pestjo zagrabi za roko, ter .potegne v šotor.	,	i
Prestrašen se okrene Karin, ter zagleda mračen obraz Manlijev, ki mu z eno roko stiska kosti, v drugi držeč svitli meč.
Kaj bi rad? zaupije plaho August.
Se li spominjaš, Karin, one ženske, ki se je, bila zabodla pred tabo, da se reši tvojemu objemu ? Ona deva je bila moja nevesta! Veš li, kaj hočem sedaj ?
Manlij, ti se šališ. Kaj zahtevaš? Čemu me hočeš oplašiti ?
Čestokrat bi te bil umoril lahko, ko si pijan spal, ali hotel sem čakati trenotka, ko bodeš srečen, ko bodeš na vrhuncu svoje sile, svoje slave, da te ugonobim!
Milost! Pomagajte mi!
Zastonj! Zmagovalni vik tvojih čet duši tvoj jok in stok! Čuješ li, kako ti povsodi kličejo slavo, kako blagrujejo tvoje ime, čuješ li, kako kriče: Živel Karin!
A sedaj — sedaj moraš umreti!
Nekaj hipov kasneje je drvil vitez ob vriskajoči vojski. V rokah nosi kopje, a na kopji tiči glava triumfujočega imperatorja.
Zmagujoča vojska se je udala zmaganemu vojskovodji.
ampak prostovoljna požarna bramba, ne podpira je ne trg, ne občina, pač pa slovenska posojilnica na Vranskem.
—	Veliki koncert in III. slovenski raj v celjskem ,.Narodnem domu" se je v nedeljo obnese! kar najlepše. Hvala gre diki narodnega ženstva, ki se je s krasno požrtvovalnostjo" in velikim veseljem posvetilo tej narodni veselici. Koncert je uspel vrlo; na sporedu so, bili sami najtežji koncertni komadi, ki pa so pod eksaktnim vodstvom pevovodje g. dr. Schvvaba izpadli na splošno zadovoljnost. Zlasti točka „Rukovet..." je udivila občinstvo; pevski ' zbor razpolaga s krasnim materijalom, ki je prišel pri tem koncertu do popolne veljave. Pri veselici, ki je za-rajala po koncertu, so narodne dame pokazale prelepo ljubezen do velezaslužnega narodnega zavoda ',.Dijaške kuhinje". Danes omenimo le one gospe in gospodične, ki so se pač največ trudile, da je, raj tako krasno izpadel: gospa Miklavec, gospa Salmič, gospa Voglar, gospa Vanič, gospa Mirnik, gospa dr. Schvvabova, gospodična Kavčičeva, gospa Majdič, gospa dr. Fermevc. Pomagale pa" so pri tej uspeli veselici skoro vse narodne gospe in gospodične; vse posameznosti prihodnjič.
—	^Celjski Sokol" priredi to nedeljo 4. junija peš izlet v romantično Rožno dolino. Vabijo se raditega bratje Sokoli, da pridejo v nedeljo ob pol 2. uri popoldan v društvenih oblekah na dvorišče „Narodnega doma", kjer je skupni odhod. Pri Mayenbergerjevem posestvu se snidemo s Žalskim odsekom, odkoder korakamo v Šmartno. K mnogoštevilni udeležbi pozivlje
odbor .,Celjskega Sokola".
—	Celjski mestni mlin, ,Stinkmiihle' stoji. Kakor je bilo pričakovati, in o čemur so bili že zdavnaj prepričani vsi, ki imajo kaj upogleda v industrijelne špekulacije, to se je zgodilo. ,.Stink-miihle", ki ga je ustanovil župan gosp. Rakusch, svojim Celjanom, da bi jim mlel — smradljivo moko, žalostno miruje m ne da več življenja od sebe. Sedaj menda samo še začasno, ali govorice včasi tudi nekaj resnice povedo in te. pravijo, da -se bliža sušica! Po aferi z gromečo in neusmiljen smrad razširjajočo mašino, ki je oškodovala „štink-malnarje" za kakih 30 tisočakov, je nastala neizogibna posledica. Kar je namlete moke — in to je več sto vagonov -- je varno spravljena v hotelu Elephant v spodnjem salonu in na verandi. Celjska kazina je torej postala magacin. Tudi nekaj! Na smradljivi mlin se pa zdaj oziramo z odkritosrčnim sočutjem! Kar nam je prizadel hudega, da nam je kužil zrak in ne dal mirno spati trudnim meščanom in okoličanom uro naokoli, vse je pozabljeno. Ako se zopet zbudi h kratkemu življenju, mi mu ne zamerimo. „Ne bo dolgo,.ko utihne „Stinkmuhle" za vedno. G. župan Rakusch pa bo bogatejši za eno skušnjo, da je svet nehvaležen, in da vsa slava hitro mine.
—	Celjski protestantje so v torek popoldne vzeli pot pod noge in jo odmarširali iz mesta. Šli so na izlet v Štore; tam so jo zavili v Loko-šek-ovo oštarijo in 'začeli piti. Ko Štorjanarji zvedo, kakšne goste imajo v svoji sredi, hitro slečejo okajene, fabriške predpasnike in gredo tudi v oštarijo k celjskim protestantom, nadejajoč se od njih obilne moče. Sprva ni kazalo nič, in že so začeli Štorjanarji grdo gledati celjske škrice, ker so ti menda to opazili, naroče hitro „faselc", in začela se je „fajhtarija"-, da nikjer nikoli takšne. Že čez pol ure so hoteli biti vsi Štorjanarji protestanti in so bili s pirom posvečeni za Luterš — vero; zdaj pa imajo vsi strašnega mačka!
—	Poneverjenje denarnih pisem na progi Dunaj-Trst. Celjsko okrožno sodišče poživlja stranke, ki so trpele škodo vsled kraje ameriških pisem, naj naznanijo svoje zahteve za odškodnino pri navedenem sodišču.
—	Štajerski deželni šolski svet je sklenil razširiti trirazrednico pri Sv. Martinu ob Paki v štirirazrednico. Za stalno učiteljico je imenovana v Gnasu dozdajna začasna učiteljica Ana Kovač. Možitev so dovolili učiteljici Filomeni Kosi z učiteljem Jožefom Gorupom v Polenšaku.
—	Brežice. Znamenje, čeprav še nezadostno, da se naše ljudstvo probuja in zaveda gospodarskega gesla ,,Svoji k svojim", vidimo v tem, da je veliki nemčurski kramar in jajčji baron Matheis pisal slovenska pisma na kmete in obrtnike ter jih milo prosil, naj ga zopet obiskujejo in pri njem kupujejo. Dal je tudi tiskati plakate v slovenskem jeziku, kateri mu tako smrdi, a naši kmetje so spoznali volka v ovčji obleki ter mu drug za drugim kažejo hrbet. Znano je, da ima v svojih predalih polne butare ptujske ,.giftne trote", in to preveč smrdi slovenskim okoličanom. -£jer pa še ni ljudstvo dovolj probujeno, tam na delo, vi narodnjaki, ki vam je mar napredek slovenstva!
—	V Slov. Bistrici so postali tamošnji nemčurji tako predrzni in sirovi, d<* se vsakemu poštenemu človeku gnusi. Temu pa je večjidel kriva narodna brezbrižnost v tamošnjih slovenskih crogih. Nobenega shoda, nobene veselice ali kakega drugega pojava družabnega življenja ni sli- '
sati i z Slovenske Bistrice. Pokažite tem zagr-zenim nemčurskim prismojencem, kateri si svojo nemčnrsko navdušenost z žganjem poživljajo, da še ne spite! Narodni krogi naj premišljajo, da se slovenski živel j malo bolj oživi!
—	Rimske Toplice. Do konca maja je došlo v toplice 29 strank s 77 osebami.
—	Sv. Jur ob Ščavnici. V političnem življenju je pri nas kakor zdaj že povsod. Hud boj imamo z bračkovci ali štajercijanci. V občini Sv. Jurij n. pr. so bile že lanskegh septembra občinske volitve, a še zdaj ne veljajo vsled re-kurza bračkovcev. Tokrat so štajercijanci sijajno propali, zdaj pa liodijo kakor veše, zlasti ker ne morejo najti tehtnega vzroka za razveljavo volitev. Bračkijanci zdaj na vso moč delajo zoper imenovanje slovenskega notarja za Gornjo Radgono! Od narodne strani so se pa na občinske urade poslale pole za podpise, naj bi se naši poslanci odločno potegnili za slov. notarja. Matjašič je to polo odklonil, rekši: „Saj ga nam ni treba"! Njegov oproda, terbegojnski ,.rihtar" Vučina pa je siromak; mora tako piskati, kakor mu Matjašič piha! Da bi iz lastnega nagiba kaj ukrenil, za to nima talentov. Narodni volilci galuške in terbe-govske. občine! Spodmaknite pri prihodnjih občinskih volitvah tema čudnima „gemeindevor-steheroma stolec. To je žalostno, da imajo tako odlične občine slavne jurjevške fare take predstojnike! ' ' •
—	Hrastnik. V petek je prinesla Sava k bregu truplo približno 60 let starega moža. ki je v našem kraju povse nepoznan. Ležalo je že kakih 10 dni v vodi in hilo čisto slečeno. Poškodbe na glavi dajo sumiti, da je bil ponesrečenec najprej oropan, ubit in vržen v vodo.
—	Kandidat Ornig. Znano je, da je hotel ptujski župan Ornig kandidirati za državnozbor-skega poslanca v mariborski volilni skupini. Seveda ga niso vzeli resnim in mu' dali razumeti, naj ostane pri svojih žemljah. Zdaj ga je strahovito sram in skuša na vse načine, kako bi preprečil tozadevne govorice.
—	Samomor. V Kočah se je ustrelil računski podčastnik pri 8 lovskem bataljonu Rade j iz strahu pred kaznijo.
—	Živinski starši. Pred graškim sodiščem sta bila v torek obtožena delavec Anton Fleisch-hacker in žena. Fleischhacker je svojega štiri mesece starega otroka tako pretepal, da je otrok vsled ran umrl. Živinski oče priznava, da je otroka že tepel, ko je "bil — 11 dni star. Vsled poznejšega pretepanja je imel otrok zlomljeni obe roki, desno nogo in tri rebra. Tri meseca staremu otroku je enkrat vlil v usta toliko močnega ruma. da je otroka skoraj zadušilo ter je vsled opeklin ves dan strašno jokal. Nečloveški oče je bil obsojen v osemmesečno ječo, žena pa. ki je trpinčenje mirno gledala ter sploh otroka zanemarjala, je dobila 11 dni zapora.
1 —- Kmetijska šola za plaušarstvo se otvori 4. junija v Grabenhofu pri Admontu.
—	Potres. Od Sv.'Bolfenka pri Središču. Dne 29. maja ob 12: uri 10 minut popoludne pri-lično po solnčni uri je bil pri nas močen sunek potresa. Prišel je od vzhodne in severo vzhodne strani in je šel proti jugozapadu. — Ob istem času so čutili močno podzemeljsko bobnenje pri Sv. Trojici v Halozah.
—	Strašna nesreča se je zgodila pri Poberšu Hlapcu Emanuela Mayrja Antonu Šmogavcu sta se' splašila konja, Hlapec je padel med konje, ki sta ga vlekla do Cerkovca in mu glavo popolnoma razbila. Kosi glave so ležali pomešani z možgani na cesti.
Domžale, I. junij. Pri razvitju zastave nemškega društva v Domžalah so se godile od nemškutarske strani silna izzivanja. Žandarmerija je rabila proti nam bajonete, oddala 6 strelov, 3 ostre. Dve osebi sta nevarno ranjeni. Najbolj je divjal nemškutarski Celjan Zangger! i *
—	Predor skozi Karavanke. Predor, skoz kateri bode vozila železnica iz Podrožčice na Hrušico in Jesenice, je bil v sredo 17. m. m. ob 8. uri 40 minut zjutraj prevrtan do kraja. Predor je dolg 7972'3 m, torej skoraj 8 km in potnik, ki bi šel peš skoz, potreboval bi skoraj 2 uri, da bi prišel iz Koroške na Kranjsko. Vlak ga bode prevozil v 15 minutah. 4892'1 m te daljave^ prevrtalo se je od koroške strani. 3080'2 m p'a .od kranjske. Čeravno je tedaj bilo na koroški strani hudo kopati, ker je voda delala ovire, se je vseeno tukaj prevrtalo vendarle več, ker je od Hru-šice sem kopati zabranjeval hud pritisk zemlje in nevarni plini. Posebno težavno je bilo na koroški strani kopati, ko so došli do polovice, kajti od tam se tunel naginja proti Hrušici in vode se je tam več nabralo in tem težje jo je bilo odpravljati. Dvakrat, v listopadu L 1904. in v sušcu
1. 1905., je odpovedala elektrika in bili so zadržani po več tednov. Decembra meseca so morali od Hrušice sem kopanje pustiti in tunel zazidati, ker niso mogli vode odpravljati več. Tudi obokan je že tunel na Koroškem 4300 m daleč,' na Kranjskem 2500 m, tedaj skupaj 6800 m. Čez 1000 m imajo še, potem pa lahko naložijo v 14 dneh tire. Merili so menda prav težko in so bili jako raz-veseljeni. ko so videli, da s.o natančno skupaj prišli v gori": — Bog daj, da bi železnica bila Korošcem, ki bodo sedaj v boljši zvezi s kranjskimi brati, v prid in ne v kvar!
—	Narodna šola lužičkih Srbov. Na Saksonskem poučujejo'v ljudskih šolah po srbskih okrajih verouk v srbskem jeziku samo tam, kjer imajo tudi bogoslužje v srbskem jeziku; pri tem pa si morajo kateheti prizadevati, da razumejo učenci tudi nemški. Čitanje in pisanje uče takoj od začetka v srbskem in nemškem jeziku. Za srbski jezik saksonska vlada ničesar ne stori.
srednjih šolah ni nobenega stalnega učitelja za srbski jezik, vendar je v samem Budišinu nad sto srbskih dijakov. Na Pruskem se godi Srbom se hujše. Po srbskih vaseh imajo tam za učitelje same "Nemce, ki s srbskimi učenci surovo postopajo. Za vsako srbsko besedo tepejo učence v šoli, a vsaka pritožba je zaman. Nadzorniki priganjajo učiteljstvo k germanizaciji, in učitelji, ako so tudi Srbi, se boje posledic ter' govore večinoma le nemško. Tudi starši priganjajo otroke, naj ,se uče nemški, da se jim v šoli ne posme-hujejo ter jih ne kaznujejo. Na Saksonskem imajo katoliški Srbi šolske knjige za verouk samo srbske, evangeljski Srbi srbsko-nemške, in sicer na eni strani srbski tekst, na drugi pa nemški. Zakon dovoljuje več, toda Srbi sami ne zahtevajo, da bi se izpolnjeval. Tako poroča „Školski odjek".
—	Meščanska šola v Postojni. Dne 15. m. m, je bilo v Postojni zborovanje glede ustanovitve deške meščanske šole. Postojnski okraj je dovolil za ustanovitev 30.000 kron. Meščansko šolo bodo prizidali sedanji ljudski šoli, kar bo stalo približno 47.650 K. Dne 17. t. m. so se posvetovali o učnem načrtu, določili učni smoter, gradivo za posamezne predmete, število tedenskih učnih ur in število pismenih šolskih in domačih nalog. Izbrali so tudi naposled knjige, ki jih uvedejo v to prvo slovensko meščansko šolo. — Vse te ukrepe pozdravljamo z največjim veseljem. Za vedno ostanejo v čast svetovnoznani napredni Postojni!
. — Novi šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Istri. Dne 15. pr. m. so otvorili društveno šolo v Sušnjevici. Takoj prvi dan se je vpisalo nad 60 otrok vzlic vsi nasprotni italijanski agitaciji. Ali je treba še kakega dokaza, da si tamošnje prebivalstvo želi hrvaške-šole?! Sušnjevičani, ki so romunskega pokoljenja, vedo pač' najbolje sami, da je vsa njihova bodočnost odvisna od trajnega sporazumljenja z brati Hrvati. Dne 14. pr. 'm. pa so v Vinkuranu blizu Pulja slovesno otvorili novo hrvaško ljudsko šolo, ki jo je zgradila ,.Družba sv. Cirila in Metoda za Istro".
—	Dva ljudska učitelja ministra. V danskem ministrstvu sedita dva ljudska učitelja. Eden teh se imenuje I. S. Christensen, ki je ministrski predsednik in obenem vojni minister in minister mornarice. Nekdaj je bil ljudski učitelj in orglavec, nato pa naučni minister. Rojen ]e bil dne 21. decembra 1856. kot kmetiški sin. Dovršil je ljudsko in srednjo šolo v Grundtargu, potem pa je bil učitelj v raznih krajih, končno pa 25 let učitelj in orglavec v vasi Stadinu. Nato je bil izvoljen v državni zbor, kjer si je pridobil tolik ugled, da je postal vodja levice. Mnogo je delal kot predsednik finančnega odbora, a svet se je posebno čudil njegovemu delu kot državni revizor.
Društveno gibanje.
—	Podporno društvo organistov naznanja svoj redni občni zbor dne 8. junija v Celju. Ob .10. uri slovesna sv. maša v župni cerkvi. Takoj po maši se prične zborovanje v poletni hiši gospe Ploj.
—	Bralnemu iii pevskemu društvu pri Sv. Martinu v Rožni dolini je podaril č. g. Ivan Markošek, korni vikar v Mariboru tri krasno vezane letnike leposlovnega lis.ta „Dom in Sveta". Za, ta velikodušni dar izreka društvo svojemu nekdanjemu izvršujočemu udu najiskrenejŠo zahvalo.
—	Sadje- in vinorejsko društvo za šoštanjski okraj ima dne 11. junija t. 1. ob 3. uri popoldan v gostilni g. Ivana Kranjca v Št. Ilju pri Velenju občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pregled društvenih nasadov. 2. Poročilo o dosedanjem delovanju in blagostanju. 3. Volitev novega načelstva in odbora, 4. Razni nasveti. Ako ob navedenemu času ne bo zadostno število udov navzočih, vrši se občni zbor pri vsakem
številu- udov isti dan ob 4. uri popoldan. K obilni udeležbi vabi prijazno odbor.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Gasilni društvi Sv. Jurij ob Ščavnici in Dragotinci priredita v nedeljo dne 4. junija plesni venček v Kreftovih prostorih. Svira društvena godba pod vodstvom g. Vogrinca. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 kr. K mnogobrojni udeležbi vabita združena odbora.
—	Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi dne 2. junija 1905 svoj drugi,; redni občni zbor z običajnim vsporedom. Lokal« Restavracija Mattalony I. Landesgerichtsstrasse. s'
—	„Vesnau priredi svoj IV. redni občni zbor dne 3. junija 1905 pri Richterju (Dunaj III. Rennvveg št. 3) ob 8. uri zvečer.
Dopisi.
Bergeborbek na Renskem (Rhein-land). Priroda se je prebudila in nam pripravila veliko veselja v sedanjem pomladnem času. Pa tudi slovenski narod v Nemčiji se je vzdramil iz zimskega spanja in se oživil za delovanje in napredek mile nam domovjne. Štirinajstega majnika je namreč .priredilo avstrijsko pevsko društvo „Ilirija" veselico v spomin dveletnega obstanka in marljivega delovanja. .Veselica, ki seje prav zadovoljno obnesla, ostane v živem spominu marsikateremu Slovencu udeležniku. Spored se je vršil na sledeči način:
Na kolodvoru je oddelek društva ,.Ilirije" priredil častni sprejem slovenskemu podpornemu društvu* sv. Barbare iz Evinga pri Dortmundu. katero se je odzvalo našemu vabilu in se udeležilo v polnem številu s zastavo na čelu. Od kolodvora so odkorakali z odprto zastavo na kraj Kaiserhoff, kjer so pričakovala že razna društva. Došlo društvo sta pozdravila predsednika društva ,.Ilirije"' in pa sv. Barbare iz Essen West-na. Potem pa smo skupaj odkorakali na kraj naše veselice.
Ko smo prišli v dvorano, je zasvirala godba koračnico „Naprej zastava slave". Za godbo pa je govoril predsednik društva „Ilirije" bratski pozdrav vsem društvom in srčno zahvalo za pohod k naši veselici.
Nato je nastopila trinajstletna deklica, izrekla pozdrav in zahvalo vsem društvom, ki so se udeležili naše veselice, pa tudi vsem zastopnikom raznih društev.
Nato je pripela trak na zastavo slovenskega podpornega društva sv. Barbare iz Evinga. katerega je darovalo pevsko društvo ,.Ilirija" v znak hvaležnosti, v spodbudo vsm^društvom J&_ sploh vsem Avstrijcem. Po končanem govoru deklice se je srčno zahvaljeval predsednik omenjenega društva za ta kinč zastave, za lepi značaj Slovenca, ter sploh spodbujal k marljivemu delovanju vseh društev, rekoč, le v slogi je moč in življenje slovenske matere, naroda. Nato je zaigral tamburaški klub „Triglav" Naprej zastava slave," na kar so vsa društva v podvojenih vrstah v kolobaru odkorakala čvrstih korakov na odrejene jim prostore. Nato se je pričel koncert, pri katerem so hvalo prejeli pevsko društvo ,.Ilirija" in pa tamburaši, kateri so prav /zvrstno in častno, hvalevredno izvršili svojo nalogo. Srčna jim zahvala za njih uspeh in srčno gibanje v pov-zdigo slovenskega naroda.
Po koncertu pa so se odslovila nekatera društva z gorečim slovesom; le tako naprej, dragi Slovenci, v slogi in moči za povzdigo slovenskeg» naroda, in na skorajšno zopetno svidenje.
Nato se je pričela veselica s plesom, katera je trajala v prav lepem redu do jutra, do ure, katera nam je naznanjala čas, požuriti se za vsakdanji kruh sebi in družini.
Srčna zahvala vsem udom društva ,,Ilirije", ki so k veselici pripomogli, da se je izvrstno obnesla, in vsem društvom, katera so se odzvala našemu pozivu. Slovencem, torej vsem društvom in narod ljubečim kliče avstrijsko pevsko društvo Jlirija" krepki bratski Nazdar in na zopetno svidenje.	Tukajšni Slovenec A. V.
Angleški admiral o nalogi Roždestvenskijevi.
Po usodni pomorski bitki v Korejski cesti utegnejo naslednje izjave angleškega admirala, ki jih je. priobčil pred tedni v listu ,.Daily Tele-s graph" marsikoga zanimati.
,.Admiral Roždestvenskij hoče v Vladivosto kamor vodi po morju pet poti. Prva pot je do", kakih 2000 angleškil\ pomorskih milj, druga i tretja 4000, Četrta 5000, peta 6000. Skozi vs# ; teh poti mora priti v japonsko morje, in skozi to vodovje mora prepluti okrog 600 milj, predno dospe v Vladivostok, Da prevozi to pot, rabi več kakor dva dneva, in naj že poskuša izmuzniti se skozi katerokoli teh petih ..lukenj" ali cest. Za vožnjo
Želodčne bolečine, slabosti, bljuvanje, slab tek, zabasanje, gorčica, krčni in nervozni popadki povzročajo hude posledice, ako se zanemarijo. — Zdravniška pripoznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporoča v tem slučaju Felierjeve rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pilleri", 1 zavoj (6 škatljic) 4 K, in E. V. Fellerja, Stubica, Elsni trg, Hrvatsko,
12 malih ali 6 dvojnatih steklenic za 5 K. Fellerjev rastlinsko esenčni fluid z znamko. ..............................................................................................
Jellcr „£lsa Jluid
po japonskem morju bo porabil najbrže en dan in dve noči. Ves ta čas na poti v Vladivostok je v nevarnosti, da ga napadejo po noči Togove torpedovke, katerih mora biti okolo 100.
Togo se je več mesecev pripravljal za sprejem ruskega brodovja. Ve, da hoče v Vladivostok, ki leži na celini in tvori središče nekakega kroga, katerega obod je japonsko otočje in Sahalin. Dalje ve, da je v obodu pet ,,lukenj", in da mora skozi eno teh Roždestvenskij. Poglejmo ,.luknje" v tem okrožju: Prva luknja: Leži južno in tvori Korejsko cesto. Sredi te ceste leži otok Tsušima, sredi med Japanom in Korejo; ako gredo Rusi skozi to ožino, se Japoncem ne morejo izmuzniti. 200 milj proti severo-vzhodu je mali otok Matsu-šima. kjer se skrivajo torpedovke, proti vzhodu so otoki Oki. Vhod v japonsko morje je torej tukaj zvezan z nevarnostmi. Druga luknja je Bungo-cesta; je ozka in brez dvoma zaprta z podmorskimi minami. Tretja luknja, to je prevoz med otoki Nippon in Jesso in se imenuje Tsugaru-cesta. Rusi bi rabili skozi njo 70 milj, ter bi bili oddaljeni le 12 milj od suhega, torej izpostavljeni nabrežnim baterijam. Četrta luknja je cesta Laperouse; je prehod med južno točko Sahalina in severno točko Japonske; je 25 milj široka, ali z večjimi ladjami po njej voziti je silno težko. Japonci bi dobro vedeli, ako bi ladjevje plulo skozi to cesto. Peta luknja. Rusko ladjevje bi morda poskusilo pluti v Ohotsko-morje in potem med celino in otokom Sahalin okrenilo svojo smer proti Vladivostoku. To ne pojde — je predaleč, preveč bi se potrošilo premoga. Od petih lukenj sta. torej druga in tretja nemogoči, ker sta gotovo zaprti z minami. „La Perouse in severna cesta sta vsled megel nevarni. Torej preostane le ena pot, in to je južna. To je najbrže Roždestvenskiju tako dobro znano kakor Togu. Ruski admiral mora skozi eno petih lukenj in se pač mora tako počutiti kakor mož, ki gre na svoj lasten pogreb, ker ga nič ne more rešiti. Vzemimo slučaj, da gre skozi južno cesto. Ponoči izpusti lahko Togo nanj okrog 100 torpedovk, in pol ruskega ladjevja je razbitega; potem pa imajo Togovi hitri križarji izgled, da uničijo poškodovane ladje. Japonske torpedovke slede ostalim ruskim ladjam, jih ponoči napadejd, in drugi dan jih uničijo Togove vojne ladje."
Znano je, da si je Roždestvenskij izbral za svoj križev pot prvo luknjo, t, j. Korejsko cesto, kjer je planil nanj Togo in zadal ruski eskadri smrtni 'udarec.
Politični pregled.
—	Položaj na Ogrskem. Kriza na Ogrskem se je. kakor je bilo tudi pričakovati, zadnje dni zopet poostrila. Vladarjeva stanovitnost je Madjare sicer še precej osupnila, ki prihajajo zaradi tega z vsakovrstnimi žuganji na dan. Menda ne vedo, da ima ogrski kralj, neomejeno pravico imenovati za ministrskega predsednika in za druge ministre one osebe, ki so njemu pq volji ,in da ni nobene postavne določbe, po kateri bi morali biti ministri člani parlamenta. Kar se tiče novega ministrstva, ni še danes prav nič gotovega, kdo bode vanj poklican. Kar pa se tiče žuganj od strani parlamentarne večine, ki obstoje v tem, da ne bode dovolila prispevkov k skupnim državnim potreb ščinam, da ne bode dovolila novincev in tudi pobiranje davkov ne, no, ta žuganja se ne smejo smatrati za resna. Saj. bode imenoval bodočega finančnega ministra cesar in ta finančni minister skrbel bo gotovo za to, da bode Ogrska prispevala k skupnim .državnim stroškom kakor tudi plačala na njo spadajoče obresti državnega dolga. Novincev sicer ne bode, ali mesto njih se bodo poklicali v vojaško službo rezervisti. Razun žuganj Madjari itak drugega nimajo na razpolago.
—	Hrvatska vlada za madjarske šole na Hrvatskem. Sedanji hrvatski ban Pejačevič se trudi na vse pretege, da bi pomnožil število madjarskih šol na Hrvatskem. Za časa njegove dveletne vlade osnovalo se je na Hrvatskem že 24 novih madjarskih šol. Da bi ban Pejačevič zagotovil obstanek tem šolam, zateka se k nepo stavnosti in k zlorabi svoje oblasti. Tako je zadnji, čas izdal naredbo, da morajo pošiljati v madjarske šole svoje otroke vsi uradnici, ki so nastavljeni pri kakem zajedniškem uradu. Da je to kruto nasilstvo, tega ni potreba "posebej pov-darjati, ali ban Pejačevič se za to malo zmeni, kajti odgovoren je on le hrvatskemu saboru, a večina tega sabora obstoja dandanes iz madjarskih kreatur.
—	Sestanek hrvatsko - slovenskih poslan cev. Iz Zagreba poročajo: Klub hrvatske stranke prava je v svoji sobotni popoldanski seji sklenil, naj se pozovejo vsi poslanci Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Istre in vsi slovenski poslanci na skupen sestanek, da se bodo posvetovali o političnem položaju in da store potrebne sklepe.
—	Naseljevanje v Ameriki obdačeno. Predsednik Roosevelt je posebno naklonjen zakonskemu načrtu, ki določa stopnjujoči davek do 25 dolarjev od osebe, ki se hoče naseliti v Ameriki. S tem se hoče zajeziti premnogobrojno izseljevanje Ameriko.
—- Dogodki v Macedoniji. Od vseh strani prihajajo poročila o novih grozodejstvih; položaj
postaja čimbolj resen. Po boju med turškim vojaštvom in grškimi vstaši pri Agi Anastaziji so 3aje Turki petnajst ranjenih grških vstašev tako trpinčili, da jih je 12 vsled trpinčenja umrlo.
— Dogodki na Ruskem. Iz Varšave se poroča: V Sjedleču je vrgel nekdo bombo na policijskega načelnika. Bomba je nevarno ranila načelnika in lahko tri osebe. Napadalec je pobegnil.
Dne 24. maja je v Baku ob 3. uri popoldne sta bila umorjena z bombo guverner knez Naka-šidse in neki slučajno mimo idoči kazaški častnik. Kočijaž je bil ranjen.
Prekucijski odbor v Varšavi je obsodil sedem oseb na smrt, med katerimi so tudi generalni guverner, višji policijski načelnik in orožniški polkovnik.
Rusko-japonska vojna.
General Linevič poroča z dne 29. maja: Križarka druge vrste „Almas" je danes dospela v Vladivostok. Poveljnik te ladje poroča: 27. maja se je eskadra admirala Roždestvenskega v morskem prelivu Tsušima zapletla v boj z japonskim brodovjem. Tekom dne so se potopile oklopnice „Knjaz Suvorov", ,.Borodino". ,.Oslablja" in križarka ,.Ural"; oklopnica »Imperator Aleksander III." je bila težko poškodovana. Tako j'ob začetku bitke je,bil admiral Roždestvenskij ranjen in smo ga spravili na drugo ladjo. Po dopolnilnem poročilu križarkinega poveljnika, koje sem prejel po posredovanju poveljnika vladivošto-škega pristanišča, je bil težko poškodovan transportni parnik ,,Kamčatka". Križarka ,.Almas", ki je bila ločena od glavnega brodovja, se ni mogla več z njim združiti in je odplula proti Vladivostoku.
Nebogatov je bil ujet z admiralsko svojo ladjo. Oklopnica je bila močno poškodovana. Na stotine ruskih ranjencev se je izkrcalo na japonskem obrežju. Vest, da je poginilo 6000 Rusov v morskih valovih, je pretirana. V ponedeljek se je na nekem japonskem otoku izkrcalo 200 Rusov, ki so razobesili belo zastavo v znak, da se vdajo. Posadke na potopljenih ladjah so, kakor se poroča iz Tokija, vse poginile. Na krovu »Borodina" je bilo 780 mož, ha krovu »Aleksandra III." približno isto število; na drugih potopljenih ladjah pa 400 do 500 mož. V celem se je torej potopilo z ladjami vred okoli 4700 mož.
O vzrokih ruskega poraza.
»Times" poročajo iz Petrograda: V ruskih krogih se sodi, da je poraz posledica izdajstva na ruski strani. Na krovu n e-karejih ladij so se nahajali tudirevo-lucijonarji, ki v bitki niso storili svoje dolžnosti.
Rusom pa je najbrže tudi nedostajalo .premoga, ker sicer ni umljivo, da bi bili pluli skozi Korejski preliv, ki je bil zanje najnevarnejši. Za vzrok poraza je treba smatrati: malovredne ladje, neizvežbano moštvo innedosta-janje disipline na ruski strani, na japonski strani v vsakem oziru na višku modernih zahtev stoj eče ladje.
Korejska cesta in njen pomen.
Korejska cesta je široka 100 kilometrov. V njej leži mnogo otokov, razdeljena pa je po velikem čušimskem otoku v dve postranski panogi, v Brougthonsko in Krusensternovo cesto. Otok Čušima obvlada celo Korejsko cesto, ker so ga Japonci izvrstno utrdili. Utrdbe so tudi na vseh nebrojnih otokih in otočkih, ki so po tej cesti raztrošeni. Togo se je nastavil na vzhodni obali korejski in se je usidra val v masampski luki, oddaljeni od Čušime 40 milj. Togo je imel vedno krajšo pot, kot Rusi. če jim je hotel zapreti pot; po katerikoli poti so jo udarili Rusi, ali vzhodno od Formoze, ali ob jugovzhodni obali skozi Korejsko, vedno je Togo imel pri Masampu to ugodno stališče, da je lahko odtod operiral na vse strani in bil prej na vseh važnih točkah, kot Rusi. Ta ugodnost dobre operacijske podlage je tudi mnogo, ako ne največ pripomoglo do zmage. Kar .je za Angleže kanal La Manche, to je za Japonce Korejska cesta, za katero so se vršili že hudi boji. Posebno tri države, Rusija, Kitajska in Koreja, so jo hotele iztrgati Japoncem. Tudi sedaj je bila naloga ruškega brodovja, polastiti se Korejske ceste, da se preprečijo prevozi za mad-žursko armado. To pa se je žalibog ponesrečilo po tej nesrečni bitki. In Japonci so zopet neomejeni gospodarji Korejske ceste. Bojna v j1 e d n o s t japonskega brodovja.
Nasproti • ruskemu brodovju je imel Togo le štiri bojne ladje, ki so se lahko merile z ruskimi; dve bojni ladji »Tšinjen" in *Fuso" je moral pustiti doma, da niso ovirale drugih hitrih ladij. Štiri bojne ladje »Mikaza", »Asaki", »Fuji" in »Šikišima" so sicer večje kot ruske ladje razreda »Borodino", pa imajo približno enako topništvo, moštvo in oklep. V tem je bila bojna vrednost obeh brodovij enaka. Premoč Togova pa so bile njegove, oklopne _ križarke. Te so: »Ivate", ,.To-kiva", »Idzumo", »Azama", »Nishin", »Kasuga", »Jakumo" in »Ažurna". Teh osem križark moramo smatrati za bojne ladje II. razreda, kajti imajo 4 topove 20 cent., 14 topov 15 cent,, 12 topov 7'6 cent., 2 topova 47 cent. Potem pride v poštev 14 križark drugega in tretjega razreda.. Daleč
prekaša japonsko brodovje rusko z ozirom na torpedovke in torpedne rušilce. Togo ima 60 torpedovk in 19 rušilcev; med torpedovkami je 18 velikih prvega razreda. Tej japonski moči osmih križark velike bojne vrednosti je Roždestvenskij postavil nasproti tri križarke prvega razreda ,.01eg", »Aurora" in »Svetljana", ki so manjše kot japonske, pa imajo isto hitrost in približno isto topništvo; potem je imel Roždestvenskij še ( oklopne križarke: »Admiral Nahimov" in »Dimitri Donskoj", ki so zelo zastarele in počasne ter pomožne križarke:»Izumrud", »Zemčug" in ,.A1-mas". Te imajo okoli 3000 ton obsežnost, jako veliko hitrost. Bojni ladji II. razreda »Sissoj Veliki" in »Navarij" imata zaradi izredno majhne hitrosti malo bojne vrednosti, dasi ste oboroženi s 30 cm topovi. Roždestvenskij je potem imel še na razpolago 8 (ali 12) rušilcev torpedov. Ker je Roždestvenskij imel štiri bojne ladje velike bojne vrednosti, ki je morda celo prekašala japonsko, so odločile na japonski strani poleg bojnih ladij zmago križarke I. razreda in najbrž tudi torpedna flotila, dočim so krjžarke II. razreda zlahka obvladale zastarele ruske tipe. Ruske ladje tipa »Borodino" (»Orel", »Knez Suvarov'" "Borodino", »Aleksander III.") so bile zgrajene na Francoskem po tipu »Cesarevie". Te ladje so imele še pod vodo 38milimeterski oklep, ki je segal 1'5 m pod vodo. Bile so v defenzivnem in ofenzivnem oziru jako močne in so se mogle z lahka kretati.
Rusom sovražno časopisje vriska veselja, da na stotine raztreljenih milijonov leži za Ruse izgubljenih v Korejski cesti. Lahko se ceni, da znaša ruska izguba nad 300 mili j ono v kron. Nesreča tako ogromnega obsega je težko pojmljiva, ker je rusko brodovje imelo, kakor so pred tedni zatrjevala poročila, premoč. Mogoče je trojno: ali so Rusi napačno, poročali o moči svojega topništva, ali se je izvršilo veliko izdajstvo, ali 'so, se pa Rusi že pri prvih japoskih strelih tako zmedli, da so svojo bojno vrsto razdrli, in tako pokazeti nezadostno disciplino in izvežbanost. Uprav kričeče je dejstvo, ki se je zgodilo pri Liankurtskih pečinah. Štiri najlepše ruske ladje, med njimi izmed vsega brodovja najboljša »Orel", so se Japoncem kar udale tako, da Japonci niso imeli nobenih poškodb.
Ona država, na katere moč so se tako zanašali, je globoko ponižana in prenašati mora najostrejše kritike o nesposobnosti vojne uprave. To nas kot Slovane globoko boli, a obenem nas vendar navdaja upanje, da bodo grozni udarci, katere je doživela Rusija v japonsko-ruski vojski pokazali ji pot k zboljšanju in da je za Slovane končno vendar bolje, da se je katastrofa zgodila v boju z Japonci, -nego bi se kaj takega zgodilo n. pr. zNemci. Stara konservativna Rusija si mora . ob takih dogodkih mirno dopustiti opazke, da je zmaga njenega sovražnika zmaga večje omike. Kaka bi bila ruska moč, če bi se ostrila z istimi sredstvi, kakor se ostri moč manjše Japonske!
Š a n g h a j, 31. maja. V Vuzung je pribe-žalo deset ruskih ladij, ki so se udeležile bitke pri Tsušimi. Danes je tjakaj prispela transportna ladja »Koreja", ki je poškodovana pod vodno črto. Sodi se. da bo še več ruskih ladij v Vuzungu iskalo zatočišča,
London, 31. maja. „Daily Express" poroča, da je vladivostoška križarka »Gromoboj", ki je zapustila pristanišče, da bi se združila z brodovjem admirala Roždestvenskega, zadela izven luke na mino in se potopila. Ž njo je baje utonila vsa posadka,- ki je štela 800 mož in admiral Skridlov. Da je bil Skridlov na krovu te ladje, se sklepa iz tega, ker je izdal pred tremi dnevi dnevno povelje, da odpluje iz Vladivostoka in da ga ima spremljati tudi križarka »Rosija".
London, 31. maja. Tudi admiral Roždestvenskij je ujet. To potrjujeta dve poročili. »Daily Mail" javlja iz Tokio, da je bil Roždestvenskij, ko se je v soboto začel »Knjaz Suvorov potapljati, p r e-nešen na drugo ladjo in da je bil včeraj ujet. Roždestvenskij je naroki težko ranjen. »Daily Tele grap h" pa poroča, da je Roždestvenskij na levem očesu težko ranjen in da se je .vdal Japoncem.
London, 31. maja. V Tokio je razširjena doslej še ne potrjena govorica, da so i šle pred Vladivostokom postavljene japonske ladje proti severu bežečim ruskim lddjam .nasproti in tudi večino teh ruskih ladij potopile. Izmed 2 6 ruskih ladij sta ušli samo dve.
želi takoj nastopiti
delaven, značajen in izobražen mož v občinsko ali odvetniško ali drugo pisarno kot
uradnik; sprejme tudi kako zaupno mesto.
Več pove upravništvo »Domovine". (281) i
Singer Co. Nahmaschinen Act.Ges,
5H5gs55g5Hga5gsa5Hgasasa5H5B5Hsagags
Gostilna
„Pri divjem možu" «
v Spodnji Hudinji ppi Celju
= se da v najem. =
Ponudbe se naj pošljejo na Simon Kukeca v Žalec,	(279) 3—1
H5H5H5HSaSE555HSH5H5H5H5a5H5S5EŠH5HŠ
z manufaKturnim, špecerijskim iti železnim blagom
v cvetočem stanju
se taHoj proda.
Natančneje pove le samo kupcem upr^vništvo (263) 4—3	..Domovine".
Naprodaj
je sredi trga blizu Celja enonadstropna hiša pripravna za vsako trgovino. t ' ^ Zraven je 6000 hmeljevk, katerih 4000' je na novo nasajenih z dve in tri letnim gold-lingerjem; poleg je tudi novozidana sušilnica. Natančneje se izve v upravništvu tega lista.
(272) 3-3 .
jJV* Zacinjenje in popravila vsake vrste
točno in ceno.	*
»n
Demetrij Glutnac, Hotlar
Celje, GrašKa cesta šteV. 28
se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje,, v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., 'paro- in
vodovode v bakru %in železu. //	(238)' 50-7
slikarsko obrt
močnega in poštenega sprejme Albin Paradiž.
Natančneja pojasnila daje g. Zabukovšek Celje, Glavni trg.	(282) i
Izurjen strojnik
(266) 3-3 (mašinist) .
se sprejme s 1. junijem
v tovariii na Spodnjem Štajerskem. Isti mora biti neoženjen, zanesljiv in trezen. Ponudbe pod šifro F. K. na uredništvo lista.

Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje
nr vsakovrstnih pušk -m
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuš»valnici in od mene preskusen^. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (555) zastonj in poštnine prosto. 50—3

Patentirane, same ob sebi delujoče
ŠKROPILNICE ,SYPHONIA'
(143) 15-12 za vinograde in hmeljnike za zatiranje sadnih škodljivcev
proti bolezni na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd.
Same ob sebi delujoče, nošnje brizgalnice tudi z bakrenim kotlom
» .
za 10 ali 15 litrov tekočine, s pripravo za petrolejno mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi delujoče brizgalnice proizvaja kot specijalitete
tvornice poljedelskih strojev, specijalna tvornica vinskih in sadnih stiskalnic in drugih strojev DUNAJ, II. Tabopstpasse št. TI.
Ilustrovani ceniki zastonj.	Zastopniki in preprodajalci se iičejo.
Man baachte die Fabrikmarke.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
Najprimernejša darila za godove, ' birmo itd. so =
Stajnjrfi šivalni stroji
za ctoma!o porabo in obrtne sVrbe VsaKe Vrste. •
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih == modernega in umetnega vezenja :
Singepjevi šivalni stroji ,so na, največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -1«
Ferdinand Sihošeh
^20^) 11-8
slikarski in pleskarski mojster
Cerkveni trg 4 CEHE Cerhveni trg V
prevzame vsa cerkvena, sobna, dekoracijska, črkoslikarska, pohištvena in druga
v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje po konkurenčnih cenah, točno in solidno po najmodernejših vzorcih. 0000® Proračuni na zahtevanje brezplačno.
Sprejmem takoj
za strugaitsko obrt
podružnica R. A. Smekal
Izdeljujem nove ter popravljam ,tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
i 11	i i v v	vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor
1 1110 AflnilCIP/) tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za LllllU vjill I lUVJU, ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor ^	tudi zidarska dela z jamstvom dobrega
Štedi Ina ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
■	. .	"IT	bodisi iz studencev, vod-
iTfiOTCtrm MAflAVAflP n3akov ali hidravličnimi
IlU 11 U 111V I UU.U I UUUi vidri, odkoder se voda lahko
poljubno napelje bodisi v
izršila.
kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali, vrtove.
Prevzamem popolno napravo kopališč,
i i	1	r	) t Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
VaoVmrnClfnn ržnlnrmn nrilinin (tudi iz žice), n. pr. za stopnice. cerkve, šole. grobove, vrtove in
vsaKovrsine zeiezne osraie h- *eie.™*¥rat* « v*«****™ ™
U <1 skladisca ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osohito za tovarne, skladišča ali hleve, V napeljavo strelovodov -p* itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča
dela po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(154) 40_9
ilC.DC.IV, stavbeni in umetni ključalničar
Poljska ulica št. 14. <#■ CELJE Poljska ulica št. 14.
Fižol, krompir, jabolka, orehe
sploh vse deželne pridelke
kupi	(42) 50-19
Anton Kolenc, trgofec V Celju.
Mm\mk hranilnica v Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= Sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na :
štiri in trlcctrt ofctotfe.
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko"pa od pet na
štiri in pot odstotke.
Obrestna mera za -hranilne vloge ostane kot je ——.~------ bila dosedaj 4%-	-------- —-
11600 hektolitrov
najboljšega laškega rilčka, malega rilčka, tra-minca, rutlandca, belega in rdečega burgundca iz let 1904, 1903, 1901 prodaja grajšcina
Dugoselo, Hrvatsko
kjer je železniška in poštna postaja.
40%
f
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. SMEKAL-a
iz Smičhova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem
(497) —29
tf najem
se vzame dobro idoča
mesarija m gostilna.
Nastop s 15. junijem t. 1. • — Ponudbe na upravništvo „I>omovine".	(209) 8-6
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo strugarsko delavnico "^Pl iz Gledališke ulice v'
Graško ulico št. 33.
. i
Priporočujoč se za najmnogobrojnejša naročila zagotavljam točno in solidno postrežbo po najnižjih konkurenčnih cenah.
(258) 8-s	Jakob Križman
strugar (Drechsler).

Tizitnice priporoča ,Zvezna tiskarna6
zavarovalna družba
ki ima	^^^
slovenskega
priporoča:
TRAVERZE, železniške sinje CEMENT, cevi iz kamenščine in strešno lepenko. J,
Razne poljedelske stroje m 9
o- © s posebno pa o o ®
peronospora-brizgaltiice.
! Gumi ža cepljenje !
■■■^■Kosc, srpi in najboljši brusni l(atnni.
Mreže in trnjeve žice za ograje. © Železno pohištvo in stoli ter mize za vrtove.
<$>#<#■ CENIK POLJEDELSKIH STROJEV JE IZŠEL. ♦ 4> ♦
Najugodnejši pogoji^
za zavarovanje. =
glavnega zastopnika v Trstu
zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine
po zelo nizkih postavkih.
^•p,«-	Natančnejša poj asa i I a daje
glavno zastopstvo za slovenske dežele v Trstu
ulica Torre Bianca št. 21 I. nadstropje in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in večjih krajih.
Ženitna ponudba.
Uradnik ekonomije, 28 let star, samec z 1600 K letne plače, katera se po ženitbi še znatno poveča, z nekaj tisoč kron premoženja želi z gospodično z nekaj premoženja, radi ženitve v korespodenco stopiti. Ponudbe na upravništvo. Anonimno se ne sprejema. Za tajnost se jamči. (280) 2-1
blizu Ljubljane, ob Tržaški cesti, kjer je že dobro vpeljana stara gostilna z lepim senčnatim vrtom, zraven je velika vinska klet, posebno pripravna za kakega vinskega trgovca na debelo. - Pojasnila daje Egid Jeglič, v Ljubljani,
Rčseljnova- cesta št. .13.
(270)
-"ASj,-
Razpis.
Pri okrajnem zastopu v Šmarju pri Jelšah je provizorieno oddati
služba okrajne babice
z letno plačo (renimieracijo) 160 K.
Prošnje, opremljene z diplomo, spričevalom nravnosti in eventuelnim dokazom sedanjega delovanja je vložiti pri podpisanem okrajnem
odboru do 15« junija 1905.____
Nastop službe takoj.
Okrajni ocLIoor* Šmarje
dne 17. maja 1905. Načelnik: Dr. Jos. Georg.
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarcme strešne opclp
20-5	(Strangfalzziegcl).
Barve: a) rdeči naravno žgani, JJ črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. 4 Lastniki patentov: F. P. Vidlc & Komp. in J. Marzola.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Tzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki.	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.
Kupujte narodni kolek!
1
Y soboto dne 4. t. m. se vrše nepreklicno zadnje predstave.
Nastop dveh dam.
Velike ljudske zabave!
poleg domobranec Vojašnice 4 Gaberjih.
JViagncta
zračno rudo imenovana NainOTejži hl najveličastnejši
iratno uiw, imenovana TllVaift n»it.e*i«nwMh.irčM«
leteča Grltfnja.
videž. Izvaja najtežje produkcije prosto v zraku. Predstave vsake pol ure od 5. do 9. ure zvečer, ob nedeljah od 11. dop. do 9. zvečer
biTna0 r. gugalnica.
polago še tamkaj & l&rOStl tel" l|CIIIIIVCI« lepakih!
VSTOPNINA: 1. vrsta 40 v, stojišče 20 v; otroci polovico.
/K mnogobrojnemu obisku vljudno vabijo	lastniki
Otrosla V Vrtnarica |
ki ima veselje do tega poklica, se sprejme. Naslov pove uredništvo ..Domovine".
(265) 3-3
se	JI
lov fr