D o p i s i. Kranjsko. Iz Ljubljane. (Banket na čast bivšega c. kr. okr. _ol. nadzornika ravnatelja Fr. Levca.) Kakor smo že poročali, je priredil c. kr. mestni šolski svct dne 15. vel. travna v -Narodnem domu" bivšemu nadzorniku mestnib šol za slovo slavnosten banket, katerega so se vdeležili udje c. kr. mestnega šolskega sveta in vse mestno u.iteljstvo. Vrsto napitnic je pričel predsednik c. kr. mestnega šolskega sveta g. žnpan Ivan Hribar. V svojem govoru se mu zahvaljuje za vnemo, s katero je 12 let posloval kot mestni šolski nadzornik, akoravno je imel že kot profesor na realki veliko dela; zabvaljuje se mu posebno za plodonosno in neumorno delovanje v mestnem šolskem svetu, v katerem je imel g. ravnatelj vedno odločilno besedo, ne le kot nadzornik, marveč kot n.pristranski in dober poznavatelj šolskib zakonov •, zato si je tudi pridobil prijateljstvo vseb udov mestnega šol. sveta. Za vspešno njegovo delovanje naj rau bo učiteljstvo hvaležno in naj ga ohrani v blagem spominu. Gosp. ravnatelj naj tudi na svojem novem tako vplivnem mestu ohrani isto blagonaklonjenost mestnemu ljudskemu šolstvu, katero je imel dosedaj. Slednjič pozivlje g. župan navzoče, naj zakličejo gosp. ravnatelju trikrat ,,Živio". — Gosp. vodja Gabršček se poslovi od g. ravnatelja v imenu učiteljstva ter povdarja, da je vladala med nadzornikom Levcem in učiteljstvom tesna vez medsebojnega spoznavanja, ter ga prosi, naj še nadalje obrani isto prijateljstvo do učiteljstva, katero je imel skozi 12 let. -Gosp. ravnatelj", povdarja govornik, ,,je bil sicer strog nadzornik, toda ob enem tudi prijatelj, zanesljiv svetovalec in dobrosrčen prijatelj učiteljstva. Ker je sam vestno izpolnjeval svojo dolžnost, zahteval je to tudi od ueiteljstva. Zato je le njegova zasluga, da se je ljudsko šolstvo v Ljubljani tako zelo razvilo. Seme, katero je on vsejal, je že rodilo stoteren sad. Želimo le, konča govornik, _da se nas gosp. ravnatelj še nadalje spominja, in v zastavo, da bode vcz, ki nas ž njim veže, neločljiva, mu izročamo svoje slike". Nato mu izročita gdč. voditeljica Gusl in gdč. učiteljica Marout sliko mestnega učiteljstva v krasnem okviru. Gospod ravnatelj Levec se zahvali nekako tako-le: ,,Srebrni tintnik, ki mi ga je poklonilo vrlo mestno uciteljstvo 1. 1899. in pa ta lepa slika ne bo le meni, marveč tudi mojim otrokom drag spomin na očetovo delovanje. Deloval sem iz veselja do poklica, do stolnega mesta, v katerem že bivam 42 let, in prepričan, da je narodu treba napredka, šole in omike. Ze kot akademik sem izpoznal veliko vrednost novega solskega zakona; drugi pa so ga ljuto pobijali. 4 leta pozneje je bila Kranjska zato podrejena temu zakonu, a 4 leta se je tudi šolstvo s tem zapoznelo v svojem razvoju. Tudi Jiir.ič je bil v svojem listu proti temu zakonu, danes pa so vsi jedini, da je bil novi šolski zakon prava sreča za državo, dasi je morda potreben izprememb. Okvir zakona ostane gotovo še nekaj človeškib rodov. Po tem zakonu sem se vcdno ravnal v svojem delovanju kot okrajni šolski nadzornik. Dovršivši svoje študije, sem služboval nekaj časa v Gorici in ko sem prišel* potem v Ljubljano, sem bil imenovan nadzornikom v radovljiškem okraju. Z dvema, za šolstvo vnetima glavarjama sein dosegel, da ni imel slednjič v celem okraju noben otrok dalje v šolo kakor 4 km. V Ljubljani sem se branil nadzorništva, ker se mi je radovljiški okraj priljubil in ker so vladale v Ljubljani neprijetne razmere. Napadli so me od raznih stranij kot fanatičnega človeka. Ko sem postal nadzornik mestnih ljudskih šol, imel sem res obilo dela. Prevstvariti smo morali tudi mestni šolski svet in bilo je precej opraviti, predno smo pometli dvorano. Našel sem pa zavedno napredno učiteljstvo in podpirala sta me oba gosp. župana. Spremenilo se je od takrat veliko. Zidale so se nove šole, že obstoječe razširile itd., dosti je bilo posla, dosti poro.il, inšpekcij, toda šlo je srečno dalje, ker so me podpirali vsi faktorji: ueiteljstvo, mestni šolski svet, in oba predsednika. Ako ima dandanes ljudsko šolstvo drugačno lice kakor pred 12 leti, je le zasluga vseh teb faktorjev, ki so složno sodelovali. Še več bi bil storil, ako bi ne bil vezan kot profesor na realki, ako bi bil dobil dopust, da bi se bil posvetil edino le ljudskemu šolstvu. Pa tudi sedaj ni zveza med nami pretrgana. Kot ravnatelj učiteljiiš.a imam dolžnost še nadalje ostati z vami v zvezi in nadzorovati ljudsko šolstvo. Toda tudi vi imate pravico udeleževati se pouka na u.iteljišču, kakor n. pr. učnih slik, katere se prirejajo za pripravnike. Veselilo me bo, ako se bodete te pravice pridno posluževali. Vedno pa naj vlada med nami prijateljstvo. Kot nadzornik sem se vedno držal principa: -Suaviter in modo, fortiter in re", in ,,Clarapacta,boniamici". Neprijetne reči sem opravil med štirimi očmi, dobre pa spravil v akte, ker ,,littera scripta manet". Hvala vam za priznanje. Pijem na razvoj ljudskega šolstva, na zdravje g. župana, udov mest. šolškega sveta in učiteljstva! — SlednjiS se mu zabvali še g. katebet Smrekar v imenu katehetov in povdarja, da je g. ravnatelja v vsem delovanju vodila ljubezen do domovine in pa tudi zavest, da brez trdnega verskega prepričanja ni mogoča prava dobra vzgoja mladine. Gosp. slavljcnca se je spominjal tudi naš odsotni torariš 'gosp. E. Gangl z Dunaja ter se brzojavnim potom tako-le poslovil od svojega bivšega nadzornika: ,,Z zagotovilom vdanosti in spoštovanja se poslavlja od svojega najboljšega nadzornika tudi bvaležni Gangl". — Po oficijelnem delu banketa se je razvila prosta neprisiljena zabava. Učiteljstvo je zapelo nekaj pesmic ter je banket minil prav animirano prisrčno. Po banketu so izleteli udeležniki v Zgornjo Šiško v Vodnikovo rojstno bišo, kjer smo se v pravi bratski ljubezni prijateljski zabavali. Štajersko. Lehrerbund in mi. Navzlic jvsestra nskemu ogor.enju naših društev, kojega jc žel ,,Štajerski u.itelj" za svojo skromno notico v ,,Domovini" in v -Učiteljskem Tovarišu", nisem dobil jaz niti odgovora na svoj članek, v kojem sem isto vprašanje dosti širje razmotrival. Le g. urednik je zabrencal na svojcm pedalu, da v svojih društvih ne smemo žaliti tovarišev druge narodnosti itd.; sicer je pa ostalo vse tibo in mirno. Manjka mi torej skoraj povod, da se zopet oglasim, a spoštovanje do cenjcnega g. urednika tišči mi vendar pero v roke. Ni mi namreč vsejedno, če se s tem mogočnim možem razumem ali ne in tudi nimam rad, če me kdo nezasluženo graja ali opominja in naj si bo to tudi urednik našega lista. In kot nekaj takega mi brenči tisti glas pedala vedno po glavi, morara torcj odgovoriti, da se umirim. Nikakor pa ne mislim biti prehud, ker sem prepričan, da se je g. tirednik oglasil le z najboljšim namenom in ker vem, da je tudi to storil le zbog majhnega nesporazumljenja. Toda k stvari! Tudi jaz pravim, da se ne smejo žaliti tovariši druge narodnosti in to ne saftio v našib društvib ne, ampak nikjer. Zaradi narodnosti koga žaliti zamore le neolikanec, nikdar pa ne naobražen, zaveden učitelj. Tadi nisem jaz v svojem Slanku ničesar pisal, kar bi naj moje slovenske tovariše napeljalo k žaljenju nemškib tovarišev. Ne, to ni bil in ne bo nikdar moj namen. Jaz bi le rad, da bi se mi, slovenski štajerski učitelji, tako vedli, da bi lahko terjaliv Lehrerbundu jednakopravnost in jednakovrednost in da bi nemški tovariši bili moraličnoprimorani nam isto priznati. Ce bodemo vedno le molčali in kimali k vscmu, kar bodo nemški tovariši nasvetovali in storili, če bodemo vedno le kot posamezne oscbe ali kot zastopniki posamcznih, majhnib okrajnih društev bodili k ,,Lebrerbundu", če bodemo svoje odbornike volili le po slučajnostib in če se ne bomo nikdar postavili kot organizirani slovenski štajerski ueitelji, ki dclujejo po določenem programu za napredck šolstva in učiteljstva, si tega priznanja nikdar ne priborimo. Nikakor pa s tem ne mislim, da moramo priti k zbo- rovanjem Lehrerbunda morebiti z narodnimi traki, ostentativno prepevaje kakšno nacijonalno pesem, da moramo pri zboro- vanjih samo slovenski govoriti, društvu slovenski dopisovati itd. Nikakor ne! Naš nastop naj ima znak naše notranje solidarnosti. Mi vsi moramo vedeti, kaj hočemo od ,,Lebrerbunda" in kaj mu mislimo dati. Naši govomiki morajo govoriti v imenu vseh slovenskib članov, amorajo bitivto pooblaščcni. 0 odbornikih, ki nas naj zastopajo, se moramo d o m a pogovoriti in moramo jih potem voliti, naj so tam navzoči ali ne. Doma se moramo zjediniti o vprašanjih, koje bočemo v ,,Lehrerbundu" sprožiti, določiti moramo poročcvalca in tudi glavne misli, da potem ni prepira. K vprašanjem, katera provzročajo nemški tovariši, oglasiti se mora vsclej tndi Slovenec, da pokaže, da i mi prebavljamo isto snov. To se lahko vrši brez vsega izzivanja in vendar si bomo tem načinom priborili precej ngleda. Nemci bodo morali reči: ..Schauts, die Slovenen sind erst nicbt so dumm, wie man denken solltet." In čc smo prišli tako dalee, dosegli smo ranogo. če bi se pa primerilo žaljenje naše narodnosti po komur koli, moraino pač takoj nastopiti in zahtevati primerno zadoščenje. Uverjen sem, da bi tako postopanje ne moglo ovir_ti skupnega delovanja, saj je to le tam rcs plodovito, kjcr združeni činitelji drug drugega spoštujcjo in drug drugcga potrebnjejo. Dokler bodo pa Nemci mislili, da so oni p*ač nam potrebui, a da smo njim mi le ,,ein notlrvvendiges Ubel", tako dolgo pač nLebrerbundtf specijelno za nas ne bo nič posebnega storil. Torej ne izzivati, ne žaliti in ne razdirati, ampak ja.iti našo moč, množiti naš ugled in vzbujati spoštovanje do naroda našcga je moj namcn. Nimam nič proti temu, če se pri razpravah v -Lebrerbundu" nikdar ne rabi slovenščina, če mu zmiraj ncmški dopisujemo, a vzbuditi moramo v nemških tovarišib zavcst, da je treba nas, slovenske učitelje, istotako ceniti, kakor nemške. Oni se morajo zavedati, da storimo mi za nje toliko, kakor oni za nas. — Kadar bomo to dosegli, bodem pa tudi jaz zadovoljen z ,,Lehrerbundora". No, sedaj se menda razumemo, g. nrednik? Za takrat Vam torej še ne pošljem sekundantov, če me zopet ne pobožate. Morebiti Vam pa pride kdo drugi na pomoč. Branimir.