238. številka Ljubljana, v sredo 17. oktobra XVI. leto, 1883. Ifthaja vsak dan mvr-fer, izimli nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sk o-ogerake dežele za vbb leto 16 gld., xa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., v jaden mesec 1 gld. LO kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gkl. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na ilom račnnn se p 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina sna&a. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in po i kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frank i rat i. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hiši ,Gledališka stolna". D pravni 6t v u naj Be biagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vso administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (X. seja dne 11. oktobra 1883.) (Konec.) Poslanec Janko Kersnik: „Z velikim veseljem sem pozdravil denašnje odsekovo poročilo, ki nam je doneslo toliko zanimljivega gradiva in katero Je neposredno omogočilo, o tej Čuduej instituciji davkarskih ekaekutorjev spregovoriti nekoliko besedic. Jaz nikakor ne nameravam spuščati se v teoretično razpravo — kajti premnogo se je že pisalo in govorilo o njih — nego povedati hočem le, kaka silna nadloga je ta inštitut našemu davkopla-Čujočemu kmetu, dokler je v /vezi z nerodnimi davčnimi termini. Gospoda, iz predležečega poročila razvidite, da 80 termini za uplačevanje davkov navzlic dobrim praktičnim nasvetom deželnega zbora, kateri je želel za zemjiški in hišni davek tri termine, 15. febr., 15. avgusta in 15. novembra — kajti le-tl ustre zajo ekonomičnim razmeram ua Kranjskem — še vedno pri starem ostali. Gorenjec ftauje in proda pšenico avgusta meseca, Dolenjec svoje vino novembra, in po Svečniei, gospoda, imata morda obadva kaj prireje, vzlasti prašičev, katerih kupnina gre potem v davčno kaso. — Navzlic dobremu nasvetu ostali so stari termini, in mej njimi zlhsti oni 15. maja. Kdor živi, kakor jaz, vedno mej narodom, ta v6, da maja in junija meseca krnet nema krajcarja doma. Zagotavljam Vas, da je tedaj tudi moja pisarna — in to vzdržuje le km 11 — popolnem pasivna. In ravno v tem nerodnem času hodi eksekutor okoli, od sela do sela, od vasi do vasi, — verujte mi, da ga nihče prijazno ne pogleda iu koderkoli se pokaže njegova rudeča kapa, — tam vlada jeza; kajti sled, katerega je pustil, je jako občutljiv. Prve dni raste kmetov dolg na davkih po krajcarji na dati, zadnje dni po 10 kr., dokler se ne izpolni svota na 1 gld. 5 kr. In to, gospoda, to boli kmeta. Pomagati si pa ne more, ker v tem času nema novcev. Žito je prodano, še kupovati ga mora za dum — in idite gledat v tem času v hiše naših malih kmetovalcev, le poglejte, kaj jedo. Tu bi bila torej nujna potreba, da se odpravi ta termin. Kaj druzega pa je, ako pride eksekutor — naš kmetski dovtip ga je prekrstil; ker je kmetu ta beseda preokorna, pravijo mu namreč — nem-škutar, — kaj druzega pa je, pravim, ako pr'de okoli sv. Jarneja v gorenjsko vas. Kakor bi Turek prišel. Vsak teče v svojo skrinjo po denar in potem pri zadnjih vratih iz koče vun, doli če/ polje in Čez hrib — naravnost v davkarijo, pazno se oziraje, ali mu ni eksekutor za petami, kajti dokler mu opomin ni izročen, toliko časa mu tudi kazen ne teče. V takih dnevih so davkarije pretiapolnene in gotovo je, da v takih dnevih kasirajo na Gorenjskem davkarije posredno po tisoč, goldinarjev. Meni manjka statističnega materijala, pa uverjen sem, da hi ozir aa to in na nasledke slavno vlado moral napotiti do spremembe omenjenih terminov. Odsek za letno poročilo deželnega odbora je v zadnjem oddelku svojega predloua sprožil tudi jako umestno resolucijo. Gospoda, pomislite, 1. 1881 znašali so stroški za rubež 49.000 gld. in veste, koliko je veljal aparat, ki jih je našemu kmetu pro-uzročil, koliko je potrošil erar za to izterjavnnje. Računajmo trideset eksekutorjev po deželi s pločo in obleko po 400gld.. Bkupaj 12000 gld, in računajmo še za papir za opomine, pisarne troške itd. ogromno svoto 2000 gld., ostane potem dobička za erar celih 115.000 gld. In ta denar je denar krvavih kmetskih Žuljev — najbolj nemoraličen davek, kar koli ga je mo- goče — in kateri nasprotuje glavnim principom državnega gospodarstva. Uverjen sem, da se temu lahko izogne, in jaz si usoium, opozarjati slavno vlado samo ua to, da so posamične davkarije iz lastnega nagiba uvele prakso, da vsako občino opozore že teden prej nego ima priti eksekutor, na dan in uro, kdaj bo prišel kajti do sedaj neso vedeli nikjer ne dneva ne ure. In to ima vselej jako dober učinek. Ljudje plačajo in če ne morejo ali pozabijo, eksekutorja ne gledajo tako grdo. Slavna vlada naj torej ukrene, da se ta način oklicanja sploh uvede po vsej deželi. Sicer pa podpiram goiko odsekov predlog." (Dobro! Dobro!) Poslance dr. Pok luka r pravi, da deželni zbor kranjski ni bil nikdur prijatelj davkarskim eksekutorjem, tudi v državnem zboru so kranjski državni poslanci to malovreduo institucijo /.mirom napadali, a vse zaletavanje bilo je doslej brez uspeha. Posebno se je v državnem zboru, oziroma v dav-kar-oliz<>vaiije. (Konec prib.) Deželni predsednik baron W in kler pravi, da Potem se reši nekoliko prošenj >a podporo in ima državna finančna uprava gotovo tehtne uzroke, J seja sklene, da se tako strogo drži Štirib plačilnih obrokov. Vlada bode že skrbela za to, da se kolikor mogoče vsi nedostatk: pri pobiranji davkov poravnajo. Kar se tiče pritožeb poslanca g. Svetca, imajo iste uzrok le v nejasnej stilizaciji plačilnih nalogov. Poročevalec baron Apf.tltrern pravi, da plačilui obrok 15. maja absolutno ne ugaja kranjskej deželi. Prej so se zmirom lahko dobile provincijalne izjeme in tudi zdaj bi šlo, ko bi se kranjski državui poslanci zato brigali; a vse to je njim le „plunder", pravega interesa za volilce nemajo, bor:|o se le za ideale, za katere se kmetovalec nič ne briga, drugače bi davno odpravili plačilni obrok 15 maja. Saj država dobi od zemljiškega davka le malo svoto, hišni najemni davek, cariua itd. pa se pobirajo v jedno mer in od zemljiškega davka pripada komaj par tisoči vsako Četrtletje na Kranjsko. Kranjski državni poslanci (tedaj tudi baron Svegelj in baron Taufferer! Op. por.) se ueso brigali nič za to; v deželnem zboru se pa trudi, da bi se krajcar do-klade prihranil. Dosti važneje je, da se odpravi plačilni obrok 15. maja, ko pa, ali je učiteljsko izobra-ževališče nemško ali slovensko, kar je kmetovalcu vse jedno. Torej, pravi oblastni baron Apfaltreru državnim poslancem: „Brigajte se za to, kar je deželi v korist." (Glasno oporekanje. Klici: To je arogantno !) Poslanec dr. Poki u k ar odgovarja, da baron Apialtrern misli, da ga potrebujejo vse stranke za „hofmeistra'\ kar morajo pa kranjski državni poslanci z vso odločnostjo odbijati. Trditev, da letajo za ideali, je neresnična. Delovanje državnega zbora bilo je jako uspemo od leta 1879, kar vlada sedanja večina, kajti Davil se je le z zgolj materialnimi vprašanji, kar bode radostno potrdil kmetovalec in obrtnik. Prejšnja nemško liberalna veČina državnega zbora lovila je ideale z neuspešnim svojim delovanjem, pa ničesar ui storila. Sploh pa, pravi dr. Poklukar, si kranjski državni poslanci, kakor tudi deželni, tako „hofmeistrovanje" barona ApLdtrerna jedeukrat za vselej prepovedo. (Občno pritrjevanje.) Potem se sprejmo vsi predlogi odsekovi brez prenaredbe jednoglasno. Poslanec dr. Vošnjak poroča v imenu finančnega odseka o prošnji 80 kovačev v Kropi, Prosilci navajajo, da morajo železo po jako visokej ceni jemati od posredovalcev, kateri imajo velik dobiček pri kupčiji, delavci pa še toliko ne zaslužijo, Slavnostni govor l>r*i si avljiMi jI h «- <1 o m «I os o i 1 O i u i <* <* doktorja Frana viteza Miklošiča. Govoril Božidar Raič v Ljutomera dne 2. septembra 1883. (Daljo.) 1858. leta zborovali so na Dunaj i nemški jezikoslovci, znalci vzhodnih jezikov in detovodi iz raznih pokrajin evropskih, /boru predsedoval je Miklošič, kateri jedini je pomen in namen jezikoslovja inače označeval nego li jegovi tovariši. Ti učenjaki ovde že v 18. zborovanji pogovarjali so se samo o mrtvih jezikih, o Tacitu, Aristotelu . . ., a nikdar še o živih jezikih. Miklošič omenjal je v slavnostnem govoru, ka je poleg klasične filologije (grškega in latinskega jezikoslovja) tudi germanska, romanska in slovanska, pojasnjujoči duševno zvezo in sorodnost teh jezikov, kateri so mestoma ohranili prvotno jed noto. Ako krene znanost na ta pot, sklepal je Miklošič svoj govor, potem zasvita nova doba znanosti v Avstriji, kar se že vrši; in to je delo jedinoga moža, kateremu ni bilo moči prepričati ogromnega števila nemških jezikoslovcev o imenit-nosti nove dobe. Novi dokaz, kako visoko je stal Miklošič nad svojimi tovariši in učenim svetom; zato glasoviti učenjak Vatroslav dagić, rodom Varaždi nec, naznanjujoč učenemu svetu Miklošičeva dela in razlagajoč jih znanstveni pomen in znanstveno vrednost je rekel, ka v tem ga ne preseza nijeden učenjak v učenem svetu. Za učena preiskavanja v jezikoslovji jemlje Miklošič, za podlogo staroslovenščino kot najbogatejše slovansko narečje po oblikah in besedotvorji, in domovina jej je Panonsko, med Dunavom in Dra-voj. Panonski Slovenci potopili so se po večini v madjarskeiii življi, samo nekaj se jih je ohranilo do dnešnjega dne na zahodu; ti so sedanji Sloveni na Prekmurskem in na vzhoduej strani Malega &ta-jerja do Ptuja. Ti Slovenci, katerim se mi prištevamo, ko neposrednji (naravni) odvetki panonskih Slovencev jio rodu in jeziku, kateri se zove po virih jezik slovenski; Miklošič ga imenuje staroslovenski, da se ogne nesporazumu, ker pravimo našemu se-daSnjemu jeziku slovenski. Jezik panonskih Slovencev postal je v naslednjih stoletjih hogočastni jezik bolgarskih Slovencev, Srbov, Hrvatov in poslednjič Rusov, kateri vsi mešali so svoj narodni jezik s staroslovenščino. Panonski viri. recimo: Glagoli ta da bi se mogli preživeti. Njih položaj da je jako Cloziiimis ži™ P'^O, ka je sredi devetega stoletja žalosten, in da se rešijo iz te krize, sklenili so V l>anon,ji iu 8amo V 1>anoniii bil° osno™»° ^kv«no ustanoviti zadrugo, nzvezo kovačev" iu prosijo, da bi jim dtželu zbor dovolil iz deželnega zaklada posojilo 5000 gld., katero bi obrestovali po 5°/0 in vračali v letnih obrokih po 1000 gld. Poročevalec dr. Vošnjak pravi, da je stanje teh kovačev v istini žalostno, a deželni zaklad da ne more ne tej ne drugej zadrugi, ne razuim posojilnicam po deželi dati posojila, kajti drugače bi z isto pravico lehko zahtevale posojila iz deželnega zaklada vse zadruge. Govornik se pritožuje, da vlada, to je naučno mi-nisterstvo, na opetovauo prošnjo državnih poslancev in kranjskega deželnega zbora še do zdaj ni poslalo nobenega izvedenca zastran ustanovljenja praktičnih obrtuijskih šol. Ko bi se v Kropi naredila šola za izdelovanje železa, bi železna obrtoija donašala večji zaslužek in delavcem bi bilo pomagano. Povsod v sosednih deželah storila je država mnogo za take gole. Koroška ima obrtnijski doli v Borovljah za železno obrtnijo in v Wolfsbergu, v Tirolskej je osem rezbarskih šol, katere vzdržuje država, v Kranjske) pa vlada le za Idrijsko šolo nekaj plačuje, rezbarska šola v Kočevji pa se vzdržuje s pri vat nimi doneski. In vender je na Kranjskem mnogo domaČe industrije in treba je le pravega praktičnega pouka, da se povzdiguje, kajti pouk v tako zvanih obrtnijsko - nadaljevalnih šolah ne zadostuje, ker je le teoretičen. Dr. Vošnjak koaečno predlaga, da se deželnemu odboru naroči, da ima v prihodnji sesiji poročati, kako bi se stanje kovaških delavcev v Kropi dalo zboljšati, prošnja pa zastran posojila, da se ne usliši. Predlog jednoglasno obvelja. inoniji in samo v 1'anonij slovstvo v slovanskem jeziku. Iznemši nekoliko sestavkov slovenskih v čitankah in hrvatskih v „Radu" ter drobno slovnico za osnovne učilnice pisal je Miklošič ogromno množino učenih knjili, spisov in raznoterih razprav v latinskem in nemškem jeziku, kar je nekaterim slovstvenim zgodovinarjem povod dalo prištevati ga nemški književnosti kakor tudi našega Kopitarja. Istina je, ka je Miklošič največ del spisal v tujem jeziku, ali pri tem pomisliti je na dobne razmere in na to, da se knjige v obširnejših tudi neslovan-skih krogih čitajo, a vsebina vseh jegovih spisov spada v slovanska slovstva, katerih največi pospe ševatelj je naš slavljenec in ima v prvej vrsti pred očmi slovanski živelj, potem tudi slovansko naobrazbo. Miklošič sme se primerjati močnih izvirenčin studencu, iz katerega razni učenjaki zajemajo znanost ter jo v domačem narečji šire med svojce. Isusovi nauki zajiisani so prvotno v hebrejskem jeziku, pa itak so med nas se razširili, raznim narodom so je tolmačili jegovi učenci in prvrženci, zmožni narodovih govorov. Sicer opazil je velik jugoslovanski učenjak, ka je Miklošič najbrže poslednji med velikimi pisatelji slovanskimi, kateri je pisal v neslo-vanščini. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 17 oktobra. Baveč se s predstoječo parlamentarno akcijo avstrijsko pravi „Gazeta Warszawska", da v delegacijah sicer De bode skoro gotovo nobene zanimive debate, da se bodo pa zato v državne i zbornici z jednako živahnostjo ponavljali prejšnji strankarski boji Neobhodno potreb u o je za pozitivno delovanje desnice, da se nje stranke sporazumejo o lednem vkupnem programu, in tudi le potem potu da se lahko mej večino in vlado dozene popolno soglasje. — V jednakom zmislu izrazila se je pred nekaj dnevi tudi Pražka „Politik". — „Gazeta Nar.a ilustruje prečudno nedoslednost centralistov pri obravnavanji volilne reforme v raznih deželnih zborih. Češka univerza nadkrilila ie že glede števila slušateljev svojo nemško sestro v Pragi. Letos je na njej upisanih 1362 slušateljev, na nemškej pa le 1113; mej s'edniimi pa je uštetih tudi nad poldrugo stotino Čeških dijakov, ki so na nemškej univerzi upisani kot izredni slu žitelj i. — „Novoje Vremja" priobčuje dopis iz Prage, v katerem se opisuje postanek češkega vseučilišča. „Kdor ne pozna avstrijskih razmer", piše dopisnik, „si nikdar ne more predstavljati vseh težkoč in ovir, s katerimi so se imeli bojevati Čehi, predno so dosegli uresničenje svoje zdavna gojene želje. Koliko Žalitev so imeli prestajati Ćehi od nemških profesorjev, ki so zaradi svojih, po českej univerzi znižanih dohodkov pretakali krokodilske solze o poudarjanem pokvarjenji vednostij. . . Naglašati je treba, da večina nemških profesorjev v Pragi neso Nemci iz Češke ali Moravske, nego iz nemške države, kar nikakor ne govori za tolikrat naglasevano „supe-rijoriteto" Nemcev, kajti dočim domači Nemci živo potrebujejo „uvažanja" znanstvenih močij, so Čehi v stanu iz lastne sile zadostiti potrebi za svoje vseučilišče". Vuanje države. Vsi visoki gostje, ki so bili dlje časa v K.o-danjl zbrani, odpravili so se že na svoja domovja. Carska obitelj dospelaje predvčeraj jutro v Kronstadt ter se je podala popoludne v Peterhof. Angleški prestolonaslednik princ Waleski in njegova soproga odpotovala sta v ponedeljek skozi Ltibeck v Vliessingen. Premier Glad s to ne je bil že zdavna odplul in tudi grški kralj s kraljico sta že na svojem povratku. — Gladstoneovemu bivanju v Kodanji odrekali bo angleški in ruski oficijozni listi vsaker-šen političen potneu. Zdaj pa se v „Mosk. Vedom". čita nasprotno mnenje. Rusk diplomat, bivajoč zdaj v Athenah, piše namreč o tem sledeče: „Sestanek carja Aleksandra s princem Waleskim in Gladstoneora je razjiršil bojazen, ki je dotlej obstajala glede smotra in tajnih namer avstrijsko nemške zveze. V Kodanjskvm shodu se uvideva trapio jamstvo miru in sigurnosti južno-vzhodne Evrope nasproti avstrijskemu navalu proti vzhodu. Pravoslavna vera se a tem obvaruje prodiranja katoliškega upliva. Pravoslavno veroizpovedanje bi propadalo, ako ga Rusija ne 3čiti s svojo silo." Predsednik francoskega kabineta Ju le 8 Ferry imel je v soboto in nedeljo v Ruuen-u in Havre-u razne govore, ki osvetlujejo politično stališče fraucoske republike ter dajo sklepati o bodočem zadržanji kabineta. Razen zatrjevanja njegove uda-nosti in spoštovanja do prezidenta Grćvy-ja, ki je osebno posredoval, da popravi uapake brezvestne druhali o bivanji Španjskega kralja v Parizi, je osobito zanimiva izjava Feriy-jeva, da so se on in njega ministerBki tovariši popolnem odpovedali stranki ra-dikalcev in intransigeutov. Ferry je v teh govorih napovedal boj skrajnim strankam, ki so zdaj jedina nevarnost za republiko, ter je pozival deželo, da naj voli mej politiko intransigentov ter politiko trajnosti in napredka. — Da je ministerstvo res prišlo do odločilnega obratka, nam spričuje imenovanje Kazimira Perier-a državnim podtajnikom v vojnem ministerstvu, katero je bilo sklenjeno v ministerskem sovetu ter potrjeno po prezidentu. Perier bode imel nadzorovati upravne in finančne zadeve vojnega mi-sterstva, dočim vodi general Campenon vojaško-tehničen oddelek. S tem činom pokazalo je ministerstvo, da se je približalo zmernim republikancem, s katerih pomočjo upa premagati vse težkoče v predstojećem parlamentarnem boji v kamorah, katere so se sklicale v 23. dan t. m. Novi kabinet »paiifakl pod predsedstvom Posade razvija v okrožnici do preiektov principe svojega programa. Iz te okrožnice povzamemo, da hoče novo ministerstvo upeljati svobodo tiska, pravico svobodnih shodov, civilni zakon, porotna sodišča ter odrediti priprave za svobodo pouka; nadalje hoče kabinet nastojati za splošno volilno pravico in za revizijo ustave. S Portugalom se naj bode sklenila carinska zveza in z Angleško trgovinska pogodba, konečno odbija program vsakeršno evropsko zvezo ter želi ohraniti prijateljske odnošaje b Francijo. Vojni minister bode preustrojil vojsko ter udušd ognjišča zadnjega ustanka. Sklicanje kortesov se bode odgodilo do 'začetka prihodnjega leta, da ima mej tem časom vlada priliko izvesti vsa ona administrativna vprašanja, ki ne potrebujejo zakonodajnega potrjenjp. — Minister vnanjth stvari) bode v posebnej okrožnici izjavil, da želi Španjska z vsemi državami živeti v prijaznih oduošajih. V diplomatskem in konzulatskem osobii 86 ne bode ničesar izpremenilo, dočira se bode generalni štab preustrojil po francoskem sistemu. — Maršal Serrano imtnoval se bode nočelnikom senatu. Dopi si. vancu na čast skupni veliki obed, katerega se je tudi c. kr. okrajni glavar udeležil. Mej obedom vrstili so se govori, zdravice in petje in vladalo je povsem neprisiljeno prijateljsko razgovarjanje. Zopet izpol-nuiemo veselo dolžnost, presrčno se zahvaljevati načelniku krajnega šolskega sveta g. Fran Lenček-u za veledušni dar Aoli Sevniškej. To je bil veliki učiteljski dan Sevniškega prijaznega okraja, ki ostane vsem deležnikom nepozabljiv. Z Notranjskega 14. oktobra. [Izv. dop.J Razburjenost, ki je nastala vsled verifikacije volitve veleposestva, se pri nas neče in se tudi ne bode polegla. To pa ni čuda ter je čisto naravno. Koliko besed je bilo precej po volitvi ! Vsled tega smo vsi komaj pričakovali debate o tej zadevi, pri katerej bode prilika gospodom narodne večine pokazati se odločne zastopnike pravice ter narodne časti. In res, precej so ti začeli kazati na nepostavnosti, koje so se vršile pri omenjeni volitvi in dvomili nesmo, nego imeli smo že kakor v žepu, da se ostranijo že večkrat omenjeni trije gospodje iz kranjske deželne zbornice. Ali v obče strmenje varali smo se, bili smo prekanjen. Kamorkoli se je prišlo, čulo se ni druzega kakor čudenje, spremljevano z jako pikrimi besedami, da se je kaj tako nečuvenega moglo izvršiti v sedanji deželni zbornici, kjer ima narod po pošteni ter naravni poti svojo večino. Osupnenost bila je in je še vedno velika nad to narodno blamažo. Še bolj smo bili pa zbegani, ker nesmo vedeli kje dati dušek našemu tako žaljenemu duhu naroda. Bali smo se, da nam bodo vsi večji slovenski časopisi zaprli svoja predala. Iu res, „Edmoat' nam je z lepim svarjenjem, braneča ».politiko izvedenih" gospodov poslancev, pokazala vrata. Hvala Bogu\ da je pa vsaj nN»rodu se pokazal kot pravi „Blovenski narod" ter se postavil na pravo stran, kot branitelj pravice. Nam Notranjcem je še to v jedino tolažilo, da so se naši gospodje deželni poslanci skazali složne ter neomahljive, kadar je treba brauiti naroda poštenje in pravice. To ni sicer nič novega; kajti gg. dr. Vošnjak in dr. Zarnik poznata sta kot ue-strašljivca že izza mnogih let. No, nad g. dr. Dolencem tudi ni dvomiti, dovoli je, da je Podnanosec, iu kot tik ne more, ne sme poznati omahljivosti, kadar je treba braniti narodno mišljenje, uarodno čast.! Ti gospodje pokazali so pri tej priliki, da poznajo mišljenje onih, katere zastopajo. Torej živeli!!! Le tako uaprej! — iu zaupanje bode veduo z vami. H Iz Sevnice 16. oktobra. [Izv. dop.J V nedeljo 14. t. m. vršila se je mej 11. in 12. uro predpoludne v šolskem poslopji lepa svečanost deko riranja našega domoljubnega nadučitelja g. Tome Dernjač-a. Omenjeni dan zbralo se je v šolskej sobi 1. razreda mnogo članov krajnega in okrajnega Šolskega sveta, tržke in okoliških občin, zastopniki vseh 5 šol Sevniškega okraja, uradništvo in duho-veuBtvo. C. kr. okrajni glavar g. Rupnik omenjal je zaslug nadučitelja na šolskem polji; 41 let posvečeval je vse svoje moči za omiko ljudstva; 41 let vodil je mladino k vzvišenemu cilju, nravnemu življenju, kar je gotovo prava podlaga v vsakej državi. Pa ni bil marljiv le v Šoli, njegova delavnost razširjala se je tudi zunaj šole. Pečal se je namreč s sadjerejo in čebelarstvom. Te njegove zasluge celo prt svetlemu cesarju neso ostale neznane, zato prejme danes za 41 letno delovanje srebrn križec s krono. C. kr. okrajni glavar pripne slavljeocu zasluženi križec z voščilom, da bi prav veliko let kinčal njegove prsi. Slavljenec se ves ginjen kratkem zahvali za to Najvišje odlikovanje ter prosi glavarja, naj to njegovo zahvalo do cesarskega prestola naznani. — Potem nastopi Reichenburški nad učitelj g. Fran J a m š e k ter spregovori v imenu učiteljstva Sevniškega okraja prav ginljive besede. Omenjal je mej drugimi besed slovenskega pedagoga Slomšeka: „Učitelj, kateri ve svojo mladino za potrebno vednost in krepost oživljati, ji pa tudi moško vedenje in stanovitnost preskerbeti, tak učitelj je vreden sto centov zlata". Popoludne bil je odliko Domače stvari. — (Album na korist ..Narodnemu domu" v Ljubljani.) Pod tem naslovom izdali bodo severni bratje, vrli Čehi — ki se mej vsemi avstrijskimi Slovani najbolj zanimajo za to narodno naše podjetje — o prihodnji Veliki Noči zbirko raznih sestavkov, v verzih in prozi, iz peres naj od lične j A i h svojih pesnikov in pisateljev, dalje ilustracije slavnih svojih um e te 1 j ni ko v i n p r i n e s k e od raz 1 i č n i h si o več ih svojih glasbenih skladateljev — Ta umetelniški proizvod, v katerem bode združen cvet sedanje slovstvene in umeteljniške inteli gence na Češkem, bode jednak nedavno z naslovom „Paris-Murciau, na korist po povodnji poškodovanim Mure jancem izdanemu albumu; njega čisti dobiček je namenjen v pospešenje zgradhe „Narodnega doma1* ter ima b:ti dejanski izraz prave, iskrene vzajemnosti slovanske. Temu blagemu podjetju na čelo postavili bodo se možje, katerih imena imaji v Če hih najlepši zvok, kakor: Svatopluk Ćech, Jar. Vrehlicky, Jan Neruda, Jos. Sladek in Fer d. Schulz. — To je torej nov dokaz o zrelosti in kulturnem napredku ter praktičnem zmislu za narodni razvoj jedrnatega, neupogljivega in neumorno delavnega naroda češkega, ki naj bi bil v svetel vzgled iu v bodrečo vzpodbujo mlačnim na šim rodoljubom ter energičen desaveu vseh zlohotnih agitacij zagrizenih naših pesimistov, ki ne samo, da sami ničesar ue žrtvujejo za svoi narod, še to, kar drugi zanj store, izpodkopavajo in rušijo. — Živeli vrli, podjetni bratje Čehi! — (XIII. seja deželnega zbora kranjskega) trajala je do l/a 1« VOfe popoludne. Rešili so se v drugem branji vsi ostali paragrafi volilne reforme brez vsacega razgovori'., kakor jih je na-svetoval odsek. Tretje branje volilne reforme po stavil je deželni glavar kot prvo točko na dnevni red prihodnje seje deželnega zbora in takrat se bode odločilo, ostanejo li nemški poslanci v zbornici, da se načrt zakona o volilnej n formi potiavljalno potrdi, ali pa ostuvijo zbornico in tako ad oculos dokažejo, da je bilo vse delovanje in debatovanje „de lana caprina". Govori se, da ostanejo nemški poslanci v zbornici, dasiravno se dr. Schrev in Dežmau, pa tudi dr. jMauer temu protivijo. Baron Schwegel in baron Tauflerer sta neki oba za volilno reformo. Poslanec dr. Samec je v reB izvrstnem, često odo-bravanem govoru utemeljil svoj predlog, kateri se je izročil gospodarskemu odseku v poročanje. Po slanec Murni k nasvetoval je resolucijo za dolenjsko in Loško-Tržaško železnico, katero je podpiral poslanec dr. Papež in ki se je jednoglasno vzprejela. Poslanec Š u k 1 j e opisoval je slabo stanje Metliškega okraja v daljšem jako poučljivem govoru in gorko priporočal preloženje državne ceste čez Gorjance. Prihodnja seja je v petek. Določena je sicer ob 10. uri dopoludne, a kdor pride pozneje, pride še vedno prav. — (Literarno-zabavni klub v Ljub ljani) ima bvoj prvi letošuji jour-iixe prihodnjo soboto 20. t. m. v L. Tavčarjevem hotelu „Pri Evropi". Na dnevnem redu je g. prof. Senekoviča poročilo o Dunajskej električnoj razstavi. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni bo vsi lanski člani L. — (Umrl) je v 14. dan t. m. v Gradci g polkovnik Friderik Prieger, bivši poveljnik našega pešpolka št. 17. Pokojnik bil je še le 58 let star — (Nesreča.) Danes popoludne ob V«2. uri prišla je 9 letna Čadova deklica pred stolno cerkvijo tik Štefe-jeve prodajalnice pod voz. Ker je bil voz težko naložen in ste šli dve kolesi čez ubogo deklico, ni nade, da bi ostala živa. Kdo je kriv žalostnemu slučaju, nam ni znano. — (Sevniška začasna nem čurska šola) dobila je nos*), v katerega sedaj oba nNothlehrerjau, kakor jih Sevničanje imenujejo, Sevniške otroke in iz okolice lovita in prigovarjata. VVermuth je prosil, če bi smel narediti skušnjo, da bi bil pravi učitelj, ali ministerstvo mu ni dovolilo, ker ni dosti študiral, in tako bo vedno ostal le ^Nothlehrer". Pa tudi njegov tovariš, izdajica ali odpadnik, nema učiteljske skušnje. Iz tega se lahko razvidi, zakaj kmetje tako obžalujejo, da so se dali tem ljudem zapeljati, ker so otroci še to pozabili, kar so se v slovenski šo!i naučili. Pametni kmetje se ne dajo več zaslepiti, Če ravno se otrokom obljubuje obleka, šolsko orodje itd. zastonj. — (Koledar za leto 1 88 4, s kažipotom po Trstu) izda letos v Trstu „Nova tiskarna", ako se glasi na to delo /datno število predbrojni-kov. Ta koledar-kažipot bode obsegal: 1. Koledar za prestopno leto 1884 z vremenskim prorokovanjem in drugimi koledarskimi opazkami. — 2. Kažipot po Trstu in okolici: a) vse c. kr. oblastmje in urade, civilne, vojaške itd., b) vse glavne tirme Tržaške z naznanilom, v katerem blagu delajo; c) vse obrt-nijske zavode, dj glavne gostilne, s posebnim obzirom na slovenske gospodarje, e) vse dobrodelne zavode m vsa društva v Trstu iu okolici, v prvej vrsti slovanska, in vse v Trstu izhajajoče liste razvrščene po strokah, f) statističue podatke o Tržaškej trgovini. — 3. Dodatek: a) semnji po Slovenskem, b) tablice za kolekovanja, c) pomorski vozni red, d) železniški vozni red e) poštne in brzojavna zadeve, 1) razne druge malenkosti. 4. Razni) berilo za pouk in kratek čas s posebnim ozirom na kmetijstvo, trgovino in obrtuijo. — Knjiga bo ohs-gla do 250 stranij v velikoj osmerki in bode stala za naročnike „Edinosti" in za ude delniškega podpornega društva le GO kr., za vse druge j>>i 80 kr. — Naročnikom mnogih iztiskov dovoli se rabat. Naročbe naj se po- jšiljajo kakor h tro mogoče podpisane) tiskarni, ali 'pa upravništvu lista „Edinosti", da se bode o pravem času znalo, koliko iztisov knjige je treba tiskati. Knjiga izide najdalje v drugej polovici mesec;* decembra. Knjigi se dodado tudi oznanila (inserati); kdor želi kaj naznaniti slovenskemu občinstvu, naj porabi to ugodno priliko in naj jioslje dotična naznanila kakor hitro mogoče. Naznanila na celej strani veljaio 4 gld.; na polovico strani 2 gld. Te knjige ne bi smel pogrešati noben slovenski kmetovalec, trgovec in obrtnik, ki ima le količkaj posla Trstom. *> Dozidalo sc je. Telegrami „Slovenskomu Narodu1: Szegedin 17. oktobra. Cesar ogledal je nadalje dekliško meščansko šolo, upisal Svoje ime v knjigo, obiskal zavod za uboge, mestno sirotišče, bolnico, poslopje kazenske sodnije, zavod malih otrok, protestautovsko cerkev. Povsod bavil se dlje časa in sc zanimal jako natančno o dotičnih razmerah ter ponavljaje izražal Svojo popolno zadovoljnost. Pri balu, kateri je priredilo mesto cesarju na čast, bili so člani deputacij, bivšega stavbenega svete, častniški kor, člani kraljevega komisarijata, mnogo odličnih meščanov, venec krasnih dam v najelegantnejih toaletah. Koje cesar ob 83/t uri spremljan po Ljudevitu Tiszi in Orezv-ji prišel v ložo, zaorili so navdušeni eljen-klici občinstva. Cesar gledal je dlje časa ples in ponavljaje izraževal ministerskemu predsedniku in Ljudevitu Tiszi Svoje dopadenje o lepej plesne j slavnosti. Ob 93/4 uri zapustil je ples ter se peljal po sijajno razsvetljenih ulicah mej navdušenimi klici občinstva na kolodvor, kjer se je najprijazneje poslovil od prisotnih dostojanstvenikov, zahvalil se županu Palffv-ju za srčni vzprejem, podal Ljudevitu Tiszi in mine-sterskeinu predsedniku Tiszi roko, potem ustopil v dvorni vlak, ki se je odpeljal mej gromovitimi klici občinstva. Cesar podaril je za dobro- delne namene v Szegedinu osem tisoč goldinarjev. Praga 17. oktobra. Nimburški vlak skočil je pod Žižkovim Vrhom iz tiru. Sest osob lahko, jedno težko ranjena. Peterburg 17. oktobra. Car in carica preselila sta se v Gačino. Jutri se v prisotnosti dvora položi temeljni kamen cerkvi, ki se sezida na mestu katastrofe v 18. dan marca 1881. Lisa bon 17. oktobra. Nemiri v Valenciji so brez pomena. Bila je navadna, lokalnej policiji pripadajoča zadeva, brez vsacega nasledka. LlMtniea uprurniNtva. (Josp. dr. A. Konjicah. Naročnina plačana do 30. sopt. 1881. Prusu v Meteorologično poročilo. a e« a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v m m. 15. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 78916 m, 739- 52 mm. 740- 95 Din. -f-10-3* C -t-13-43C -f 11-6°C si. svz. si. svz. brezv. obl. obl. obl. 0-00 ram. dežja. 16. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74052 mm. 739-83 mra. 739-82m»!. +11-2°C + 15-4° C + 11-6°C si. svz. si. svz. al. vzh. obl. obl. d. jas. 0 00 mm. dežja. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 11-8° -f- 12-7°, oziroma za 0*2° in 0-8° nad normalom. Tržne cene v IJ ubijati* dne 17. oktobra t. I. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, ■ ... Koruza, „ ... Leča „ ... (4rah „ . . Fižol - . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . . Mast, „ . . Speli frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ n Svinjsko „ „ Koštiunovo „ „ Kokoš....... ; Golob ........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . n mehka, , „ w gld. kr. 7 96 4 4 23 2 76 4 87 5 4 40 8 50 8 50 10 2 41 — 96 — 88 — 70 — 78 — 85 •i __ •i 8 — 60 — 62 — 68 — 32 — 40 — 17 1 96 i 78 6 40 4 40 dne 17. oktobra t. i. 78 gld. 50 fci Srebrna renta .... . . 79 05 h Zlata renta ........ 99 30 5°/0 marčna renta......... 92 a 85 ■ — » 285 90 r 120 ■ 10 n — — » 9 53 D C. kr. cekini. ..... . . 5 n 70 H Nemške marke ..... 58 n 85 n 4"/0 državne «rečko iz 1. 1854 250 gld. UH • 75 n Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 167 n 60 4"/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 99 n 40 Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 n BO ■ a n i M n n —.v ...» „ papirna n-nta 5°/0..... 87 n — „ 85 i» 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 n — Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 n 26 • Zerolj. obč. »vatr. 4'/t*/i >l*ti zaat- hBti . 119 „ — Prior, on lig. Elizabetitic zapad, železnice 102 „ 90 Priir. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ — Kreditne srečke......100 gld. 168 „ "0 Rudolfove srečke .... 10 „ 19 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 107 , 25 Trammway-društ. vel}, 170 ^ld. a. v. . '225 „ 75 i jednim nadstropjem, v sredi mesta, ležeča v jednej naj-živahnejših nli<-, pi-o«lu se takoj prostovoljno. - Več 16 zve pri administraciji tega lista. (668 — 1) Jaz kupujem raznovrstne sohe orehove plohe, potem v!«li*nv-<; orehove herkl e (hlode) od 18" naprej, lavorjeve pa od 15" naprej. Plačujem jih dobro. Prodajalci naj se mi naznanijo pod adreso (115—n) Kari Hoibauer, fournierfabrika v Tržiča na Gorenjskem. l?i*od;i »« težak dvouprežen voz pri (657—3) »oclar.fi Ha p «>r-j i v Gradišči. Naznanilo. Deželna blagajnica kranjska se preseli dne 18. t. m. iz svojih dosedanjih prostorov na cesar Fran Josipovem tr^u v novo adoptirane prostore v deželnem dvorci v Gospodskih ulicah št. 2 od uhoda na levo pri tleh, ter prične svoje delovanje za strankin promet z dnem oktobra t. I. v dosedaj navadnih uradnih arah. (666—2) Od deželnega odbora vojyodine Kranjske v Ljubljani, dne 10. oktobra 1883. Vence za gomile iz umetnih cvetlic oskrbuj.' točno in ceno v vsakeršnej izpeljavi (656—3 J. S. BENEDIKT pri „Spinnerin am Kreutz". Hbtta kupa prilika. Valed pomanjkanja proBtora sem primoran sledeče prodati 50% |>«>d fabriiko ceno: 3 nove lične Balonsko preproge. 20 toiletnih in stenskih zrcal. Blago je na ogledu v hotelu ..l*ri Južnem ko- ločart»nf*> uaieff« i»i*a pričelo s 15. oktobram t. I. ter pričakujerao i veseljem o'oihiih n no i! Meščanska pivovarna v Plznu, nj-ttaiio^vlfencL kola l^^ti. Glavna zaloga y Gradci pri F. SCHEDIWT, f^59_3) (Ponatisk se ne honorira.) _ Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i <-. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne4*.