oglašajte v
najstarejšemu
SLOVENSKEMU
dnevniku V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
%I. — LETO XXXI.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 15, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 52
Dom^e vesti
je operacijo
se	Clinic bolnišnici
u	znani John Hrvatin,
na 15620 Saranac Rd. in, b	prestal operacijo
tiis«° ^ekaj časa ostal v bol-^''Uatelje in znance se liso	obvešča, da obiski
Vati	do srede. Mr. Hr-
van'Jj	skorajšnje okre-
D,
'octo	se je vrnil iz
®aha°^^ ^°^nišnice in se sedaj iia sv^' zdravniško oskrbo Ave	na 10318 Reno
cj	prijatelji in znan-
obišeejo.
Vi
/
Pozdra
prijateljem in P°®iyajo iz solnčne Ca-Hit,	Mary Duale Schi-
kai	Celia Zenner. Tam-
bjGdcanih Kern,
Roster
e pri bivših Cle-Mr. in Mrs. Frank
Pi
tfs lOG Sansa
Seja ni vrsi redna mesečna Vensk •	SANSa V Slo-
Hecijg ^ ^'"uštvenem domu na fazuiot	bo na seji
teh,	° zelo važnih stva-
štveno ^^■P'^osa članstvo in dru-2astopnike, da se polno-
udeleže.
vetie "Silno
slovo
hT'"
(er	se v torek ve
••■ °®8:3O
ie_ ° pevskega zbora Zar-•' Prošei
Pj, ; uri zbere v klubo-"Viio ^ SND, odkoder se v Grdinov pogreb-^ojtig ' zapoje v slovo po-^ Antonu Colariču.
>itt6ek •
in Mrs. An-ml. na 19792 Mo-'^^jetiice^^	zglasile vile
pustile
v spomin
- prvorojenca-1*^0 u.,° mlade mamice je Kramer ■ •
in
Anton in
12 E
om
te je hči Ivanka
E- 154 St. S tem do
in prvič postala stari Ht, . %ama Mr. in Mrs.
^''igita Godina iz ^ ° &wk^ve. Čestitamo!
®1ilt	Margaret Za-
Jenne Ave. je prestala opera
Vojaški sporazum petorice evropskih držav odobren
Pakt je osnova za nadaljno zvezo držav zapadne Evrope in je naperjen proti vzhodni Evropi
BRUSELJ, Belgija, 13. marca. — Predstavniki petih držav zapadne Evrope so danes odobrili osnutek 50-letne vojaške pogodbe, s katero bodo države podpisnice obvezane, da stopijo v borbo, ako bi katero koli podpisnico napadla zunanja sila.
(Moskovski radio je napadel*
pogodbo, za katero je rekel, da ne bo imela nobene legalne sile ali pa mednarodne veljave, ker ljudstvo prizadetih držav ni bilo vprašano za mišljenje).
Pakt veže Anglijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksem-burg. Smatra pa se, da je le osnova, na kateri bo sklenjena neka zveza zapadne Evrope, ki bo zajela vse države od artika pa do Sredozemlja. Pričakuje se, da bo 16 držav, ki so sprejele Marshallov načrt, pristopilo k takšni zvezi.
Jedro pogodbe bo objavljeno prihodnji teden
Točne določbe tega pakta še niso znane. Uradni komunikej edino pravi, da so vključene določbe glede ekonomske, socialne, kulturne in medsebojne pomoči. Pakt bodo prihodnji teden podpisali zunanji ministri petih dižav in vsaka vlada bo objavila jedro pogodbe.
Konferenca predstavnikov Anglije, Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga se je začela 4. marca in je bila zaključena danes.
Glede določbe o medsebojni pomoči obveščeni viri pravijo, da se nanaša na vojaško pomoč v slučaju agresije. Vse spore med državami podpisnicami pa se bo urejevalo potom Mednarodne najvišje sodnije v Hagu.
Prekomorski posedi (kolonije) držav, ki so pripravile osnutek pogodbe, bodo tudi povezani z ekonomskimi določbami pogodbe.
Besedilo komunikeja
Besedilo uradnega komunikeja glede pogodbe se glasi:
"Diplomatski predstavniki petih držav, ki so se sestali v Bru-2.	lahko obiščejo selju od 4. do 12. marca, so kon-
zule nanašajoč se na ekonomsko, socialno, kulturno in medsebojno pomoč v okviru ustavne listine Združenih narodov.
"Pogodbo bo petorica zunanjih ministrov podpisala prihodnji teden.
"Objavljenje jedra sporazuma bo po končni odobritvi zadeva posameznih držav."
Zadnji dan
Danes je zadnji dan, da lahko vložite in plačate vaš dohodninski davek brez kazni. Ako nimate drugih dohodkov razen vašega zaslužka, o d katerega so vam v tovarni odtrgali dohodninski davek, ter nimate posebno velikih stroškov, je najbolje, da izpolnite in podpišete ter odpošljete listek, ki ga vam je oddal delodajalec. S tem listkom ni treba pošiljati dodatno plačilo za dohodninski davek, akoravno ni bilo dovolj odtrganega od vaše plače, ker vam bo davčni urad poslal račun za dolgovano vsoto; v primeru pa, da ste več vplačali, vam bodo pa vrnili odvišek.
Ameriška misija okrcala neuspehe grške armade
JUGOSLOVAN ZDRAVKO. KI VAGA 450 FUNTOV, PREVARIL ZDRAVNIKE
BEOGRAD^ 13. marca.— Belgrajski tednik "Republika" poroča^ daje kmet iz Vojvodine Zdravko Mihaj-lovič, ki vaga 450 funtov, še vedno živ, akoravno so srbski zdravniki prerokovali, da bo umrl lanskega leta.
Zdravko je oskrbljen z rezervami masti, da mu trebuh visi kar čez kolena. Kot pravi tednik, sploh ne more spati v ležečem položaju, ampak le sede.
Zdravko, ki vara zdravnike, spada med najbolj debele ljudi na svetu in s kakšnimi "ekstra" odmerki bi verjetno odnesel svetovno prvenstvo v tej. "fizkul-turni" panogi.
Marshallov načrt odobren v senatu
IC
'to v
, •iateiii House bolnišnici.
'''6(1 o' 3
6;3a . uro popoldne in
k =30
v ji SU uro zvečer, že-^je! °f&j8nje popolno okre-
čali svoje delo.
Ustvarili so osnutek pogodbe, ki jo bodo predložili svojim vladam. Osnutek vsebuje klau-
^ verujejo, da je Amerika načrt za delitev Palestine
y kr,
So d
izrazili svoje
tij ^ lačrt n Amerika za-k ./^^"eralne skupšči-
nN«
In
St ^tOgl
V;§Že	da ameriško n ®j8.nsko prisiljuje
C	da se umak-
*0^^ i„	^^'^ega načrta, za
V^;	Amerika gla-
ki 'koy	posameznih pred-
narodov,
b '^ega ^^jave tikajoče se v odnosu ^efi..^<la	bila objavlje-
12. marca. — 'o&i Združenih na-
^arodov za deli-od preteklega no-
kjA>
Skl'^
se reče, da je Aingp^j^^'^atov prepričan,

^ spremenila svo-da
je sedaj na-®kat sporazuma o nasprotniki de-
litvenega načrta smatrajo, da bo to ameriško stališče prisililo tudi Združene narode, da spremenijo svoje stališče, odnosno, da zavržejo prvotni sklep.
Spremembo ameriškega stališča glede Palestine, smatrajo mnogi uradniki i n diplomatje pri Z.N. za usodopolni udarec organizaciji Z.N.
Novo ameriško stališče je ne-koliko pojasnjeno s predlogi ameriškega delegata Warren R. Austina, ki vztraja pri privatnih pogajanjih med velikimi silami za novo rešitev. Austin vztraja, da se pozove Arabce in Žide na posvetovanja, toda Rusija se temu zoperstavlja. Andrej Gromiko je že naznanil, da Rusija pri takšnih pogajanjih, katerih cilj je, da se zavrže prvotni sklep Združenih narodov, ne bo sodelovala.
ATENE, 13. marca — Ameriška "pomožna" misija v Grčiji je danes v svojem poročilu okrcala neuspeh grške monarhistič-ne armade, ki je v teku ofenzive preteklega leta omogočila, da so se sile demokratične armade gen. Markosa ojačile.
Kritike proti monarhistični vladi so vključene v splošno poročilo glede dela, ki ga je misija izvršila v Grčiji tekom osem mesecev.
Poročilo pravi, da ni res, da je bila armada slabo opremljena in vsled tega nezmožna, da bi podvzela ofenzivne akcije proti nekoliko tisoč "banditom."
(Beseda "banditi" velja v poročilu misije za člane grške demokratske armade, ki jo vodi gen. Markos).
V svojih obtožbah misija pravi, da je neaktivnost armade ojačila moralo "banditov" in verjetno pomagala, da so zvišali svoje število.
Tretji korpus grške monar-histične armade pa je medtem objavil komunikej, da je v teku borb v področju Olympusa in Pierrie bilo v 10 dnevih zajetih 256 gerilcev, 100 pa ubitih.
WASHINGTON, 14. marca. — Z veliko večino 69 proti 17 glasovom je bil danes v senatu odobren '-Marshallov načrt, ki predvideva uporabo $5,300,000,-000 za obnovitveni program zapadne Evrope.
Načrt bo sedaj predložen kongresu in ni nobenega dvoma 'Več, da bo tudi tam odobren.
Sprejetje načrta je osebna zmaga senatorja Vandenberga. ki je dan in noč delal za to idejo. S tem si je zvišal izglede za predsedniško nominacijo na ti-ketu republikanske stranke. Poraz pa so doživeli senatorji, ki s o poskušali revidirati načrt, med njimi senator Taft, ki je predlagal, da se zniža izdatke v prvem letu za $1,300,000,000 toda je končno glasoval za načrt ko je bil predložen.
Pri diskusijah in govorih so sodelovali mnogi senatorji, ki so večinoma zagovarjali načrt kot način zoperstavljanja "ruski agresiji." Edino senator Claude Pepper je v svojem tri ure trajajočem govoru zagotovil, da bo Marshallov načrt propadel, ako se Amerika in Rusija ne bosta združili pri naporih, da preprečita "drugače neizogibno vojno."
Glasovanje se je izvršilo v ozračju, ki je bilo nabito z govoricami o vojni. Senatorji so imeli n a jeziku samo besedo "vojna" in izražali svoje prepričanje, da je "neizogibna", "verjetna" in "neodklonljiva. Olje k proti sovjetskim sentimentom je dolil bivši državni tajnik James F. Byrnes, ki je v svojem govoru v Charlestonu, S. C., trdil, da bo "Rusija "pod krinko italijanske komunistične stranke stopila v akcijo v Italiji pred volitvami, ki se bodo vršile 18. aprila."
V Pragi ne vlada teror, pravi nova češka vlada
PRAGA, 14. marca. — Vlada premierja Klement Gottwalda je danes objavila komunikej, v katerem zavrača obtožbe ameriškega državnega tajnika George C. Marshalla, češ da v "Pragi vlada režim terorja."
Obtožbe ameriškega državnega tajnika so bile tiskane v bulletinu ambasade, ki je bil cenzuriran. Poštni urad je obvestil ameriško ambasado, da s o bili bulletin!, k i vsebujejo Marshallove izjave o terorju, zaplenjeni.
Uradno glasilo komunistične stranke "Rude Pravo" zagotavlja, da v Pragi ne vlada "teror" in da ni "nobenemu padel en sam lac z glave".
Medtem je policijski komunikej objavil vest, da je bivši okrajni tajnik narodno socijali-stične stranke v Moravski Josef Herold napravil samomor. Nahajal so je v ječi pod obtožbo, da je sodeloval p r i vohunski mreži.
Kot pravi policija, je to vohunsko mrežo ustanovil bivš' glavni tajnik narodno socialistične stranke Vladimir Krajina, pomagal pa mu je član parlamenta Oto Horsert.
V glasilu komunistične stranke "Rude Pravo" je bil priobčen članek, v katerem je rečeno, da češki srednji razred stremi za krvavo osveto in da čaka na spremembe, ko "bo lahko obešal komuniste." Toda to stališče podpira le par sto študentov, pravi časopis.
"Laži reakcionarcev, da baje v naši deželi ni svobode in ne demokracije lahko zavedejo ne-obveščene inozemce, toda češko ljudstvo ve, da ni nobenemu padel las z glave. '
"Edino, kar je bilo storjeno je, da se je par sto sovražnikov demokracije odpustilo iz njihovih služb. Vsak bo imel priliko, da si zasluži kolikor mu je potrebno za normalno življenje s poštenim delom."
Pri koncu "Rude Pravo" pristavlja, da je večina Čehov pravilno oddala čast Masarykove-mu spominu, da pa je peščica reakcionarnih sovražnikov, ki ubogajo zunanjo reakcijo, poskušala izrabiti njegovo tragično smrt. "Rude Pravo" zaključuje komentarje glede te reakcije z vzklikom: "Kako zlobni so tisti, ki nečejo njegov spomin držati za svetost!"
Češki predsednik Beneš se udeležil pogreba Masaryka
Jokal je, ko je zbor zapel priljubljeno Masarykovo pesem
PRAGA, 14. marca. — Predsednik Češkoslovaške republike Edvard Beneš se je danes udeležil državnega pogreba Jana Masaryka.
V panteonu .Narodnega muzeja je imel glavni nad-grobni govor premier Klement Gottwald, ki je trpko napadel kritike pokojnega Masaryka in jih indirektno obtožil, da so odgovorni za njegovo smrt.
Beneš, ki je očetu Jana Masa-*	---
ryka pomagal izoblikovati Češkoslovaško republiko, je jokal, ko je neki vladni uradnik obujal spomine na dogodke iz življenja Masaryka. Cel čas je stal s sklo-njeno glavo in brisal solze.
Ko je zbor mladine zapel najbolj priljubljene pesmi prvega predsednika Češkoslovaške Tomaža Hasaryka je Beneš globoko ginjen zajokal. Med pesmami je bila tudi "Orji zemljo, moj sin," ki je bila zapeta ob priliki pogreba Tomaža Masaryka leta 1936.
Velika množica ljudstva se udeležila pogreba
V panteonu in pred njim se je zbrala velika množica Čehoslo-vakov, ki so obsipali Masaryko' vo rakev s cvetlicami.
Edini ameriški časnikar, ki je bil prisoten v panteonu, je bil šef urada Asociated Pressa v Pragi A. I. Goldberg. Informativni urad zunanjega ministra je pojasnil, da je vprašal za 25 vstopnic za inozemske novinarje, dobil pa jih je samo 10. Večinoma so vstopnice bile rezervirane za časnikarje slovanskih držav.
Predsednik Beneš se je prvič po spremembi vlade v Češkoslovaški pojavil v javnosti ob priliki tega državnega pogreba Jana Masaryka. Izgledal je izmučen in bolan.
Nov grob
MADŽARSKA BO POŠILJALA HRANO POTREBNIM
BUDIMPEŠTA, 14. marca. — Vlada je danes ukinila omejitve pri pršiljatvi hrane v dežele, ki trpijo vsled resne krize prehrane.
Madžari bodo lahko pošiljali zaboje hrane v vse države z izjemo Nemčije, Španije in Grčije.
Protestantje hvalijo odlok sodnije glede principa ločitve cerkve od države
ŽENA SE NAHAJA V NEZAVESTI VEČ KOT 2 LETI
HAGERSTOWN, Md., 14. marca. — Miss Bertha Myers, ki je 9. avgusta leta 1945 pri padcu v neki nesreči izgubila zavest, se še vedno nahaja v nezavesti.
Naročajte, Hrite in čitajte 'Enakopraimost!"
KOMISIJA ZA KOREJO ODOBRILA VOLITVE
SEOUL, Koreja, 14. marca. — Komisija za Korejo organizacije Z. N. je danes odobrila priporočilo "male skupščine" Z. N., da se v južni Koreji razpiše volitve s pogojem, da vojaške oblasti izvedejo neke reforme, ki bi "zagotovile svobodno ozračje."
Mala skupščina je bila ustanovljena kljub opoziciji Sovjetske zveze, ki je zavzela stališče, da takšen organ Z.N. ni v soglasju z ustavno listino. Rusija je tudi bojkotirala Korejsko komisijo in predlagala, da se tako sovjetske kot ameriške čete umaknejo iz Koreje in da se pusti KorejčanOm, da sami uredijo svoje zadeve.
WASHINGTON, 13. marca—j predstavnik novo ustanovljene Posamezni protestantski in ži-1 organizacije, ki vključuje prote-dovski duhovniki so danes po-1 stante in ostale Američane z nazdravili odlok najvišje sodnije,
s katerim je bil potrjen ameriški princip ločitve cerkve od države in obsojen verski pouk v javnih šolah, kot "jamstvo za versko svobodo."
Odlok najvičje sodnije proti verskemu pouku v javnih šolah je odprl legalne napade s strani posameznih verskih skupin proti taky zvanim "oprostitvenim programom," po katerih se v javnih šolah vršijo verski pouki. Okrog 2,000,000 dijakov v 2,200 naselbinah in 18 zveznih državah bo prizadel odlok sodnije.
Največja protestantovska organizacija '.'Federal Council of Churches of Christ" sicer ni podala nobenih uradnih komentarjev glede odloka. Toda dr.
ANTON COLARIC
Po kratki bolezni je v soboto opoldne preminil v Lakeside bolnišnici dobro poznani papi-rar Anton Colarič. Star je bil 58 let in je stanoval na 5385 St. Clair Ave. Doma je bil iz vasi Slivnice, fara sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Bil je član društva Novi dom št. 7 SDZ, Slov. soc. kluba, barvarske utiije št. 765 in American Flag House & Betsy Ross Memorial organizacije ter delničar SND. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Zofijo, rojeno To-mažič, sina Benjamina in hčer Mrs. Sophie Nypavar, se s fro Mrs. Anna Butkovič in več sorodnikov, v Italiji pa zapušča sestro Mrs. Mary Oprandi. Hčenka Eleanore je umrla pred 11 leti. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 2. uri iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na pokopališče Highland Park poleg pokojne hčerke. *
Pridigar obtožen, da je ljubimkal s 23 let staro ženo
Kot poroča "Cleveland News" z dne 12. marca ja 30 let star Rudy Zeleznik, ki stanuje na 8818 St. Catherine Ave., tožil pridigarja Rev. Arnold C. Teet-erja, ki je predsednik St. Clair Missi&na, da mu je baje odtujil njegovo 23 let staro ženo Gwendolyn,
V	svoji tožbi je Zeleznik izjavil, da sta on in privatni detektiv zasačila Rev. Teeterja in njegovo ženo na nekem parking lotu in gledala, kako sta ljubimkala.
V	svoji tožbi pravi Zeleznik, da je njegova žerta pomagala Rev. Teeterju pri kolektah in da mu je odprto priznala svojo ljubezen do pridigarja.
"Bog je določil, da se Rev.
Teeter in jaz združiva," je baje
rekla mlada brunetka.
' Odvetnik, ki je za Zeleznika
vložil tožbo proti Rev. Teeterju,
je od sodnika Burt W. Griffina
^	l^ahteval, da se pridigarju in mi-
menom, da se ohrani princip lo- i ,, ... , J J - • ■ • siji. prepove vsako razpolaganje citve cerkve od države, je izja- J. ^ y , , , ^ v,	j
, ,, , . .v. J .. z imovino, dokler tožba ne bo vil, da odlok najvišje sodnije; .	'
i r&SGns,
pomeni poleg prvega amend- ^	. . , • , . , ,
J T	.	vv.. Pridigar ie takoj, ko je zvedel
mendmenta največjo zascito	°
. . , V., 1 J J - za tožbo, zanikal vsake bolj in-principa ločitve cerkve od drza-1 .	'	, , v
i timne zveze z mlado zeno. De-ve.	'
ijal je, da se je sicer z Mrs. Ze-
Organizacija, v imenu katere; leznik večkrat vozil na razna je Dawson podal svojo izjavo,; mesta v karitativne namene, da je trpko napadla katoliško hije-*' pa med njima ni bilo ničesar, rarhijo, da želi zvezo med cer-' kar bi dalo povod za sumnjo. kvijo in državo, če ne drugega; "Dovolj sem star, da bi ji lah-"vsaj kar se tiče javnih skla- ^ ko bil stari oče," je rekel Rev. dov." Posebno je napadla prevoz! Teeter, ki je star 60 let. "Ne dijakov katoliške župnijske šo-: vem mnogo glede njenih doma-le z javnimi busi, ter zahtevala, l čih zadev, toda zdi se mi, da je da se Trumanovega osebnega | imela neke neprilike." ambasadorja Myron Taylorja |	--
odpokliče iz Vatikana.	^ ^	^ .
^	; Duluth, Minn.— V bolmsni-
Katoliške skupine še niso po-; ci St. Mary se nahaja Mrs. J. dale nobenih komentarjev glede Petrich iz Crosbyja, Minn., ki
Joseph Martin Dawson, ki je odloka najvišje sodnije.
se je morala podvreči operaciji.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
15. marca

"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES-^(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
Foi Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.0C
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NOV PRIMER NE AMERIŠKE AKTIVNOSTI
Kongresni odbor za ne ameriške aktivnosti je zopet vznemiril ameriško javnost z novo preiskavo, katere tarča je sedaj dr. Edward U. Condon, načelnik National Bureau of Standards. Pozicijo v tem uradu je ta odlični učenjak in pionir na polju raziskovanja atomske energije dobil leta 1945. Zaprisego je izvršil tedanji trgovinski tajnik Henry A. Wallace.
Kongresni odbor je začel preganjati dr. Condona z obtožbo, da je "najbolj šibek člen v sistemu atomske varnosti," kar pomeni, da je začel z akcijo, da se ga vrže iz urada.
Nihče seveda ne verjame, da je dr. Condon komunist ali pa "rdečkar." Kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti je zbral neke "dokaze" proti njemu, ki so zelo podobni "dokazom," ki jih je zbral pri drugih primerih preganjanja, kot na primer pri znani aferi glede "rdeče nevarnosti" v Hollywoodu.
V zvezi s tem novim primerom strahovanja ameriških državljanov, v prvi vrsti bolj znanih posameznikov na javnem, političnem, umetniškem in znanstvenem polju, je Henry A. Wallace napisal v New Republic članek, v katerem je stopil v obrambo preganjanega učenjaka. Wallace je^ izjavil, da je popolnoma siguren, da dr. Condon ni prelomil zaprisege, da bo branil ustavo Zedinjenih držav proti vsem sovražnikom, zunanjim in domačim. Toda obenem je opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja ta ne-ameriški odbor, ki s svojimi akcijami lahko uniči kariero posameznih učenjakov le z neosnovanimi trditvami in "dokazi," ki so zgolj prazne govorice in anonimne ovadbe. Ne-ameriški odbor ima namreč običaj, da postavi na zatožno klop posameznike, ki niti ne vedo kdo jih toži in kakšni dokazi so pfoti njim predloženi. Nimajo niti prilike, da bi bili soočeni s tistimi, ki jih obtožujejo.
Ni samo ta novi primer strahovanja, ki vznemirja ameriško javnost, posebno pa tiste, ki se udejstvujejo pri Wallaceovem gibanju za mir in progres. Zadnje časa je kongresni odbor postal orodje za razbijanje novega progresivnega gibanja. Wallace je pravilno rekel, da Parnell Thomas, predsednik kongresnega odbora za ne ameriške aktivnosti, verjetno ne fnisli resno, da je dr. Condon izdal eno edino tajnost, pap pa da se v ozadju skrivajo bolj nevarni nameni, nameni, ki ogrožajo sam obstoj demokracije, ker jim je cilj, da vsakega posameznika prisilijo, da bo "dober" demokrat ali pa "dober" republikanec.
Kot so ob priliki famoznih zasliševanj glede "rdeče nevarnosti" v Hollywoodu, celo najbolj konservativni posamezniki priznali, daje kongresni odbor direktno posegel v svobodo izražanja in dejansko diktiral, kakšne filme se mora proizvajati, da bi se zadovoljilo skupino kongresnikov, katerim je izročen ta ne ameriški odbor, je tudi pri temu novemu primeru strahovanja ameriška javnost na strani dr. Condona. Akcijo proti uglednemu učenjaku obsojajo celo najbolj konservativni časopisi. Toda ali je s tem kaj pomagano dr. Condonu in tistim, ki utegnejo postati nova tarča tega odbora? Vsekakor ne. Tudi pri preiskovanju "rdeče nevarnosti" v Hollywoodu je javno mnenje bilo na strani preganjanih pisateljev in direktorjev, ki pa so kljub vsem simpatijam bili vrženi na ulico.
Preiskave, ki jih vodi kongresni odbor za ne ameriške aktivnosti, so odraz političnih razmer v naši deželi. Brez vsakega dvoma, da so v tesni zvezi s splošnim ozračjem rdeče histerije in neverjetno propagandno gonjo proti vi^akemu progresivnemu gibanju in proti vsakemu progresivnemu posamezniku. Prav gotovo je mnogo državnih uradnikov, učenjakov, profesorjev in intelektualcev, ki simpatizirajo z Wallaceom in se strinjajo z njegovim programom za mir, blagostanje in progres, toda si ne upajo odprto tega povedati. Nad njimi, kakor nad dr. Condonom, visi moreča senca tega Parnell Thomasovega odbora. Mnogi iz strahu, da bi njihov materijalni obstoj ne bil ogrožan, žrtvujejo svoje osebno prepričanje. Iz strahu, da bi ne bili ob svoj kruh, zatajujejo svojo vest, svoje prepričanje, svojo individualnost. Težko je pri takšnemu stanju reči, da je to jamstvo za resnično svobodo posameznikov. Ravno nasprotno. To je ogrožanje svobode, ogrožanje same demokracije potom preračunanega pritiska, potom strahovanja.
UREDNIKOVA POŠTA
Kaj pravijo člani SNPJ?
Izjava društva št. 104
West Allis, Wis. — Ker smo del članstva SNPJ, na katero je clevelandski dnevni "A. D." naslovil vprašanje, "Kaj pravi članstvo SNPJ", si štejemo v prijeno dolžnost gospodom pojasniti sledeče:
1.	Mi, svobodni državljani USA, ki smo doprinesli svoj delež pri vojnem naporu zaveznikov, takot-pri nakupovanju vojnih bondov in trdem delu po industrijah ter farmah kakor pri aktivnem borbenem udejstvo-vanju naših sinov in hčera, mislimo, da ne potrebujemo podu-ga, nasvetov, graje ali pa pohvale od strani ljudi, ki so se umaknili v varna zatočišča, ko je pri njihovih bratov in sester tekla kri v potokih. Ameriški Slovenci prav lahko prebijemo brez teh gospodov, pa naj bodo že v talarju ali fraku.
2.	Hvaležni smo naprednemu časopisju te dežele, ker nas brez fabriciranja in potvarjanja resnice informira o dogodkih na oni strani velike luže.
3.	Vidimo potrebo, da se naše časopisje ohrani in še nadalje ostane vir resnice in poduka. Ker je v ta namen potrebna naša pomoč v boju proti temnim silam, zato je naše društvo sklenilo, da zaenkrat pri-1 speva iz društvene blagajne $25 za obrambni skled. Med člani smo pa nabrali $35, skupaj $60.
Za društvo 104 SNPJ:
Fr. Puncer, preds.
J. Turek, tajnik,
A. Demšar, blagajnik. #
Odgovor dr. št. 248 SNPJ
Spangler, Pa. — Naše društvo št. 248 SNPJ je na seji razpravljalo o tožbi, ki je bila naperjena proti trem našim naprednim listom po kaplanu Francu Gabrovšku. Naše dru-j štvo je sklenilo, da prispeva $10 v obrambni sklad. To vsoto smo' poslali na pristopno mesto.
Mary Zemlock, tajnica.
slujoče, a članstvo je soglasno sklenilo, da sodeluje s članstvom starejših društev in klubov. Članstvo društva 14 SNPJ je na seji 8. februarja odobrilo sklep, da bo stalo ob strani obrambnega odbora in napelo vso moč, da zmaga resnica in pfavica.
Za pripravljalni odbor:
Frances Zakovšek.
Za obrambo našega tiska in za Ameriški Slovanski Kongres
Ironton, Minn. — Članstvo društva št. 197 SNPJ je na svoji zadnji seji razpravljalo o napadu na naš napredni tisk in sklenilo prispevati $10 za njegovo obrambo, $10 pa za Ameriško slovanski kongres.	i Anton Krmotich, tajnik. I
#	I
I
To je naš odgovor!	j
Waukegan, III. — Gospodje pri "A. D." in njihovi "prštela-j ni" kolegi bi radi vedeli, kaj! pravi članstvo SNPJ in drugi resnicoljubni rojaki o tožbi, ki so jo te visoke glave vlož le na. sodišču proti trem našim naprednim časopisom.
Odgovor je tale:
Delničarji Slovenskega narodnega doma v Waukeganu se na seji 1. fabriiarja soglasno odobrili $250 iz domove blagajne za obrambo našega tiska. Članstvo domove čitalnice je tudi odposlalo svoj delež Odboru za svobodo tiska, prav tako druš-: tvo 119 SNPJ. Vsa društva, ki zborujejo v Slov. nar. domu pa so izvolila svoje zastopnike, kateri bodo šli v kratkem na delo, da napravimo eno največjih manifestacij za obrambi svobodnega tiska in govora in pa naših urednikov, ki imajo čisto vest in ne potvarjajo lesnice,; katera bode v oči slovenske ubežnike in urednika A. D.
Sledeča društva in klubi zborujejo v SDD: Samostojno društvo, društvo sv. Rčka, čitalnica SND, gospodinjski klub SND in društva št. 14, 119 in 568 SNPJ. Zadnje je angleško po-'
Jadran poda opereto "Pri Treh Mladenkah"
Pevski zbor Jadran opozarja vse naše podpiratelje in ljubitelje lepih pesmi na svoj koncert, kateri bo podan v nedeljo dne 11. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Malo je tako krasnih operet, kakor je "Pri treh mladenkah" bodisi v pesmi, melodiji ali pa dramski vsebini. Dogodljaji treh dejanjev se vršijo v mestu Dunaju, in sicer: prvo na dvorišču stanovanja nesmrtnega komponista Franc Schuberta, drugo dejanje v sobi gospoda Tchola dvornega steklarja in #četa mladenk, ter tretje dejanje v mestnem parku.
Dramska vsebina operete je: lepega spomladanskega dne pometa dvorišče hišnica Brau-metzberger in toži svoje gorje in nezadovoljstva svoji prijateljici gospej Weber, kako cele dneve in noči razbija na svoj špinet ta muzi" Schubert in pravi; če vse njeno godrnjanje nebo nič pomagalo, pa se bo celo pritožila na policijo. Binder, mlad fant, poštni uslužbenec, i m a tajen sestanek s svojim prijateljem Brunederjem, namreč določen sestanek imasta s svojima ljubicama Hajderl in Hedrl in to pod nadzorstvom sestre Hanerl, o čemur pa oče ničesar ne ve.
Prijatelji komponista Franc Schuberta se zberejo ter serani-dirajo svojemu prijatelju.
Franc Schubert akoravno kot slavni komponist je. bil pri vsem tem jako skromen in ubog, več lačen in žsjen kakor pa sit. Ko je imel denar za hrano, je dal določeno znamenje z razobeše-nimi hlačami restavracijskemu piccolu in ta mu je po denarnih razmerah potem prinesel jesti.
Tega lepega pomladanskega dne prijatelji baron Franc Schober, operni pevec Vogl, slikar Schwind in umetnik Kupel-wizor izvabijo Schuberta na vrt pod cvetoči jorgovan, kjer mu tudi pripravijo prav dobro pojedino in zabavo. Sladko vince jim kaj kmalu razgreje mlada srca in v veseli pesmi pozabijo na dnevne nadloge.
Gospod dvorni steklar Tscholl je nekaj zavohal, češ da imajo njegove tri hčerke tajne sestanke s tajinstvenimi ljubimci, pa se napravi za njimi vohati in nepričakovano se znajde v veseli družbi Schuberta. Pri vinski mizi in veseli družbi se kaj dobro počuti in v večernem mraku niti neopazi, kako se njegove hčerke hočejo izmuzniti iz tajinstvenega kotička izpred njegoyega slavnega policijskega nosu. Hanerl kot varuhinja svojih dveh sestr^ tega tajinstvenega ljubaVnega sestanka, ima prav dober nasvet, kako se izmuzniti iz zagate, da bi le te grupe ne zapazili fantje pri vinski mizi. Baron Schober, ljubimec vseh lepih dunajskih deklet ponudi lepim deklicam svojo poslugo in s svojim nasvetom celo zadevo prav dobro izpelje. Celo gospodu Tchollu, očetu treh mladenk pojasni, da je njegova Hanerl prišla na Schubertovo dvorišče le zaradi tega, da bi se domenila s slavnim komponistom o" privatnih pevskih vajah. Toda zviti oče pa hoče tudi vedeti čemu sta z njo tudi sestre Hajderl in He-derl. Seveda biion Schober tudi to dobro izpelje in zatrjuje, da bi bila prav dobra zakonska partija, če bi Hajdrl poročila
poštarja Binderja in Hedrl pa sedlarja Brunederja. Vsekakor se oče protivi tej zakonski zvezi, toda ker svojim hčerkam vedno tolmači, da princi vsekakor ne bo prišli po nje, se hoče o tem še posvetovati z gospo mamo in če ona poreče "da", pa je "amen".
Hanerl, najmlajša izmed treh hčera, srčno želi spoznati mojstra Schuberta, toda zviti baron Schober jo prehitro ujame v svoje ljubimske zveze, katerega pa mlado dekle srčno vzljubi. Schubert, kateri ostane, kakor vedno in v vseh slučajih brez ljubeznive deklice, posveti svojo dušo lepi pesmi in v osamelih kotih objokuje izgubljeno srečo, srčno ljubezen svoje ljubljene Hanerl.
Na dan poroke se zberejo svatbeni gostje pri Tchollovih, vse je. veselo in židane volje, posebno pa oče Scholl. Vinjena glava mu dela malo preglavic, rad bi svojim gostom podal "velik govor", toda primerna beseda skoraj ne najde glasu. Operni pevec Vogl pa počasti "oh-cet" z lepo pesmico, baletne plesalke počastijo svoje prijateljice z umetnim plesom; pra-Va gostija je to "ochcetovanje".
Nevestam in ženinom se je treba odpraviti na poročno potovanje. še enkrat se zberejo prijatelji in jim zapojejo prekrasno Schubertovo "Serenado" v slovo.
Po sviatbi za odhajajočimi poročenci je bila kaj pusto v Tchollovi hiši, hčerka edinka Š3 ne poročena Hanerl, kaj t^žko ustreže slabi volji očeta; hišni dobri prijatelj pa je ostal mojster Schubert, globoko se je zaljubil v Hanerl in odkrito si ji Ž3li razodeti svojo ljubezen. Toda kot veliki mojster prekrasnih melodij in pesmi se ne upa na dan z besedo do ljubice — ljubim te. Svojo tajno bolest zaupa svojemu dobremu prija; telju baronu Schoberju, češ on je lepši in to vse bolje zna, češ, povej ji ti, kako grozno jo ljubim. Baron Schober prevzame prošnjo svt)jega prijatelja toda izpelje jo tako, da se Hanerl zaljubi v njega in Franc Schubert je zopet ostal na cedilu.
Griži, ta misterijozna operna pevka,- katere ljubimec je bil tudi baron Schober, vsekakor hoče zaslediti svojega Franca, kje in s kom ima tajno ljubav? Razdraženo srce jo povede v hišo Tchollovih, nekaj sluti, da je morda ona tretja hčerka tudi njegova ljubica. Baron prisega, da to ni res. Treba je' dobiti izhod, kako stopiti v nepoznano hišo. Griži doma razbije krasno vazo, katero ji je podaril ljubimec, danski poslanec grof Scharntorff. Te razbite črepi-nje prinese gospodu Tchollu naj bi jih on kot dvorni čdepi-nar sestavil nazaj v ono krasno vazo!
Boginja ljubezni na veselem Dunaju ni nikdar mirovala in tudi oče Tcholl se zaljubi v Griži, seveda brez njene vednosti. V nočnih urah je imel grozne sanje, kako je v sami nočni srajci splezal na visoko jablano, pod katero je stala krasna mlada diva Griži, kako je plaval v veliki vodi in ko se je zbudil spoznal, da je le z glavo butnil v nočno omarico in i)ri tem dobil veliko bulo. Pohitel je gospod oče Tchool v dunajski park, da bi si tam razhladil svoje goreče ljubeče srce, ])a tej ga spaka — že zopet se ne-vedoma sestane z gorečo lavo Griži, katera pa tu ni iskala njega, pač pa svojega Franca.
Grof Scharntorff je vsekakor hotel zaslediti svojega tekmeca v ljubezni, poslal je na, poizvedovanje detektiva Novotnija z dvema granadirjem — u])al je, da bo zasledil tekmeca barona Franc Schobra, pa se je smola tako obnesla, da jim je padel v past stari Tcholl, ki je v velikem pričakovanju čakal na ljubezen svoje Griži i n namesto v objemu ljube deklico,'se ja
znašel v dunajski "špeh kam-
ri".
Opereta "Pri treh mladenkah" ima vključene krasne pesmi v tempu valčka in že sedaj vas opozarjamo, da gotovo pridete pogledat to krasno delo. Ne bo vam žal! Na svidenje v nedeljo 11. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., na koncertu zbora Jadran!
Vincent Coff.
' skupni odborovi seji dne 8. # ca t. 1 ( potrjeni.
Prisrčna zahvala
Odbor Slovenske sekcije "March of Dimes" se želi naj-lejše zahvaliti vsem društvom, trgovcem in posameznikom za prostovoljne darove, ki so jih prispevali za veliko in plemenito idejo v fond za pobijanje otroške paralize.
Najlepša zahvala naj velja slovenskima dnevnikoma v Clevelandu, glasilom Glas SDZ., Ameriški Slovenec KSKJ in Nova Doba ABZ za objavo člankov in najlepše publicijsko sodelovanje.
Prisrčno zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so pri prireditvi sodelovali, točilci, kuharice, reditelji, nabiralke desetič in/ vsi oni, ki so se prireditve udeležili.
Ker sr.iopo zadnji objavi prejeli še nekaj darov naj se tudi tem naknadno zahvalimo in sicer: Slovenski godbeniki. Musicians Bowler's Club $85.00, društvo Napredek št. 132 ABZ. $10.00, društvo Marije Magdalene št. 1C2 KSKJ $5.00 in društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ $5.00.
Dovoljeno naj nam bo, da ob tej priliki objavimo račune prireditve, kateri so bili po nadzornem odboru pregledani in na
I DOHODKI;
Prireditev ..................$
j Nabiralne skrinjice j Prostovoljni darovi -
: Nabiralke desetič ........
Skupaj ........................
Manj poštnina posla
nih pisem ..................
Cist preostanek ........$1'^'
Čisti preostanek $1|225-^ bil potom bančnega čeka izr"'® glavnemu stanu organi" dne 9. marca t. 1. v likvid^'^,
18,(S
računov. Kakor vsikrat,
tak'
smo se Slovenci tudi let"®
bro odzvali, kar gre
onim, ki so pri človekoljub^ ganizaciji s prispevki ali sodelovali. Končno vsem t® tisočera hvala.	„
Odbor "March of Dim®®
Slovenska sekc&
RUSI IŠČEJO VELIK METEOR
MOSKVA, 11. marca, sebni odbor za meteorje mi je znanosti je začel isK lik meteor, ki je padel na ročju Ryzana.	_
A eO
Očividci pravijo, cia »
li ogromno žareco
kroglO'
etlilB
ce^'
tri do pet sekund osvei pokrajino. Vsi, ki so 3"^] pravijo, da je meteor C" ti nenavadno velik.

umrl
do#'
Eveleth, Minn. — V ci v V i r g i n i j i je Martnik, star 65 let, Polhovega gradca Lino. Bil je član SNPJ- ^ ^ mesece in v tej naselbin' ^ vel 42 let. Tukaj dve hčeri in sina, v brata Štefana, v starem pa brata in sestro.
ZA POVEČANJE SANSA,
Odkar je bila ustanovljena naša organ.— -petimi leti, nismo vodili nikakih javnih kampanj za bivanje novih članov in članic ali za ustanavljai^J® podružnic. Le tu in tam smo povabili našo širšo J ^ jgf naše organizacije in društva, da se nam pridru moralno in gmotno podprejo nesebično delo, ki jj,( vrši od vsega začetka v korist nas samih v Aro^r korist naših bratov in sester preko morja. V	jjio
so člani prostovoljno pristopili v naše podružnice
,4
velja za večino društev in drugih ustanov.

of
Danes pa so se razmere veliko spremenile, -ogromno delo, ki ga je naložila organizaciji njen^ .m konvencija in delo, ki ga zahtevajo vedno sprenii se razmere. Vedno večje delo pa zahteva večjo in organizacijo, zahteva živahnejšo razgibanost	f
zahteva čim večje število novih sil in moči.
izvrševalni odbor SANSa na svoji seji dng 1?-odločil, da se v mesecih marec in april vrši Cl' jg[i( KAMPANJA, katere naloga naj bi bila doseči cilje. Dolžndst vsake podružnice, vsakega sedanje^^^pi in članice SANSa je, da v omenjenih dveh ga povečati naše vrste z novimi REDNIMI, POD" . IN ČASTNIMI ČLANI, kakor tudi da se nagovori ne člane in članice, da poravnajo svojo članarino.
SANSovi člani se delijo v tri skupine: a)
ko jih članarina znaša najmanj $2.00 na leto; b)
ČLANI, ki plačajo $5.00 ali več na leto, ter	^ ^
NI, ki prispevajo po $10.00 ali več za upravo.
porne in častne člane se sprejemajo tudi razna
cv")'':
in organizirane skupine, ki pa same določijo višek ^ jgK
prispevka. Ta društva so tudi upravičena do svoje^^^^Č'''
gata na SANSovi konvenciji, ako vplačajo v medko*^ dobi ne manj kot $50.00 v pomoč te organizacij®-Pozivamo torej vse podružnice in člane, da se vnemo odzovejo klicu Izvrševalnega odbora ter P kampanjo za nove člane in članice v marcu in ,,^1)''
Smernice SANSa so znane, stremijo za kultu

žanje in prijateljstvo med Ameriko in JugoslavijO' . poS stvo in edinost vseh narodnostih skupin v Amer^ bno še slovanskih in jugoslovanskih, za polaganje v Ameriki in na svetu, ki bodo jamčili trajni ^ demokratično sožitje vseh svobodoljubnih Ijudste^' tudi pogoji za boljše in srečnejše življenje naS otrok v Ameriki.	^
Ob enem apeliramo na naše podružnice, da
še
.J jO
sodelujejo v kampanji za obrambni lond, ^ /ijijOi,. ^ SANSov Narodni odbor za svoboden tisk. Ne	.
I je to naš odbor, ki ga je ustanovila zadnja
pomaga našemu naprednemu tisku, ki ga hoče i tožbami in visokimi stroški uničiti. Naši listi so večje orožje. Ne dovolimo, da jih izgubimo!	.
Mirko G. Kuhel,
15. marca 1948.
ENAKOPRAVNOST ,
STRAN a
skuta z jugovzhoda prijetna Nedelja
je v soboto. V lepem,
.popoldnevu sem zaha-
kolo in odbrzel zasneženim
Soram naproti. Mrzla burja je
nasprotne strani in za-
■"a a brzino. Vrhovi gora so se 'csketnii 1. •	v
dii v objemu sončnih zar-
. Pogled nanje mi je kraj-
dolg(
ocasno cesto.
Ko
sena zapuščal bistriško ko-V pol-
tein^^ padal mrak in
pot ' ubiral zložno gozdno se	razpotju sem
mah ter iz skrivališča v ®ico'"	na dan stekle-
za kuhalnik. Ura je tipal ^ ^/47, ko sem v mraku lem	po strmem gozd-
pobočju. Tu v zatrepu Bi-e so znani lovski
striške fevir-ii
dolini
zaiff/ ^azen lovcev malokdo ^ ta samotni svet.
S°zda se je po-bilagj ^ hoja po njem je mo lop	kaj prijetna. Mi-
gorjk	dospel na široko
Pa ig° pobočje žmavčarje. Lo-®ežna vdolbina v steni ^''^bena. Ob slabem Vetj^ ^ "Najdeš tu varno za-
J>qL v,
krito ^ bilo na debelo po-Popigg	odejo. Tu je ne-
Ve ^ ^'^uški svet za izvež-

s pristno domačo koruzo. Od osmih sem že popolnoma opremljen zapustil bivak ter preko snežišč Malih Polov odšel proti Skuti. Vreme je bilo kot nalašč za ture: nebo jasno, brez oblačka, pod nogami pa beton.
Poleti razorani in nagubani svet z značilnimi kraškimi škra-pami, kontami in vrtačami je bil do vrha zalit. Tu je naravnost odličen svet za smučanje. Sneg še maja in junija na metre visoko pokriva to gorsko planoto. Nekateri gorniki so tod Ž3 pred vojno zarezali smučine, a vendar so Podi ostali pozimi še neraziskan svet. Saj je to tudi razumljivo; če se je hojtel gornik-smučar spustiti v ta krasni paradiž, je moral sveka-kor računati na bivak, ki ga je pa v strupenem mrazu le malokdo tvegal.
Z Malih Podov sem načel strmo zasneženo lašto, ki na vrhu prehaja v rez Streže. Sneg je bil imeniten in kljub občutni strmini ni bilo treba sekati stopinj. Zaradi močne pripeke sem se požuril, bal sem se namreč plazov. Pošteno moker in zasopel sem dospel na rez grebena; tu sem sprevidel, da hitenje .^i-ma smisla, kajti ledena burja me je sprejela in sneg je bil zmrznjen. Nadaljnja smer me je vodila skozi kratek, precej strm ozebnik, ki se je končal v steni proti Velikim Podom. — Kljub izvrstnemu snegu sem zasekal stopinje in se varovaje ob cepinu pomikal navzgor. Ozebnik je prešel na vrhu v udobno ploščad. Tu sem se odpočil in pregledal nadaljnjo smer. Strmo, kakšnih 40 do 50 st. naklonjeno snežišče je peljalo k vrhu. Na dnu se je konča-valo ob vehkem skalnem odlomu. Če bi me tu odneslo,, bi prifrčal preko spodnje lašte naravnost na Male Pode.
Sonce je že močno pripekalo, ko sem nadaljeval vzpon v slabo izraziti rezi grebena* ki na levo v steni pada na Velike Pode. Oprezno sem se pomikal na-
_______, vzgor; lahko bi ^odil hitreje, a
odkopana še od zavest, da sem brez tovariša, tedna, ko sva s Ko —- ^----
smu ki
Carje, žmavčarski ^^vi zaenkrat le v
4čev v ^^katerih vnetih dr-%uk(
najmogocnej-
''' bil - ^ državi. Start Sabi"l^„^^inke (2651 m). Pro-
Križa (2429) ah
2^ to zavila v znani gor-
^Ufiti
j,g ®^ter pod Rinkami ter ^0 ^	čez Male Pode
tli bil	v Žmavčarje. Cilj
° "Luknjo". Višinska bi znašala 1350 ^ 2oo	Triglavski smuk
^ v Smuk bi bil mogoč
naglo napredo-I io P'*ehitro se mi je zde-% ^atepaval poslednji ^Šsvjg kaseta tu trava in stenami pa leži na-Srušč in pot ni ravno V^j^^imiva. ,
vstopil ob pol ves pod snegoni,
ko, skozi katero mi ni mogel do ter se preko "umika Slemenu"
živega.
V čistem modrem ozračju je bil pogled čudovit. Na severu se je kazala dolga vrsta belega gorovja, Visoke Ture z Velikim Klekom. Pod njim se je širila mučeniška Koroška. Na zapadu mi je pogled zdrsnil preko Učke nad Kvarnerom. Takega vremena in fazgleda nisem imel še, odkar zahajam v gore.
Huda žeja in glad sta me pregnala z gore. V naglici sem namreč pustil hrano in pijačo v bivaku. Po zadnji plati sem odbrzel v kotel proti Štruci ter preko njene kratke jugozapad-ne stene na Velike Pode. Pod Dolgim Hrbtom sem našel težko pogrešano vodo; curljala je s sten in mi nudila okrepčilo.
"Psiu".
Rezek žvižg je pretrgal ozračje in koj nato je v diru pridrvela tropa gamsov ter izginila za Koglom. Stopil sem za njimi
vrnil v bivak. Imel sem premalo hrane, da bi ostal še en dan, zato sem pobral vso ropotijo ter se ob cepinu zapeljal po Žmavčarjih navzdol; vožnja je bila bajna, v osmih minutah sem bil v gozdu. Iz jase v Koncu sem se še enkrat ozrl navzgor v južno ostenje Skute; zaobljubil sem si, da se še povrnem k njej.
Vzpon na Skuto z Malih Podov ni težaven; odvisen pa je od kakovosti, množice ter oblike snega. Sicer pa smer nudi v lažji obliki vse, kar potrebuje gornik pozimi. Priporočljiva je zlasti za mlade gornike, ki so začetniki v zimski tehniki in ki naj se vrnejo preko Štruce.
Sedaj, ko stoji bivak na Malih Podeh, je računati na večji obisk s te strani. Dosihdob so namreč natepavali dolgočasno pot preko Malih Podov.
(SANS—Chicago)
SMRT NA DOLGIH STENAH
precej dela, pre-^ 4^®topiia.
^^etii	j® v jasni noči
V ^^brSr*' j®
. ji.sefti po skromni ve-j" Mobi P^Gdal zaslužene-,"• ^ mehkem pogra-
mi je hromila podjetnost. Kakšnih sto sežnjev više se je greben ustramil v oster rez in moral sem prečkati na desno v žleb. Strmina je bila občutna, poleg tega pa še izpostavljena. Uporabiti sem moral vso tehniko cepina. Za dobrih petdeset ^	metrov sem potreboval pol ure.
močno ožarjalo j Žleb je proti vrhu prehajal v Grintovcev, ko' položno snežišče; sedaj sem pohitel in ob polenajstih sem že stal na vrhu Skute. Rezek vzhodnik me je koj prisilil, da sem si oblekel gumijasto oble-
planil pokonci. C V*"" °dpr' nekaj ko„-■^^sku /Sliced bacon-a" .^22 izdatno podprl
,j^V
del^
eli^
ijid"
%
cleveland
SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
tQ^ ^^®velandu so naseljeni Slovenci, ozi-spj ^ "Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in . "Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slo-
""^ki Ust
k
Enakopravnost
iH
to/
dal	dnevno zanimive novice iz vseh
sveta.

/
J^iiakopravnost
6231
Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Ko smo stali na malem pokopališču v tesni gorski dolini, kamor je pravkar prodrla pomlad, so od juga plavali beli oblaki in v gorah se je bliščal sneg. Izpod ostankov plažo vine so šumeli potočki, zaplate suhe trave so ležale po osojah. Popoldanski mir se je vlegel tudi na nas, ki smo stali ob svežem grobu, pokritem z venci. Lep je bil, poln sončne luči in pomladanskega nastrojenja.
In vendar še ni bilo dolgo tega, ko je zgoraj na grebenih še vršal veter in se je megla plazila čez Sedlo. V mračnem jutru smo stopili iz koče, pod napuščem nas je pozdravil dru-ben dež, ki je pršil iz megle. Šli smo, da pogledamo na dolgih stenah za vremenom in prihranimo ostalim tovarišem trud in nepotrebno hojo.
Milena se nam je prfdružila. Ni strpela v koči, preveč so jo vabile gore. Ostali so že dremali in ždeli pod toplimi odejami, ko smo jo mi že ubirali v megli po stopinjah prejšnjega dne. Na Sedlu je ležala gosta, odurna megla in koča je kmalu izginila v sivini. Sneg in megla sta se spojila v eno in svet okoli nas je izginil. Oster veter je pečal v nevidnih čereh in se lovil skozi megle v snežni samoti, j Včasih so zrastle iz megle peči-] ne in spet utonile v neznano. Na 1 pol zametene stopinje so bile edina zveza s kočo na Sedlu. Po včerajšnji sledi smo se vzpenjali čez konte, žamete in robove; včasih smo postali in zajeli sapo.
Svojevrstna je taka hoja v megli. Veš sicer, kje si in kam greš, vendar te vsak hip prese; neča neznana oblika skale, ki zraste iz megle in ki je v jasnem še opazil nisi. Razburjajo te stolpi in čeri ogromnih oblik, ki se v pišu vetra nenadoma pojavijo pred teboj, in na tihem se sprašuješ, če si na pravi poti.
Upali smo, da prodremo skozi megleno plast in dosežemo sonce na vrhu Dolgih sten; nad meglo mole le najvišji vrhovi gora, kot otoki iz razburkanega, mlečnobledega morja. Tu spodaj je pršelo, ledena plast se je nabirala na obleki in cepinu. Zato le naprej, više k soncu! Površina snega je postajala ledena, megla se je bolj zgostila; zdelo se nam je, da se je belina okoli nas grozeče zamračila, veter se je za hip ustavil.
Na levi je ležala temna lisa. Milena je zavila k njej, nas poklicala — na snegu je našla ptiča z razbito glavo. Nekaj toplega se nam je zganilo v srcih, ko smo gledali nebogljeno tru-pelce. Česa je neki iskalo revše v tej ledeni divjini, kamor še črni, predrzni kavri redko zaidejo? Veter se je spet oglasil. Na levi pod nami je izginjalo snežno pobočje v meglo. Bili smo na Dolgih stenah, nekje nad Spodnjimi jamami. Na des-
visela nad Velikimi Podi. Na-klonina se je malce ublažila in počili smo nekoliko pod rezjo grebena, skoraj na ravnem.
Gledal sem naprej in iskal smeri, ko me je zdajci zmotil nek šum za menoj. Ozrl sem se. Milene, ki je hodila za menoj in še pravkar smeje govorila, ni bilo več!
Malo niže je prav tisti hip izginila v megli nejasna postava; drsela je z nogami naprej v prepad in se zaman skušala zadržati, s cepinom. Par trenutkov nato jo je vzela sivina in ostali smo sami. Prešinil me je občutek, da se je zgodilo nekaj strašnega. Pogledal sem tovariša. Stala sta nekoliko zadaj, molče kot sence v megli. Tisti, ki je stal za njo, mi je povedal, da je naglo prijel za ratišče cepina, pa se mu je izmuznilo, ker je bilo ledeno. Saj je bil videti padec tako nedolžen! Samo klecnila je, zdrsnila iz stopinje in se sprva počasi odpeljala po vesini. Toda ustavitf se ni mogla več, brzina je naraščala, ker je spodaj svet str-mejši.
Rado je takoj odhitel po pomoč v kočo. Ostala sva sama z Jožom; Po zmerno napeti višini sva jela sestopati za Mileno. Zdaj pa zdaj sva zaklicala, toda odgovora ni bilo! Pobočje je bilo zaenkrat brez skal, nekje spodaj bi moral biti iztek. V snegu so se videle razne okle, poskušala je torej zavirati! Niže spodaj so bili spet sledovi, ogrebetine od čevljev in šibke raze po snegu. Nisva vedela, kam greva, zato sva sestopala previdno in puščala sled za rešilno odpravo. Nekajkrat sva zgrešila smer, ker v gladkem snegu ni bilo odtisov, toda kmalu sva spet našla majceno prasko ali razo in novo upanje se je vselilo v srce. Samo da bi jo našli! Ne zadeni, da bi ranjena obležala nekje v snegu, prvo noč bi zmrznila! Svet je postajal bolj strm in kot nalašč ni bilo tu nobene sledi. Toda ko sem se slučajno ozrl na desno, sem zagledal pod seboj nekaj temnega. Nihalo je v vetru, kot bi bila živa stvar. Usmerila sva se proti temni stvari v snegu. Ko sva prišla bliže, sva spoznala Milenin cepin, ki je bil zasajen z oklom v sn§g in obrnjen z ratiščem proti dolini. V ve* tru je nihal kot petelin na strehi. Pustila sva ga za kažipot tovarišem in odšla naprej. Svet se je ustromil. Iz megle so se pojavile skale. Joža je nenadoma zaklical: "Glej jo! Tam spodaj je nekdo ležal, pa je vstal in sedaj izginja \ megli!" Gle-,dam, pa ne vidim nič. Megla, megla, ta prekleta megla! Če bi se vsaj za trenutek vzdignila! Sledil sem tovarišu, ki je naglo stekel naprej; vendar ni bilo ne duha ne sluha o pone-srečenki. Le na skali, ki je molela sredi sneženega lijaka iz snega, so se videli krvavi sle-ni se je videl rob opasti, ki je' dovi. Niže spodaj se je spet kri
v dolgih zaplatah cedila po snegu. Iz megle se je pokazala zastava, še ena in še ena; bili so tovariši, ki so, opremljeni z derezami, naglo sestopali po sledovih. Skupno smo odšli naprej; skalne skoke smo previdno obšli po levi in desni strani, krvava sled nam je kazala pot.
Končno je za vpil Miha Be-lač, ki je prevzel vodstvo, da je našel Mileno. Pohiteli smo za njim, obšli še par skokov in po plazu dospeli v Spodnje jame pod Grintovcem, kjer je ležalo v snegu nekaj črnega, negibnega. Ne daleč od tod snežna očala in zaponka za lase. Bila je Milena. Megla se je za hip dvignila in pokazala se je mračno podoba Grintovca, ki je hladno zrl na nas in naše delo. Molče smo spravljali truplo čez strmine v dolino. Mislili smo na to ljubo, drago tovarišico, ki smo jo imeli vsi tako radi in ki jo je tako nenadno zadela kruta usoda. Šele počasi smo se zavedali strašne izgube. Nikdar več je ne bo med nami! Mi bomo še hodili v gore, sedeli v opoldanskem miru na vrhovih in gledali kopaste oblake na obzorju; pozimi se bomo vzpenjali čez snežna pobočja proti soncu, toda z njo — nikdar več! Pomlad bo prišla, spet bomo sedeli v toplem večeru pred kočo, toda brez nje . . .
(SANS—Chicago)
Primorske vesti
Pogajanja za trgovinski sporazum med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo
Živo zanimanje se opaža za potek pogajanj med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo. Upati je, da bodo pogaj^a zaključena s takim sporazumom, ki si ga želi vse tržaško prebivalstvo. Gre za važno reč: Treba je izrabiti vse velike možnosti obsežne izmenjave dobrin med Trstom i n jegovim najbližjim zaledjem. To je v obojestransko korist. Povsem umljivo je, če velika večina Tržačanov, ki jim je gospodarski napredek Tržaškega ozemlja resnično pri srcu, žali vedeti, kako potekajo ta pogajanja, kje so ovire in zakaj so te'ovire. Jugoslavija lahko dobavlja Trstu večje količine raznih vrst blaga. Predvsem prihaja v poštev možnost še večje zaposlitve tržaških rafinerij in tržaških pristaniških delavcev. Tudi bi se jugoslovanske ladje, ki bi pripeljale v Trst surovine, lahko vračale z nato-vorjenim prekomorskim blagom, ki bi šlo v Jugoslavijo preko Trsta. Zaradi tega ne bo tržaško ljudstvo nikdar dovolilo, da bi se mešal v ta pogajanja kakšen "conski svet", ki o njem dobro vemo, da bi mu bil najljubši pogin Trsta. Bud nost tržaških mn6žic bo pre prečila njihove skrivne namere, ki bi prinfclo Trstu ogromno škodo in nedvomno propast.
10.	aprila," sobota. — Društva Sv. Vida 25 KSKJ.—Plesna veselica v SND.
11.	aprila, nedelja. — Glasbena Matica.—Koncert v SND.
11 aprila, nedelja. — Opereto "Tri mladenke" priredi pevski zbor Jadran v SDD, Waterloo Rd., ob 3:30 uri popoldne.
16.	aprila, petek. — Buckeye Star Vets.—Ples v SND.
17.	aprila, sobota.—Društvo Sv. Ane 4 SDZ.—Plesna veselica v SND.
18.	aprila, nedelja. — Pevski zbor Abrasevič. — Koncert v SND.
23.	aprila, petek. — Veterans Blaškovič Post.—Ples v SND.
24.	aprila, sobota. — Društvo Vodnikov venec 147 SNPJ.— Plesna veselica v SND.
25.	aprila, nedelja. — Pevski zbor Zarjaft—Koncert v SND.
25. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
MAJA
1.	maja, sobota. — Društvo Srca Marije. — Plesna veselica v SND.
2.	maja, nedelja. — Koncert in
• opereto "Snubači" priredi
'pevski zbor "Slovan" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
7.	maja, petek.—Društvo Cleveland 126 SNPJ. — Bowlers ples v SND.
8.	maja, sobota.—Društvo Clev. Slovenci 14 SDZ.—Plesna veselica v SND.
9.	maja, nedelja. — Slovenska Možka Zveza. — Proslava 10-letnice v SND.
9. maja, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po koncertu


Zastopniki
Enakopravnosti •k
Ža st- clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76lh Si.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newbuTsko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029*
ples v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denigon Ave,
14.	maja, petek. — Golden Gophers Club.—Ples v SND,
15.	maja, sobota. — Društvo Jutranja Zvezda 137 ABZ.—Ples v SND.
21.	maja, petek. — V. F. W.
Blaškovič Post 5275,—Ples v SND.
22.	maja, sobota.—Društvo Napredni Slovenci 5 SDZ. — Plesna veselica v SND.
23.	maja, nedelja. — Hrvatsko Viječ.—Koncert v SND.
28.	maja, petek.—Club "33"— Ples v SND.
29.	maja, sobota.—Društvo Sv. Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND.
JUNIJA
5. junija, sobota. — 23rd Ward Democratic Club. — Ples v SND.
12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod samo
na E, 62 St,
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči, Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2780
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna 'vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
Društveni koledar
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
. Pokličite:
ENdicott07l8
MARCA
17. marca, sreda. — Sons & Daughters of Eire. — Ples v SND.
20. marca, sobota.—Federacija SNPJ.—Ples v SND.
28. marca, nedelja. — Društvo Spartans 576 SNPJ.—Ples v SND.
APRILA
2.	aprila, petek.—Veterans W-W. 2.—Ples v SND.
3.	aprila, sobota. — Martha Washington 38 SDZ.—Ples v SND.
4.	aprila, nedelja.—Dram. Zbor Ivan Cankar.—Igra v SND.
9. aprila, iietek. — Mladinska Lige SDZ.—Ples v SND.

DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri;
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
15. marca
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
JI
(Nadaljevanje )
20
Požene ostrolistna, zelena pšenica, raste; čez mesec in pol se vrana že čez glavo skrije v mladi rasti; sesa iz tal sokove, se oklasi, nabreknejo zrna z dišečim in sladkim mlekom; potem zacvete. Zlat prah se osip Ije naokoli. Pride na polje go spodar — gleda; veselje mu prekipeva. Pa je bog ve od kod zašla v žito čreda živine; poteptala, v zemljo zbila zoreče klasje. Tam, koder so se valjale živali, je sedaj zaplata uničenega žita. Bridko in divje gleda kmet.
Tako je tudi z Aksinjo. Na njena, v zlatih cvetih zoreča čustva je stopil Grigorij s težkimi, blatnimi škornji. Poteptal, oblatil — in konec.
Puščobno in divje kot na za puščenem gumnu, poraslem s travo in dračjem, je postalo y Aksinjini duši od takrat/ ko se je vrnila iz sončnic v Melehov-Iji ograji.
Odšla je in grizla končka ru te, v grlu pa jo je davil krik . Stopila je v vežo, se zgrudila na tla, stokala v solzah, v bolečini in mrtvaški zapuščenosti, ki ji je dušila misli . . . Potem pa je prešlo. Le nekje v skriti globočini srca je zbadala in žga-la trpka bridkost.
Tudi žito, od živali poteptano, vstane. V rosi, v soncu, se dvignejo v zemljo zbite latir skraja se mučijo kakor človek, ki ga je vrglo pretežko breme, potem se zravnajo pokonci — in spet jim sije dan in spet jih ziblje sapa...
V nočeh je otopelo ljubkovala moža, mislila na drugega, v duši pa tkala sovraštvo in veliko ljubezen. Sama pri sebi je že kovala novo grdobijo k prejšnji sramoti: sklenila je, da izpelje Griško srečni Natal ji Kor-šunovi, ki ni poznala še ljubezenskih bridkosti ne sladkosti.
Ponoči je premlevala rajdo misli in s suhimi očmi bolščala v temo. Na desnici jo je težila glava spečega Stepana, lepa, z dolgim, kodravim čopom las ob strani. Dihal je s priprtimi usti, njegova očrnela roka, pozabljena na ženinih prsih, se je tresla z jeklenimi, od dela zgaranimi prsti. Premišljevala je, Aksi-
n j a. Primerjala. Spremislila. Sklenila je do kraja: odtegnila bo Griško vsem, ga poplavila z ljubeznijo, vladala nad njim kot prej.
Na dnu srca pa je ostro kot čebelino želo zbadala skrita bolečina.
Tako je bilo v nočeh. Podnevi pa je Aksinja utapljala bridkosti v pozabi, v skrbeh in delu na kmetiji. Včasih je srečala Griško, vsa prebledela šla mimo njega s svojim lepim, po njem žehtečim telesom in hiu nesramno izzivajoče pogledala v črne zenice oči.
Po vsakem srečanju z Aksinjo je čutil Grigorij boleče hrepenenje po nji. Brez vzroka je zdivjal, se znašal na Dunjaško, na mater, največkrat pa je vzel sabljo, odšel na zadnje dvorišče, se potil, stiskal čeljusti in sekal po debelih, v tla zabitih vejah. V dobrem tednu jih je oklestil lepo grmado. Pantelej Prokofjevič je psoval, pobliska-val z uhanom in z rumeno belino oči:
—	Obsekal si, hudič garjevi, kar bi bilo za dve okraji dosti! Hu, lepega dela si se oprijel, norec, volčjak prekleti. V goščo pojdi, pa tam klesti ... Le čakaj, poba, boš šel k vojakom. Te bodo že zaposlili! Tam kaj hitro uženo take divjake . . .
21
Po nevesto so šli s štirimi pari konjskih vpreg. Praznično oblečeni ljudje so se gnetli na Melehovljem dvorišču zraven kočij.
Petro, Grigorijev drug, je v črnem površniku in modrih, z rdečimi našivi okrašenih hlačah; na levem rokavu ima pre-vezana dva bela trakova, pod pšeničnimi brki mu lebdi zata-jen smeh. ,
—	Ti, Griška, ne bodi boječ! Dvigni glavo kot petelin, kaj se cmerikaš!
Ob kočijah je zmešnjava in hrup.
—	Le kje je starešina? Čas je, da gremo.
—	Kum?
—	A?
—	Kum, ti boš sedel v drugi kočiji. Ali slišiš, kum?
—	Ste dali blazino v kočijo?
—	Ne skrbi, tudi brez blazine
V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
se ne boš pretresel. Lahno teče!
Darja — v volneni jopi mali-nove barve, gibčna in tanka kakor spomladanska protica, me-žikaje z mavričnimi trepalnicami, podi Petra:
—	Čas je, da greste, pravi oče. Tam vas že nestrpno pričakujejo.
' Petro je nekaj pošepetal očetu, ki je od nekod prišepal, in zaklical:
—	Razvrstite se! V mojo kočijo naj jih gre pet z ženinom. Anikej, ti boš za kočijaža!
Posedli CO, Iljinična, rdeča kot kuhan ral: in dostojanstvena, je odprla vrata. Štiri kočije so v diru zdrdrale po cesti.
Petro je sedel pri Grigoriju. Njima nasproti je s čipkastim robcem mahala Darja. Ropot koles po Iramnih in kotanjah je prevpil pesem. Rdeči okrajki kozaških kap, sinje in črne uniforme, površniki, rokavi z belimi trakovi, pisana mavrica ženskih rut, rožnate bluze in prosojne vlečke so zaljšale vsak voz.
Anikej, Melehovlji sosed in daljni sorodnik Grigorija, je vodil konje. Nagibajoč se sem in tja, kot bi vsak hip mislil pasti s kozla, je pokal z bičem in vpil, da so prepoteni konji napeli zaprežnice kot strune.
—	Poženi! Le poženi! ... — se je drl Petro.
Nebrkati, staroverski kozak Anikej je pomežikoval Grigoriju, pačil svoje golo, babje lice s tankim nasmehom, vpil in mlatil z bičem konje.
—	Prostora! ... — je zagr-mel prehitevajoči jih II j a Ožu-gin, ženinov ded po materini strani. Za njegovim hrbtom je zagledal Grigorij srečni, rdeče-lični obragČek sestrice Dunja-ške.
—	Hoo, počakaj! ... — je za vpil Anikej, skočil na noge in rezko zažvižgal.
Konji so planili kot pobesneli.
—	Prevrnil boš! . . . — je cvilila Darja in se z obema rokama oklenila Anikejevih po-loščenih škornjev.
—	Pazi! ... je tulil ob stra ni ded Ilja. Glas se mu je izgubljal v ropotanju tfoles.
Drugi dve kočiji, do zadnjega kotička natlačeni s cvetočim, zibajočim se grmom ljudi, sta zapovrstjo poskakovali po cesti. Konji, pokriti z rdečimi, modrimi in bledorumenimi plahtami, v pisanimi traki in trakci, vpletenimi v grive in repe, ovenčani z zastavami, so dirjali po ko-tanjasti cesti, penasti kot od milnice; na prepotenih hrbtih so plahutale in trepetale plahte, napihnjene od sape.
Pred vrati Koršunovlje domačije je čakala na prihajajoče tolpa fantičev. Zagledali so na cesti oblake prahu in jo ucvrli na dvorišče.
Uncle Sam Says
A new bonnet may get you in lifae Easter parade but your participation in the Payroll Savings Flan or the Bond-A-Month Plan will put you in the Security Parade. For the wage earner, payroll savings where you work enable you to acquire Savings Bonds on the partial payment plan. For the self-employed, your local bank maintains the Bond-A-Month Plan, U. S. Treasury Department
Dveri so se odprle. Kuma — Nataljina krstna botra — lepa priletna ženska, je sprejela Petra s poklonom in skritim, rožnatim nasmehom.
— Vzemi, drug, za srečo in zdravje!
Gredo! *
—	Dirjajo!
—	Jih že vidimo! ... — so vpili Getjku.
—	Kaj pa rinete vame, vražji smrkolini?! Tulite, da gre skozi iišosa!
—	Hohol skuštrani, ti bomo že pokazali! Sodrga ti kmečka . . . Hohel, hohol ... — je vre ščalk otročad okrog Getjka in ga cukala z a široke, vrečate hlačnice.
Getjko je sklonil glavo, kakor bi buljil v vodnjak, zrl na podivjane fantiče, si božal dolgi, togi život ter se jim milostno nasmihal.
Kočije so umirjeno zapeljale na dvorišče. Petro je odpeljal Grigorija pred hišo, h glavnemu vhodu. Za njim so jo ubrali svatje in drugi prišleci.
Vrata iz veže v kuhinjo so bila zaprta. Petro je potrkal.
—	Gospod Jezus Kristus, usmili se nas.
—	Amen, — so odgovorili za vrati.
Petro je trikrat ponovil trkanje in besede, nazaj so mu zamolklo odgovarjali.
—	Želite vstopiti?
—	Prosimo usmiljenja!
Ponudila mu je kozarec s kal nim, nedozorelim kvasom. Pe tro je zasukal brke, pogoltnil — in zakašljal med splošnim, zadržanim smehom.
—	No, kuma, dobro si me pogostila! . . . Počakaj, jagoda moja!, Jaz te bom še drugače pogostil; zjokala se boš! . . .
—	Odpustite, žal mi je, — se je kuma priklonila pred Petrom in ga obsijala z vedrim, zvitim posmeškom.
V tem ko sta drug in kuma besedovala, so ženinovim sorodnikom, kot je bilo dogovorjeno, prinesli po tri kozarce žganja.
Natalji, že oblečeni v poročno obleko in s pajčolanom, so stregli za mizo. Mariška je v iztegnjeni roki držala valjar, Gripka je divje tresla s sitom.
Spoteni, od žganja okrogli Petro jim je s poklonom prinesel v kozarčku pol rublja. Kuma je pomignila Mariški ta pa je treščila z valjarjem po mizi:
—	Premalo! Neveste ne prodamo! , . .
Znova je ponudil Petro v kozarcu zveneči drobiž.
—	Ne damo! — so se jezile sestre in s komolci suvale Natal jo, ki je povešalai oči v tla.
—	I, kaj se onegavite! Saj je že tako plačana in preplačana.
—	Umaknite se, dekleta, — je dejal Miron Grigorjevič, se nasmehnil in sedel za mizo. Sivi lasje, namazani z razstopljenim kravjim maslom, so mu dišali po znoju in starosti.
Nevestini sorodniki in znanci, ki so sedeli za mizo, so vstali, da narede prostora.
Petro je potisnil Grigoriju roke vogal rute, skočil na klop in ga okrog mize popeljal k ne vesti, sedeči pod podobami. Drugi konec rute je z roko, potno od zadrege, vzela Natalja.
Za mizo socmokali, trgali pečene kokoši kar z rokami in se brisali od lase. Anikej je glodal puranovo bedro in po golem podbradku se mu je cedila na ovratnik rumena mast.
Grigorij je s skritim hrepenenjem pogledoval na svojo in Natal jino žlico, ki sta bili zvezani s prtičem, na skledo, iz katere se je kadila* juha z rezanci. Bil je lačen, da mu je že kar neprijetno in zamolklo krulilo v trebuhu.
Darja se je mastila zraven deda Ilje.
Ta je s krepkimi čekami obiral ovčje bedro, zraven pa naj-brže šepetal Darji bog ve kakšne nespodobnosti, ker je pripi-rala oči, grbančila čelo, se smejala in zardevala.
Jedli so počasi in temeljito. Smolnati duh moškega potu se je mešal z grenkim, jedkim vonjem prepotenih žensk. Od kril, sukenj in Sluz, preležanih v skrinjah, je dišalo ponošene, nedeljske obleke stark.
Grigorij je od strani ogledo-
val Nataljo. In prvič je opazil, kako ji je vrhnja ustna nabrekla in spuščena nad spodnjo kot ščit na kapi. Opazil je tudi, da nosi na desnem licu pod okrog-lino rjavo, vrojeuo bradavico, na nje pa dve rumeni ščetinici; sam ni vedel, zakaj mu je pri tem postalo tesno in težko. Spomnil se je zalitega Aksinji-nega vratu z mehkimi, kodravi-mi prameni las, in zgrabil ga je tak občutek, kakor bi mu za srajco, na prepoteni hrbet na-suli bodečega senenega drobirja. Naslonil se je na stol in s tajnim hrepenenjem opazoval cmoka joče, grižoče in masteče se jedce.
Ko so vstali od mize, se je nekdo, ki je dišal po pivu in vzhajanem belem testu, sklonil nadenj in mu nasul za škornje prgišče prosa: da se ne bi ženinu kaj pripetilo od hudobnega pogleda. Vso pot proti domu ga je žulilo proso, trdi ovratnik srajce mu je davil grlo in Grigorij, izmučen od svatbenih obredov — je obupan in natak-njen potiho preklinjal.
22
Konji, ki so se pri Korsunoy-Ijih spočili, so dirjali nazaj k Melehovljim kot za stavo. Na ovratnicah se jim je nabirala in kipela pena. Napiti vozniki so jih gnali kot norci.
Svate sta pričakovala starca. Pantelej Prokofjevič, bleščeč s črno, s srebrnimi nitmi pretkano brado, je držal ikono. Iljinična, z okamenelimi, tankimi ustnicami, je stala ob njem.
Grigorij in Natalja sta šla po blagoslov, posuta s hmeljem in pšeničnimi zrni. Ko ju je blagoslavljal, je Pantelej Prokofjevič potočil solzo, nato pa se ošabno zravnal in namrščil, jezen, ker so bili ljudje priča njegove ženske ginjenosti.
Povabljenci so stopili v hišo. Darja, rdeča od žganja, vožnje
Dela za ženske
POHIŠTVO NAPRODAJ
Miza iz čistega javorja; steklo na vrhu; 54 inCev dolga in 30 inčev široka. Pisalna miza z vrhom, 36" dolga in 22 inčev široka. 5 predalov. Pokličite po 6. zvečer-IV 6172
v blag spomin
druge obletnice smrti predragega soproga in očeta
in vročine, je skočila pred vrata in zavpila Dunjaški, bežeči za poslom:
—	Kje je Petro? . . .
—	Ne vem!
-— Moral bi skočiti k popu, pa se je, hudič skril.
Petro, ki se je čez mero napil žganja, je ležal v kolnici na vozu. Darja se je zapodila v njega kot kragulj:
—	Si se nažrl, kajne, prasec! K popu moraš! . . . Vstani!
—	Kar ti pojdi! Jaz ne! Kaj se pa ščeperiš nad mano? — se je jezil Petro, šaril z rokami po tleh ter grebel na kup kur-jake in smeti.
(Dalje prihodnjič)
Knjigovodkinja — Izkušena; mora imeti tudi nekaj znanja dela na stroju za knjigovodstvo. Dobre ure in dobra plača. — Doan Eleclric, 725 Hamilton.
Dekle za splošna hišna opravila.
Ima 2 dni v tednu prosta. $20 tedensko — ER 0961
KLERKINJA-TIPKARICA
20-26; splošno pisarniško delo, v majhnem uradu; lahka "dictation;' dobra prilika; tedenska plača in bonus.
METAL MARKER MFG. CO. 1384 E- 40 St.
TIPKARICA-KLERKINJA
' 5-dni tedensko; tedenska plača; stalno. Downtown urad; prednost ima samsko dekle.
Pokličite za dogovor. PR 7680
TIPKARICA
z znanjem knjigovodstva. Tudi za delo na majhnem "switchboard." Stalno delo.
GENERAL MOTORS 4400 Superior Ave., HE 4115
STENOGRAFKA
40 ur, 5 dni tedensko; tedenska plača.
HILL ACME CO.
4533 ST. CLAIR AVE.
STENOGRAFKA
DOBRA ZAČETNA PLAČA Raje dekle, ki je pri volji delati, kot pa izurjeno dekle.
OHIO STAINLESS & COMMERCIAL STEEL CO. 2966 E. 55 SI., BR 2425
STENOGRAFKA
Izkušnja ni potrebna.
Dobra začetna plača po $33 tedensko.
Zglasite se samo v ponedeljek ali torek popoldne.
ROOM 880 OLD ARCADE BLDG.
STENOGRAFKA
izurjena; prijetne delovne razmere. Dobra plača. V bližini Harvard in E. 116 St.
GIBSON-STEWART CO. WA 8608
ANTON KAIU2A
ki je svoje mile oči za vedno zatisnil 14. marca 1945.
Dve leti! Oh, dolga leta v dobi tega žalovanja v večnost že potekla so.
Spavaj v miru, blaga duša
naj ne motijo Te naše solze. Nikdar Te ne bomo pozabili, vedno bomo za Te molili,
ljubi mož in oče Til
Žalujoči ostali:
MARY KALUŽA, soproga otroci in sestra Štefanija
Likan, v Barberton, O. v stari domovini pa zapušča tri brate in 2 sestri
Cleveland, Ohio, 15. marca 1948.
Tajnica za majhno družbo
40 ur tedensko — 5 dni.
Raznovrstno delo.
Dobra plača.
CLEVELAND METAL STAMPING CO.
3110 Payne Ave., PR 5100
"ZASLUŽITE KO SE , UČITE"
Na ta način se to dela — vi si zaslužite navadno mesečno plačo; vi se učite dela, ki vas kvalificirajo za boljše službe; vi prejmete popolno vzdržavo. Naš program za učenje na delu za phsiatrične pomočnice je investicija, ki se izplača.
Miss Blevins Cleveland State Hospital
Dela za moške
VOZNIKI Z TRAKTORJI za pre-važanje novega pohištva v zabojih. Na podlagi milj. Pišite ali se zglasite. — CRESTON TRANSFER CO., Grand Rapids, Mich.
FITTERS & CUTTERS
MORAJO BITI IZURJENI V '•PLATE FABRICATING" Plača od ure
MARBOLT WELD CO.
4389 Martin Ave., od Broadway
Izurjen moški,
srednjih let za pomivanje posode. Večerno delo. Tedenska plača. VpraAa so osebno v JOHN'S STEAK HOUSE 1800 Scranton Rd.
TOOL MAKERS GAGE GRINDER HA]){DS
Samo prvovrstni delavci se naj priglase; plača od ure z nadurnim delom. Zglasite se pri SNELL TOOL & ENGINEERING CO
9117 St. Catherine Ave.
Razno

nudi®"
MATHER'S LAUNDBYJ 4512 Clark Ave.
Moderna perilnica, kjer
točno in zadovoljivo posu" .. Perilo pridemo iskati in 9® , pripeljemo. — Cene zmW Odprto do 7. zv,
South End Cleaning, Tail" ing & Pressing Shop
12715 Miles Aye.,
Obleke pridemo iskati in Ji" pripeljemo. Scistimo, zlikamo in ppP točno in zadovolji*^
Wonder Radio & Elec Service Co.
5602 Harvard Ave- ^
Izvršimo popravila na vsaR"
radio aparatih.
Vse delo je ja"''*. ■ jfi«'* Proti majhni odškodnini Ljt« lahko izposodite zvočno
ANN'S DRESS STO#
2949 WOODHILL Vsa naša zaloga ženskih .t» pičev in spodnjega per"® daj a za polovično ceno.
Mere od 9. do 5®' ^ do
Odprto od 10. zj.
STANOVITNA DVOJICA
delavca, želita dobiti tj en apartment ali dve družini, na vzhodni su ta dobro izobrazbo ter sta g|| p finančni podlagi. Nimata živali. Najboljša priporoc MU 0012___^
KOŽE IN USNJO
za pošiljke v siaro
dobite pri «8®'
Cene so zmern«'^
MARTIN JAKUL^
12520 SHAW AVE' LI 2665

NAPRODAJ
imam lepe domaČe z 3 0 in mlade. Dobite jih k" očiščene.
Vpraša se na 18710 SHAWNEE ^ od E. 185 S!
ffIDGOFS PHOTO ^
485 Ea.l
Se priporočamo za qi vrst slik po zmerni cef**'
ob
Išče slano««!«
Mlada dvojica,
želi dobiti v najem 2, v slovenski naselbini-oddati, naj sporoči na
HE53U^^
PERRY D#''
752 E. 185tb ^
(v Bukovnikovem P° g«,
Sedaj odprta v gO: NAŠE POSEBNOST'
Toaletni P^f
2 KOLI —
6 ZA 73j Urebudi:*
zanesljive —
Imamo veliko minov, katere odpos^J naročilu v Jugoslav^®*
Zdravniške predpis® ijjvo tančno in zan^^
fCi
SEDAJ! -
si Maytag ^ stroj, ki je srcu!
Nova krasota Nove posebnoS** Oglejte si ga
East AppIgJ
18724 ST. CtA?/
IVanho«
Service - , y
Oglašajte