—    2     —
Pridelovanje oljcnic.
Svetovna vojna in njena zvesta družica draginja sta vsaj ponekod zopet uveljavili pridelovanje nekdaj čislanih oljčhic, katerih semena se rabijo za pripravljanje olja za jed in druge namene.
Pri nas znane oljčnice so: mak, solnčni-ca, ogrščioa, repica, deloma tudi gorčica in ridžek. Nadalje pridobivamo olje tudi iz buč-nic (pri nas v prvi vrsti iz teh) in iz lane-nega semena, četudi ne pridelujemo buče in lanu radi olja.
Pred vojno se je, mislim, edino v štajerskem delu Slovenije — pa tudi ne povsod
—  upoštevalo olje iz bučnic. V splošnem pa se je o^je uvažalo od drugod, po večini iz tujine, ki nam je dobavljala jedilno in drugo olje fina kakovosti po cenah, za katere se ni splačalo doma izdelovati olje iz domaČih pridelkov.
Petrolej, plin in elektrika so tudi v veliki meri nadomestili uporabo nekdaj v to svrho doma pripravljenega olja. Edino štajersko bučno olje — neredkokrat iz ogrskih bučnic
— je bilo vsled svoje okusnosti že pred vojno na dobrem glasu, kateri pa menda ni prišel preko nekdanjih domačih plank. Draginja pa narekuje sedaj pridelati doma marsikaj, kar se je prfje dalo po ceni kupiti v trgovini. Poleg običajnih bučnic se tu in tam prideluje že več maka in solnčnic, po nekod je videti tudi že ogrščine in repične posetve, vse to za izdelovanje olja. Tudi lan je že zopet pri marsikateri hiši domač, saj daje poleg prediva tudi olje, ki sicer ni za jed, a je v lekarniških, obrtnih in industrijskih krogih iskano blago.
Pridelovanje oljčnic v sedanjem obsegu pa niti z daleka ne zadostuje potrebam domačega konzuma, saj nimajo n. pr. letos po večini pridelovalci sami radi lanske suše olja dovolj za lastno gospodarstvo, tem manj pa jim preostaja za kritje potreb drugih llojev.
Kakor rečeno so prišle do sedaj pri nas za olje v poštev v prvi vrsti le bučnice. Pridelovanje drugih oljnatih rastlin je tako majhnega obsega, da ne Šteje nič za splošni konzum. Raditega pa je tudi sedaj pomanjkanje olja ali vsaj velika draginja pri olju, ker so buče lani vsled suše slabo uspele.
Izpadek na olju bi ne bil tako velik, če bi se poleg bučnic pridelolovale pri nas tudi oljčnice, kakor n. pr. mak, aolnčnica, ogršči-ca, repica itd. Te imajo globoko segajoče srčne korenine, jim torej suša na prikladnih zemljah ne škoduje tako, kakor bučam.
S pridelovanjem več vrst oljnatih rastlin istočasno bi bilo torej mogoče se izogniti posledicam suše v sušnih časih in spraviti v nekako ravnotežje povpraševanje in ponudbo v trgovini z oljem, kar bi sigurno vsaj nekoliko pripomoglo ublažiti draginjo. Cilj nas vseh pa mora biti, pomagati pri pobijanju draginje; vsak po svojih močeh in svoji zmožnosti. Kakor čutijo kmečki sloji draginjo pri industrijskih in obrtnih izdelkih, tako čutijo industrijski in obrtni sloji draginjo pri vsakdanji hrani in drugih potrebščinah. Eno
pa je gotovo, dokler bo draginja v hrani, bo draginja pri industrijskih in obrtnih izdelkih. To dejstvo se ne da ovroci z nobenim prerekanjem ali modrovanjem.
Katere oljčnice, kje in 8 kakim uspehom bi bilo mogoče še pridelovati, bodem skušal opisati v prihodnjih Člankih.
Državni ekonom Zupane.
Semjsko poročilo. Dne 21. februarja t. 1. je bilo na sejem prignanih 185 konj in 681 goved. Cene so se gibale od 12—30 K za 1 kg žive teže. 1 prima telica je bila prodana po 35 K za 1 kg žive teže. — Dne 22. februarja t. 1. je bilo na sejem prignanih 114 svinj. Cene so se gibale 40—56 K za 1" kg žive teže.