ZAKAJ JE POLICIJA NEMOČNA MLADINSKO MALO MEŠANO / PREMIERA STEPS-a CIRKUS V MESTU (Mefl Vsakokrat ko v naše malo misto pride luna park se nam zazdi, daje napočil čas dobre volje, sproščenih pogovorov, poletnega lenarjenja in priprav na počitnice ali dopust. No ja, tokrat ga skoraj ne bi potrebovali, saj je v mestu živahno kot že dolgo ne. Najprej so za glasnost avtomobilov in ljudi poskrbeli cestarji, ki so se lotili popravljanja Cankarjevega drevoreda in povzročali izredno gnečo. Potem se je v bloku ob Sončnem nabrežju zgodila nesreča in nekaj sto firbcev je imelo kaj početi in povedati. Hkrati so po mestu nekoliko izgubljeno krožili udeleženci Združenih iger narodov, v soboto in nedeljo pa so nas v svet hrupa vrnili udeleženci srečanja težkih motorjev. Za zadnjo fešto v prejšnjem tednu so poskrbeli udeleženci turističnega pobratenja Izole in Slovenskih goric, ki so na Lonki vriskali, da je bilo kaj, veselo pa je bilo tudi na gledališki premieri domače skupine Steps. In če k temu dodamo še li Banka Koper 14. lutili 2001 udprtje prostorov Mladinskega sveta, imenovanje Branka Mahneta za državnega sekretarja za pomorstvo, izvolitev županje Brede Pečan za podpredsednico Združene liste in odkritje mladih nasilnežev pri Gostinski šolo, potem se ni bati, da bi bilo v Izoli dolgčas. Tega se zavedamo v Mandraču in zato vztrajamo pri pripravljanju in tiskanju časopisa, ki ima o čem pripovedovati. Morda ne reši vseh stvari, pomaga pa lahko veliko in zato bomo vztrajali, dokler bo to mogoče. Dokler je cirkus v našem mestu tudi brez vrtiljakov, avtodoma in strelišč, do takrat bomo imeli o čem pisati. Dan državnosti Odkritje spominske plošče sedeža območnega štaba teritorialne obrambe Korte, 25. junij 2001 ob 20.00 uri. POLETJA V IZOLI ŠE NI Koledarsko poletje je pred vrati, turistično poletje se je skoraj začelo, Poletje v Izoli pa kar malo zamuja. V itlislih imamo akcijo, ki se je začela lani in združuje najrazličnejše aktivnosti povezane s turistično ponudbo mesta in občine.Pravzaprav je bila opravljena le dodelitev takoimenovanih lokalov za tolar, promocijske dejavnosti pa zamujajo. Mesto bo namreč treba okrasiti, manjkajo opozorilne table, ki bi popeljale ljudi do palač ali do muzeja vlakcev, program prireditev še ni čisto dokončan, Izolske turistične spletne strani so še naprej v zraku, manjkajo transparenti in še kaj, kar turističnemu mestu daje videz živahnega' mesta. Turistični prospekti obljubljajo v Izoli 24 urno zabavo, ki pa jo lahko doživimo le tako, če za zabavo štejemo tudi spanje. Po polnoči je namreč mesto kot ob policijski uri in o turizmu ni ne duha ne sluha. Ni kaj, tudi o urnikih trgovin in lokalov v sezonskem času bi se morali temeljiteje pogovoriti. Www.slo-istra.com izolske SDletne strani To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača. Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali. TRI ZGODBE VREDNE PREMISLEKA Zgodbe, kijih boste prebrali v nadaljevanju, sem slišala pred kratkim in so le tri od zgodb, ki se v taki ali drugačni obliki dogajajo v naši državi zadnjih šest let. Malo je takih primerov, a je vsak zase pomemben in globoko pretresljiv, saj gre za posameznice in posameznike, ki si želijo samo malo sreče in ljubezni. Najmanj, kar bi nas moralo pri tem spodbuditi k razmišljanju je vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak od nas: ali smo sposobni priznati drugemu človeku pravico do sreče, pravico do materinstva, pravico dati življenje novemu bitju. Berimo: Nekega jutra sem izvedela, da nimam več moža. Pijan šofer ga je povozil na prehodu za pešce, ko sem po dolgotrajnem žalovanju ponovno uzrla svet okoli sebe, sem spet želela otroka - podobno kot leta poprej, ko sva to želela skupaj z možem. Moji jajcevodi so bili neprehodni in edina možnost, ki nama je ostala, je bila zunajtelesna oploditev. Prva dva postopka sta bila neuspešna, na tretjega nisem več mogla - postala sem vdova. Po letu dni sem spet obiskala ginekologe. "Ne, " so rekli, "sedaj niste več indikacija. " Nisem mogla verjeti svojim ušesom. Težav ni imel moj mož, " sem rekla, "jaz sem brez jajcevodov. " "Saj, " so rekli zdravniki, "ampak nimate moža. " "Ali bi ne mogla dobiti neko dingo seme, " sem vztrajala. "Ne," so rekli zdravniki, "morate imeti partnerja, zakon ne dovoljuje postopkov oploditve žensk brez partnerja. " Stara sem osemintrideset let, "sem rekla, "izgubila sem moža in nobene želje ne čutim, da bi našla novega, koprnim po otroku. " "Še vsaka vdova dobi novega moškega, " so rekli zdravniki. "Leto ali dve, boste videli. " Pa še ena zgodba: "Nataša je danes stara štirideset let in je ločena, brez otrok. Poročena je bila deset let. oba z možem sta si želela otroka, po nekaj letih poskusov sta se napotila k zdravniku. Ugotovil je, da je mož neploden in predlagal oploditev s semenom drugega dajalca. Mož tega ni mogel sprejeti; zatekel se je k alkoholu in nasilju, kar ju je pripeljalo do ločitve, novega partnerja ni več našla, vendar pa njena želja po otroku ni zamrla; z leti je celo naraščala. Ko je zaprosila za umetno oploditev, so ji povedali, da so vsi postopki zaustavljeni, ker se piše nov zakon. Lani ga je dočakala in izvedela, da prepoveduje umetno oploditev zdrave ženske. " In še tale: "Poročila sva se iz ljubezni, pred šestimi leti. prvo leto zakona sva se posvetila sebi, nato pa sva želela ustvariti družino, po treh letih nmeuspešnih poskusov zanositve po naravni poto sva se odločila poiskati zdravniško pomoč. Izvidi so pokazali, da sva oba neplodna. Da bi lahko zanosila in rodila bi potrebovala oboje: darovano jajčece in darovano seme. Na najino veliko žalost zakon prepoveduje hkratno uporabo obojega pri isti ženski. Pravijo, da mora biti vsaj eden od staršev biološki, saj bi bilo sicer to enako posvojitvi. Misliva, da nosečnost in porod, pa čeprav s tujimi spolnimi celicami, za očeta in predvsem za mater le ni enaka posvojitvi. Poleg tega ne veva, kaj je narobe s posvojitvami. Rada bi tudi posvojila otroka, vendar je prosilcev vsako leto desetkrat več kot otrok. " Želja po materinstvu je dar, ki je v zibelko položen vsaki ženski, ne glede na to, ali bo v svojem življenju uspela spoznati očeta za svojega otroka in ne glede na to, ali sta ona ali njen partner plodna ali ne. Želja po materinstvu je del naše narave, ko pa nam je dano materinstvo doživeti, je to sreča, ki jo privoščim vsaki ženski, ki si želi postati mati, vsaki ženski, ki si želi podariti življenje novemu bitju. V nedeljo bomo vsi, ki bomo šli na volišča, imeli v rokah srečo drugih ljudi. Ljudi, ki jih ne poznamo, ki jih morda nikoli ne bomo srečali. Imeli bomo možnost, da z obkrožanjem besedice ZA ali PROTI odločimo o rojstvih nekaj deset otrok več na leto v Sloveniji. Ali je v nas toliko ljubezni do drugega, da mu privoščimo srečo, ki smo jo sami že doživeli ali je bomo še deležni, da bomo obkrožili ZA? bralka B.M. (naslov v uredništvu' Ko je življenje predmet... Poslušal sem mnogo razprav o noveli Zakona o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Porodilo se mi je mnogo vprašanj in misli. Nedopustno se mi zdi zanemarjati mnenje stroke o tako perečih problemih. Predvsem pa je nedopustno take zakone sprejemati po hitrem ostopku. Če vzamemo primer Velike Britanije, kjer se je o temi evtanazije javno razpravljalo kar tri leta. Zbiralo se je mnenja strokovnjakov, skupin in posameznikov. Pri nas še nismo prišli na tako visoko stopnjo demokracije. Zakaj se je zakon sprejel, če je bilo odklonilno mnenje pravnikov Državnega zbora, Komisije za medicinsko etiko, Zdravstvenega sveta Republike Slovenije in drugih? Mar ni neodgovorno sprejemati dopolnila zakona brez zadostne podpore? Tako je ostal referendum neizbežen in ljudje smo dobili pravico odločanja, sedaj lahko odprto o tem razpravljamo tudi mi. Eden izmed glavnih "argumentov" zagovornikov OBMP je pravica do materinstva. Sprašujem se, kje je pravica otroka do očeta? Nihče ne krati pravice neplodnega para do otroka, nedopustno pa je otroka vnaprej obsoditi na življenje brez krušnega očeta. Kako bo ta otrok našel svoje korenine, kako si bo predstavo o očetu vsaj ustvaril, če niti njegova mati za očeta ne bo vedela. Ni materinstvo pravica, temveč je dar. Oploditev samskih žensk je neodgovorno dejanje do otroka in ni nikakršno dejanje ljubezni, temveč egoizma in želje po lastnem zadoščenju. Ne moremo dajati prednosti pravici do materinstva, ker je glavni v tem primeru otrok, ki se bo rodil in bo to življenje moral živeti. Ta otrok je najvažnejši sogovornik, ki pa na žalost ne more govoriti. Zato moramo namesto njega govoriti mi, odrasli. Mi smo odgovorni za njega, ki je v vsem tem najbolj prizadet in najbolj nemočen. Zanimivo bi bilo pomisliti, kakšna vprašanja bi nam zastavil in kako bi nanje odgovorili. Za te otroke bomo odgovorni mi. V času sprejemanja zakona so se pojavili močni pritiski in lobiranje na člane različnih komisij. Stvar daje vtis, da za tem stoji velika želja po zaslužku. To se je pokazalo predvsem v tem, da so hoteli koncesije, za opravljanje teh dejavnosti, prenesti tudi na zasebne klinike. Postavlja se tudi vprašanje plačevanja storitev. Ali bomo oploditve zdravih žensk plačevali iz proračuna? Ne moremo dati iste pravice neplodnim parom, ki so te pomoči resnično potrebni, in zdravim ženskam, ki zdravljenja po vsej logiki ne potrebujejo. Vsekakor pa je za vsem tem velika vsota denarja. Če pomislimo že na dejstvo, da bomo v tem delu Evrope edina država s tovrstno zakonodajo je to edinstvena priložnost za zaslužek, pa ne države, da ne bi kdo mislil. Tukaj so v ospredju posamezniki in gospodarski lobiji. Glede na to, da se z omenjeno novelo ne strinja stroka, da se iz propagande zagovornikov OBMP da slutiti močno politično podporo, da so pravice otrok grobo zapostavljene, daje v vsem tem velika želja po zaslužku m ne resnični pomoči, da se problema ne rešuje na področju otrok potrebnih posvojitve, daje v zakonu mnogo nedoslednosti in daje zakon iz mnogih vidikov škodljiv in da je prejšnji zakon veliko bolj sprejemljiv in dober, pozivam vse, ki se še niste odločili, ki nimate namena udeležiti se glasovanja, da premislite in upoštevate argumente, se udeležite referenduma in glasujete po svoji vesti. Le tako bo vaš glas kaj veljal. Gregor Vučko, S. Mašere 5, Izola AKCIJA OB ZAKLJUČKU ŠOLE. OD 25.000 DO 50.000 SIT POPUSTA ZA GOTOVINO ZA SKUTERJE aprilia SAMO V MESECU JUNIJU! INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT., 6310 IZOLA (poleg novega kompleksa DROGE) tel 05/ 640 42 53 m/wimi/m; je tednik izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/ 640 0010, fax. 05/ 640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT. Založnik /elektronski prelom : GRAFF1T LINE tLo.o., Izola; tel.05/ 640 0010 e-mail: MANDRAC@S-NET.NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola PREDVSEM KADROVSKO RAZGIBAN TEDEN Čeprav se na občinski ravni ta teden ni dogajalo nič posebej razburljivega je bilo kar precej razgibano, še posebej zaradi kongresa Združene liste socialnih demokratov, ki se je dogajal v koprski dvorani Bonifika in zaradi imenovanj novih sekretarjev na nekaterih ministrstvih. Kongres ZLSD je bil, vsaj po oceni njihovega vodstva, uspešen, bil pa je uspešen tudi za izolsko županjo Bredo Pečan, ki je bila v močni konkurenci svojih ministrskih kolegov izvoljena za podpredsednico stranke. Sicer pa je strankin kongres potrdil dosedanjo pot, ki joje na nek način trasirai predsednik Borut Pahor, stranka je zanesljivo bližje sredini kot je bila kdajkoli, "drugačni" iz Mladega foruma pa so se nekako uklonili starejšim in svoje nasprotovanje Natu umaknili za krajši čas do širše razprave o tem vprašanju. Le malo pred tem je iz Ljubljane prišla vest, daje predsednik Zveze za Primorsko, podžupan in svetnik izolske občine, Branko Mahne, imenovan za sekretarja za pomorstvo. Na tem mestu je zamenjal Edvarda Roškarja, imenovanje pa je del pogodbe, ki sta jo LDS in ZZP sklenila pred državnozborskimi volitvami. PO ZIN V IZOLI SE POLETNI TEČAJ SLOVENŠČINE Konec prejšnjega tedna so se končale letošnje Združene igre narodov, ki so v Izoli tokrat gostile 68 udeležencev iz petih držav, med 30. julijem in 12. avgustom pa bodo potekali že osmi Poletni tečaji slovenskega jezika "Halo, tukaj slovenski Mediteran", ki jih pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Modra. Udeleženci bodo preživeli dva prijetna počitniška tedna v Izoli ter se v sproščenem vzdušju učili slovenskega jezika in spoznavali slovensko kulturo nasploh na 40-urnih jezikovnih tečajih, popoldanskih in večernih delavnicah, predavanjih in ekskurzijah. Ob koncu tečaja bodo lahko opravili tudi izpit iz aktivnega znanja slovenskega jezika. VABILO NA JAVNO OBRAVNAVO Krajevna skupnost Livade in Urad za prostorsko načrtovanje občine Izola sporočata: * Javna obravnava razgrnjenega osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Kajuhova - hudournik Morer bo v sredo 20. junija 2001, s pričetkom ob 17.30, v prostorih krajevne skupnosti Livade, Veluščkova 8 v Izoli. * Javna obravnava razgrnjenega osnutka zazidalnega načrta "Ikor" (območje nekdanjega "SKP") bo v sredo 20. junija 2001, s pričetkom ob 19.30, v prostorih krajevne skupnosti Livade, Veluščkova 8 v Izoli. Vljudno vabljeni! DAN 0 0LYMPUSA v četrtek, 14.6. od 12.00 do 19.00 ure Enkratna priložnost, da preizkusite in primerjate vse digitalne fotoaparate Olympus ! Od fotografiranja, prenosa in uporabe softvera, do končnega izdelka - fotografije. Dobimo se v Artfotu ! Tel.: 066/ 640 - 39 • 77, Drevored l.maja 4a, Izola V_________________________________________ Izola - Isola Tako bomo pomagali k sreči tistim parom in ženskam, ki sicer ne bodo mogli biti starši zaželjenih otrok. EDINI IZOLAN V VLADI Branko Mahne je bil prejšnji teden imenovan za državnega sekretarja za pomorstvo, ki je eno od področij dela Ministrstva za promet. Doslej je bil na tej funkciji, prav tako človek z Obale, A xx Roškar, imenovanje Branka Mahneta pa je logična posledica pogodbe, ki sta jo pred državnozborskimi volitvami sklenili ZZP, katere predsednik je Branko Mahne in LDS. Mahneta, ki je povrhu vsega še podžupan izolske občine, svetnik v občinskem svetu in direktor Jahtnega centra ob Ladjedelnici ter član nekaterih upravnih in nadzornih odborov je bilo težko najti, saj ima te dni res veliko dela. Julija meseca bo namreč nastopil funkcijo sekretarja in tako postal edini izolski vladni funkcionar tega mandata. - Seveda smo to imenovanje pričakovali in vi verjetno tudi. - O tem se sicer nismo dogovarjali v podrobnosti, res pa je, da smo v sporazumu z LDS napisali, da bomo enakovredno sodelovali pri predlogih za posamezne zadolžitve v okviru vlade. Ker je bil v fazi sprejemanja zakon o pomorstvu smo počakali, da je prejšnja zasedba delo končala, potem pa smo pač malo spomnili na dogovore. - Ste seznanjeni s tem, kaj vas čaka na tej funkciji? - Seveda marsikaj poznam, saj sem delal na tem področju, marsikaj pa bom šele spoznaval, še posebej ker je treba pripraviti cel kup izvršilnih predpisov, ki so vezani na zakon o pomorstvu in s tem bo res veliko dela. - Kje bo vaš sedež? - Sedež sekretariata je seveda v Ljubljani, kjer je tudi nekaj ljudi, dejstvo pa je, da je najpomembnejši del sekretariata v izvršilnem smislu v Kopru, kjer je Uprava za pomorstvo. Vendar bo moje delovno mesto v Ljubljani. - Glede na to, da ste doslej delali na področju jahtnega turizma, kaj bi želeli urediti? - Rad bi dosegel, da bi uredili področje registriranja plovil, ki so pri nas pod različnimi zastavami. V Avstriji naprimer različni klubi izdajajo podobna dovoljenja kot je naš vpisni list, le da to pač ni državni dokument, je pa po vseh točkah enak našemu, zato bi ga morali kljub vsemu pri nas priznavati. To smo doslej po tihem tudi počeli, vendar je treba to tudi formalno urediti, tako kot so to že storili Hrvati. - Kaj menite o taksah za plovbo? - Mislim, da so sorazmerno majhne in ne predstavljajo nekakšen problem. - Opravljate vrsto funkcij, med drugim ste tudi podžupan in občinski svetnik. Kako bo s temi funkcijami zdaj. - Mislim, da ni nobenega razloga, da ne bi mogel opravljati teh funkcij, saj zakon pravi, da ni funkcija svetnika združljiva z delom v občinski upravi, medtem ko za državno upravo se omejuje le na tista dela, kjer gre za nekakšen nadzor dela občinskih organov. Kolikor je meni znano sekretar za pomorstvo nima takšnih nalog, da bi nadzoroval delo kakšnega občinskega organa zato menim, da ni ovir za hkratnio opravljanje funkcij, vendar bo o tem itak odločal občinski svet. - Kaj pa delo direktorja Jahting centra? - To delo pa ni združljivo s to funkcijo zato bom moral verjetno predati ta dela, tako kot tudi funkcijo v nekaterih drugih organih, naprimer v nadzornem odboru ladjedelnice. - Boste posegali v pripravo koncesije o marini? - Če nas bodo povabili kot strokovno telo da, sicer pa nimamo s tem v zvezi kakšnih posebnih zadolžitev, ker je to področje, ki ga pokriva vlada. - Vendar bo treba z občino vendarle marsikaj dogovarjati. - Seveda, predvsem v zvezi s prostori za delovanje naše Uprave za pomorstvo v Izoli, kjer nas počasi mečejo iz stavbe bivše ribarnice, ideja o gradnji novih prostorov na lomu valobrana ni šla "skozi", zato bomo skupaj morali iskati drugo kvalitetno lokacijo. NOV URNIK V CRAFFITU Knjigarna in papirnica Graffit obvešča, da bodo po končanem šolskem letu spremenili urnik poslovanja. Po novem bodo delali deljeno od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 Prejeli smo: ODBOR ZA SVOBODNO ODLOČANJE O IZJAVI SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE OB REFERENDUMU Odbor za svobodno odločanje se je seznanil z izjavo Slovenske škofovske konference, Konference redovnih ustanov in Sveta katoliških laikov s presenečenjem, saj se v njej ponavljajo stališča, ki so jih različne stroke že ovrgle in smo jih navajali tudi člani našega odbora. Izjava poziva "vse vernike in druge ljudi, ki se zavedajo moralnih zahtev odgovornega starševstva", da se udeležijo referenduma in glasujejo PROTI. S tem pa že moralno diskvalificira tiste, ki bi oziroma bodo glasovali ZA. Hkrati pa je v Izjavi izrečeno stališče do umetnega oplojevanja, na podlagi katerega so možne še druge referendumske omejitve svobode odločunja o rojstvu svojih otrok. Vse to nas močno skrbi. Zato posredujemo javnosti naslednji kratki komentar: 1. Strinjamo se, da ima otrok svoje pravice Prva med njimi je pravica do življenja. A da bi imel to pravico, se mora najprej roditi. Rodi pa se lahko le, če ženskam ni odvzeta pravica do materinstva. In to pravico jemlje zakon, ki gaje podpisal dr. Andrej Bajuk, majhni skupni naših državljank, ki si zaradi opravičenih razlogov želijo oploditev z biomedicinsko pomočjo. Upravičenost po noveli "Kebrovega zakona" preveri posebna državna komisija, ki prosilke lahko zavrne. S tem se izogne neustavnosti, v katero je padel "Bajukov zakon", ko skupino žensk vnaprej postavlja zunaj zakona, jo torej vnaprej diskriminira. Ji odvzema pravico do enakosti pred zakonom in ji dela s tem nepopravljvo krivico.. Potemtakem ne drži, kakor trdi Izjava, da zakonsko besedilo, o katerem bomo glasovali na bližnjem referendumu, "sploh ne upošteva" otrokovih koristi. Upošteva jih, saj se zavzema za njihovo rojstvo na podlagi naravnega vzgiba vsake ženske, da bi darovala življenje svojemu otroku. In tuje izvir ljubezni! Otrok ni pravica, ampak je res v vsakem primeru dar! 2. V Izjavi je govor o "preziranju stroke in moralnih načel" v noveli zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Za nikakršen prezir ne gre! Oploditev zdravih samskih žensk z biomedicinsko pomočjo se z vidika biomedicinskega postopka prav nič ne razlikuje od oploditve zdravih žensk iz para. Torej od postopka, ki ga vsebuje oz. dovoljuje že "Bajukov zakon". S strogo medicinskega vidika, z vidika brez ideoloških in političnih primesi, je zato vse ženske potrebno obravnavati na enak način. Skratka, treba je spoštovati evropsko Konvencijo o človekbvih pravicah v zvezi z biomedicino (1997), ki že v prvem členu jasno in razločno določa, da podpisnice "vsakomur brez razlikovanja", torej brez izločanja in izobčevanja omogočajo uporabo biomedicinske pomoči. Ob tem stroke, kot sta sociologija in psihologija, ugotavljajo, da so pri vzgoji otrok dvostarševske in enostarševske družine enakovredne. 3. Vsi problemi izhajajo iz naslednjega, osrednjega stavka Izjave: "Medsebojna podaritev moža in žene je edini naravni in ustrezni način spočetja novega življenja." Je bila na podlagi takega mišljenja ukinjena semenska banka in že okrog 400 neplodnih parov sedem let zaman čaka na umetno oploditev? Ni naključje, da Izjava sploh ne govori o oploditvi zdravih samskih žensk z biomedicinsko pomočjo, o tem, zaradi česar je "Kebrov zakon" sploh nastal. Kajti Izjava je načeloma proti temu, čemur pravi "umetna" oploditev. Potemtakem je tudi proti "Bajukovem", ne samo proti "Kebrovemu" zakonu! Zanjo je nenaravna in neustrezna tudi "umetna oploditev" v okviru zakonskega oz. zunajzakonskega (tega še dodatno, na drugo potenco) para. Ali ni tedaj dvolično, če Slovenska škofovska konferenca ob isti zadevi (umetni oploditvi) in istih (biomedicinskih) postopkih pri "Kebrovem" protestira, pri "Bajukovem" zakonu" pa je bila tiho? Ali ne bi bilo iz etike državljanske solidarnosti bolje, da večina ne bi zahtevala od države, da z zakonom omeji, diskriminira manjšino? Ali ne bi bilo iz ljubezni do bližnjega in iz potrebe po medsebojni strpnosti bolje dopustiti, da vsakdo odloča po svoji vesti,svobodno? In torej glasovati ZA!? V skladu z našo ustavo. Za Odbor za svobodno odločanje: Dr. Spomenka Hribar OBVESTILO VOZNIKOM Učenci Osnovne šole Livade bodo v četrtek, 14.6.2001 med 8.00 in 10.30 uro opravljali izpit za kolesarsko izkaznico. V tem času bo na cestah v Livadah veliko otrok s kolesi, zato opozarjamo vse voznike na tem območju, naj bodo predvsem v tem času skrajno previdni. Policijska postaja Izola in OŠ Livade Bo Jagodje kdaj občina? MAJHNO, LEPO, DRAGO O tem, da bi se Jagodje odcepilo od Izole je bilo kdaj pa kdaj, bolj za šalo kot zares, slišati že ob prvem preoblikovanju občin, ob razpravi o razmejitvi katastrskih območij oziroma mejah naselij, ko KS Jagodje ni soglašala s tem, da izgubi del zemljišča pa so bili takšni namigi že bolj resni. Seveda pa je od besed do dejanj velik korak in v Jagfodju očitno nihče ni bil pripravljen začeti kakršnekoli akcije v tej smeri, tako da ob najnovejših predlogih za ustanovitev novih slovenskih občin Jagodja ni med kandidati. Vsem, ki so morda razmišljali o takšni avanturi pa ponujamo nekaj podatkov o dosedanjih izkušnjah organiziranja novih, malih občin. Po letu 1994 je v prvem krogu reforme lokalne samouprave iz dotedanjih 62 nastalo 147 in v drugem krogu, štiri leta pozneje, še 45 občin. Konec tega meseca (junija) se bo začel tretji krog ustanavljanja novih občin oziroma spreminjanja njihovih meja. Za zdaj je v državni zbor prispelo sedem zahtev po novih občinah, toda do roka jih bo zagotovo precej več. Poznavalci ocenjujejo, da od štirideset do šestdeset. Med njimi kot rečeno ne bo pobude za ustanovitev občine Jagodje, čeprav bi v primerjavi z nekaterimi vaškimi občinami na Štajerskem in v Prekmurju zagotovo imela več možnosti za preživetje. Več od tega pa prav gotovo ne. Sicer kratka zgodovina ustanavljanja novih občin je bila zelo burna. Državni zbor seje namreč razdelil na dva tabora. Prvi je zagovarjal politiko vsaka fara nova občina, drugi pa je govoril, daje majhno sicer lepo, toda hkrati mora tudi (finančno) preživeti Nekakšen kompromis je bil, da mora občina imeti šolo, trgovino, banko, gasilce, osnovno zdravstveno službo in podobne stvari -enajst sojih skupaj našteli v zakonu, ki so ga kasneje še štirikrat popravljali - ki so nujne za skupno življenje prebivalcev. 5000 PREBIVALCEV Na območju nove občine bi moralo biti več kot 5000 prebivalcev (Jagodje jih ima seveda nekaj manj), pogled na današnji seznam 192 občin pa pokaže, da se državni zbor ni pretirano držal lastnih paragrafov, saj kar 96 občin ne izpolnjuje tega kriterija Še več, 26 jih je takih z manj kot 3000, 18 z manj kot 2000 in šest z manj kot 1000 prebivalci. Občina Hodoš na primer premore 18 kvadratnih kilometrov in 420 prebivalcev v dveh naseljih, le 7 prebivalcev več ima občina Osilnica. Na drugi strani imamo dve občini z nad 100.000 prebivalci. Mestna občina Ljubljana šteje 274.000, mariborska pa 117.000 prebivalcev. Na tretjem mestu je kranjska občina z 52.000 občani, med tistimi z več kot 20.000 pa najdemo še 13 v glavnem mestnih občin (tudi Koprsko). Razlike so res velike, kajti ljubljanska občina je na primer 652-krat večja od občine Hodoš. USTAVNO SODIŠČE JE KRIVEC? "Ustavno sodišče, ki je s svojimi odločitvami na široko odprlo vrata za ustanavljanje novih občin", je zapisano osnutku izhodišč vladne službe za lokalno samoupravo. Služba zato poziva naj se poslej dosledno upoštevata vsaj dva pogoja, najmanjše število prebivalcev in obstoj osnovne šole na tem območju. Toliko za zdaj, v bodoče naj bi spremenili zakonodajo in vanjo zapisali jasna merila. Še najbolje pa bi bilo ta preprosto črtati iz zakona in uveljaviti eno samo, to je finančno samostojnost nove občine. Na nedavnem kongresu evropskih lokalnih in regionalnih oblasti v Strasbourgu, ki se gaje udeležila tudi izolska županja Breda Pečan in na katerem so se hudo sprli predstavniki Skupnosti slovenskih občin in Združenja občin Slovenije, so potrdili poročilo svojih opazovalcev, ki so pred tem obiskali Slovenijo. V njem Sloveniji ne priporočata nadaljnjega drobljenja na majhne občine in veliko bolj poudarjata finančno plat, to je ustanavljanje takih občin, ki bodo čim bolj neodvisne od vsakokratnega državnega proračuna. KOLIKO OBČIN BO PREŽIVELO? V tem, tretjem krogu bi bilo po mnenju strokovnjakov pametneje ne ustanavljati nove občine ampak predvsem spodbuditi združevanje občin. Izvirni greh je namreč že storjen. Biti majhna občina se preprosto splača, kajti v preteklosti je država ob asistenci ustavnega sodišča pri življenju obdržala številne majhne občine, ki finančno še zdaleč ne bi mogle preživeti. Brez državne pomoči bi jih namreč preživelo samo 27. Od 192 občin jih je samo 27 takih, ki bi lahko preživele brez državne pomoči. Med njimi jih je samo sedem takšnih z manj kot 5000 prebivalci, nobene pa z manj kot 3000 prebivalci. Na drugi strani tabele, ki prikazuje razmerje med lastnimi viri in za normalno življenje potrebnim denarjem, majhne občine prevladujejo. Na primer, najmanjša občina Hodoš za opravljanje svojih nalog potrebuje 38 milijonov, iz lastnih virov pa se ji v blagajno nateče le dobrih 6 milijonov. Celotno razliko pokrije država Predvideno je, da se bo v občinske blagajne na račun te izravnave iz državne blagajne prelilo 33 milijard tolarjev. Poseben problem za državo pa je, da so občine iz državne blagajne dobivale milijone tako imenovane finančne izravnave, toda pri tem so pozabile plačevati račune za skupne knjižnice in druge ustanove splošnega pomena. Denarje prej kot ne končal v asfaltu do skoraj sleherne hiše, ker je to prineslo politične točke županom in svetnikom na volitvah, knjižnice pa... Jagodje bi lahko bila občina, a nič več od tega. Zato tudi ni bilo pobude v to smer in zgodba je tako za nekaj dolgih let končana. (DM, Dnevnik) VSA GRADBIŠČA NAŠEGA MESTA V mestnem jedru sta na očeh dve večji gradbišči, če odmislimo gradnjo podaljška pomola in pred dnevi začete gradnje pri srednji šoli P. Coppo. Zdravstveni doma z okolico tu ni upoštevan. Sanacija Cankarjevega drevoreda in Kosovelove ulice zajema zamenjavo spodnjega ustroja delov cestišča in preplastitev površin 1800 m/2. Dela so zaupana izvajalcu Cestno podjetje Koper d.d. in bodo veljala nekaj več kot 15 mio sit. Osrednji park dobiva novo podobo. Izvedba rekonstrukcije parka bo v dveh delih. V prvem, ki se bo zaključil te dni bo obnovljena holtikultura in izvedena bodo vsa gradbena dela (tlaki, robniki, vodomet...) tudi za namakanje in razsvetljavo v parku V drugem delu, ki je povezan z ureditvijo javne razsvetljave v Drevoredu 1. Maja pa bo izvajalec del JP Komunala Izola, postavil kandelabre javne razsvetljave. Pričakovati je vrnitev dečka na goski, kije pred časom zaključeval fontano v parku. Gradbeni stroji bodo brneli tudi na podeželju. Sanacija ovinka na cesti Korte - Padna, ki jo bo izvedlo podjetje Gramar d.o.o. bo občino stalo po predračunu 7 mio sit. Ta odsek je zaradi drsenja ovinka že nevaren. S sanacijo bo poleg preplastitve cestišča urejen tudi podporni zid v tem delu ovinka. Trg Sv. Mavra bo dobil novo dostopno (asfaltirano) pot in urejeno bo osvetljeno tamponirano parkirišče. Rešitev je začasna, do sprejema dokončne ureditve tega trga. Bivša magistralna cesta na delu Simonov zaliv - Belveder bo v dolžini 130 m nanovo asfaltirana. Ocenjena vrednost investicije znaša 4 mio sit. Nekaj več bo stala ureditev trga na Sončnem nabrežju (pri trgovini Trgoavto Koper). Tu se bo sedaj neurejen prostor, ki služi kot parkirišče, dostavna pot odlagališče materialov itd. uredilo v mestni trg. (PR) NOVO v Reviti ITfaffifci-prva prodajalna z medicinskimi pripomočki v Izoli Tomažičeva 10 (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8 -12 Telefon: 640 - 40 - 64 NARAVNA KOZMETIKA • KOZMETIKA NA OSNOVI MORSKIH ALG • KOZMETIKA ZA ODSTRANJEVANJE ESTETSKIH NEPRAVILNOSTI NA KOŽI; STAROSTNIH PEG; PROTI IZPADANJU LAS; PROTI CELULITU. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje J Izolski drobni užitki Piše: DARJAN CORELA Slika: MIHA Deseti del: "Zona" umirjenega prometa ( hodte ča s ceste!!! ) V Izoli sta zadnje čase nastali dve območji, kjer velja režim umirjenega prometa. Promet so najprej poskušali ukrotiti na Sončnem nabrežju, nato pa še na Kristanovem trgu. Medtem ko umirjenost prometa na Kristanovem trgu urejajo napačno parkirana vozila in siceršnja gostota pešcev, je Sončno nabrežje prava pista za nadobudne dirkače na skuterjih in pilote formule 1. Pravice pešcev so razvidne že na tabli ki označuje začetek tovrstnih ombočij, kjer je jasno in krasno narisana idila, kjer se razposajeno igrajo otroci brez staršev. Da bi ugotovili dejansko stanje smo v živahnem torkovem jutru za deset minut spremljali promet na odseku Sončnega nabrežja in prišli do naslednjih dejstev: 1. Promet je, o umirjenosti pa ne duha ne sluha. 2. V desetih minutah je mimo švignilo 28 vozil, od teh je le 8 (povečini dostavnih) spoštovalo omejitev hitrosti. 3. Ob tem je bila razumljiva preplašenost pešcev, saj jih je 19 raje hodilo po pločniku, le dva sta v ta namen uporabila cesto, a le za prečkanje izven označenih prehodov. Poleg mimoidočih so na tem delu ogrožena vrsta tudi gostinci, ki cesto prečkajo s polnimi pladnji hrane in pijače. Ob stalnem naletu vozil se morajo počutiti kot pri boksarskem dvoboju, saj jim je glavni cilj preživeti zadnjo rundo. V bran osnovni pravici človeka: Pravici do hoje po tleh, odgovornim predlagam naslednje ukrepe: Na Sončno nabrežje naj se postavij vsaj šest lažjih ovir, po vsaki oviri pa kopijo table, ki stoji na začetku nabrežja, da bi presenečeni vozniki vedeli, da se v bistvu vozijo po območju za pešce, poleg tega pa naj se odstranitijo pločniki, saj bi tako dosegli bolj brezskrbno hojo pešcev, in hkrati večjo opreznost voznikov. Banke, zavarovalnice, država ALI USODO LAHKO DELIMO? Od nekdaj sem se spraševal, če se jim to sploh splača. V mislih imam takoimenovane cirkusante oziroma lastnike različnih luna parkov, vrtiljakov, avtodromov in strelišč s plišastimi medvedki. Za najem zemljišča kjer postavijo svoja "proizvodna sredstva" morajo velikokrat na dan odšteti več kot najemnik malega poslovnega prostora za cel mesec in vendar vedno znova prihajajo. Tveganje je sestavni del posla, bi nam povedali in dodali, da če ne verjameš v dobro sezono ne boš nikoli nič zaslužil. Marsikateri izolski obrtnik ali trgovec je razmišljal tako in mnogi so tvegali. O tem pričajo lokali, ki so jih najemniki zaprli z obrtjo vred, pričajo tudi prazni poslovni prostori v obrtni coni, kjer je vzrokov za zapuščanje našega mesta menda še nekaj več. Modri svetovalci, kijih tudi v našem mestu nikoli ne zmanjka vedo povedati, da so kupci in naročniki pač zahtevni in treba jim je ponuditi veliko več kot se to dogaja zdaj. In tako pridemo do pogojev za boljšo ponudbo in do ugotovitve, da našemu gospodarstvu, posebej pa obrti, primanjkuje finančna podpora pravih bank. Za naše bi še vedno težko rekli, da se obnašajo tako, da bi delile dobro in slabo z gospodarstvom katerega del so. Ko dajejo kredite se obnašajo kot dobrodelneži, nekakšne usmiljene sestre, ki ubogim državljanom nekaj dajejo, v resnici pa ne dajejo ničesar ampak zgolj začasno posojajo in to zaračunavajo z visokimi obrestmi in zavarujejo z vsemi mogočimi hipotekami Podobno je z vsemi drugimi oblikami kreditiranja občanov, od izdajanja čekov do limitov na kreditni kartici. Banka vsako storitev s tem v zvezi zaračuna, zaračuna redne obresti, obresti na limit in še zamudne obresti, tako daje kreditiranje kar donosen posel, zagotovo boljši od obračanja prihrankov občanov. Pa tudi v tem primeru nimajo dovolj poguma, da bi priznale, kako je naše varčevanje, dober posel zanje. Ne, prepričujejo nas, da je varčevanje donosno za varčevalce, kar je seveda res če štartamo z logiko, da je bolje dobiti nekaj tolarjev obresti kot imeti denar pod blazino. Sicer pa, saj banke niso edine ki tako razmišljajo. Tudi zavarovalnice si ne upajo deliti tveganja z nami zavarovanci in vztrajajo pri preprostem poslovnem načelu, da je treba imeti čimveč zavarovancev in izplačati čimmanj zavarovalnih premij. Ker pa slednjega ne morejo povsem kontrolirati iz leta v leto povišujejo zavarovalne premije, tako da je plačilo zavarovanja za starega jugota že dražje od avtomobila samega. Seveda ima takšno razmišljanje in ravnanje svoj začetek in glavnega avtorja, to pa je država Ta inštitucija, ki z domovino nima prav posebej veliko skupnega, saj se obnaša kot mačeha, ki jo življenje njenih posvojencev kaj malo briga. Državi je vseeno če je njen davkoplačevalec ostal brez dela, če ga je pohodil kakšen monopolist ali je zaradi bolezni poslovanje zmanjšal na minimum. Davek je seveda treba plačati, prispevke tudi, upravne in sodne takse so že pravi luksuz, državni finančniki do stotina natančno zaračunavajo vse zamudne obresti in tako državljana dobesedno držijo za vrat. Da bi delili usodo večine svojih državljanov jim seveda niti na pamet ne pade, zato jih tudi ne bodo vprašali, kaj si mislijo o vključevanju v Nato, ljubezen do Evropske unije pa so nam enostavno pripisali. Vsega tega so naši cirkusanti razbremenjeni. Njihov svet je vrtiljak, tovornjak na katerega ga naložijo in življenje od danes do jutri. Nikoli ne bodo med petimi odstotki najbogatejših Slovencev a tudi na dnu, tam med tridesetimi odstotki slovenskih siromakov, ne bodo nikoli. Ko jim bo najtežje bodo pač prodali vrtiljak kakemu drugemu optimistu in se dali na breme državi. Tako kot skoraj 100 tisoč Slovencev, ki brez socialne pomoči ne bi preživeli zime. Ampak zdaj je poletje in komentarjev, ki zmrazijo dušo in telo bo konec. "Saj bo bolje", je izjavil optimist. Pesimista pa nisem slišal. (Mef) ODGOVOR DIREKTORJA J.P. KOMUNALA ZA MESTO IN LJUDI Po premisleku sem se odločil tudi javno odgovoriti na očitke LDS o mojem delu, ki jih je spodbudila razprava ob zaključku 25. seje občinskega sveta o dopolnitvi dejavnosti JP Komunala, objavljeni pa so bili tudi v Mandraču. Gradivo, ki so ga prejeli mediji, poskuša ustvariti vtis, da v podjetju v letu in pol, odkar ga vodim, nismo naredili ničesar za prehod na obračunavanje in zbiranje odpadkov na kubični meter, medtem ko cene kljub temu naraščajo. V njem so številni zavajajoči podatki, zato želim poudariti, da cene naraščajo povsem skladno s sklepi, ki jih je sprejel občinski svet, z njimi pa je bilo seznanjeno tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Sklep določa, da se za gospodarstvo obračunava odvoz smeti na podlagi dejanskih količin ustvarjenih odpadkov, za gospodinjstvo pa je določil normativ, da 100 m2 stanovanjske površine predstavlja 1 kubični meter smeti. Da bi občane podražitve manj prizadele, smo se odločili za postopno rast cen. Povprečne cene komunalnih storitev v občini Izola so bile tako 1. junija letos za 46 odstotkov nižje kot v obeh sosednjih občinah. Točni podatki o stopnji rasti cen od julija 1998 do junija 2001 pa so naslednji: rast cen za odvoz odpadkov je 1. junija letos znašala za gospodinjstva in negospodarstvo 52 in za gospodarstvo 24 odstotkov ali v povprečju 38 odstotkov. Cene vseh komunalnih storitev pa so se od 1. julija 1998 do 1. junija 2001 v povprečju povišale za 27 odstotkov, brez odvoza komunalnih odpadkov pa za 13 odstotkov (upoštevajoč strukturo prihodkov). Prehod na obračunavanje cen odvoza komunalnih odpadkov po kubičnem metru, ki je posebej izpostavljena tema, je nujno povezan s pripravo dolgoročnih rešitev pri ravnanju z odpadki v Občini Izola. S podjetjem, ki je tovrstne projekte pripravilo za občine Ptuj, mestni občini Koper in Ljubljana ter devet drugih slovenskih občin, smo se začeli pogajati že februarja leta 2000 in maja sklenili pogodbo, o čemer je bila obveščena skupščina podjetja. Projekt, ki zajema analizo stanja na terenu, sejalno analizo na deponiji ter dokončno rešitev z ovrednotenjem investicije, potrebne za izpeljavo projekta, je bil končan v oktobru. Z njim je občina Izola dobila dolgoročne rešitve ravnanja z odpadki, o njegovem poteku pa smo redno poročali nadzornemu svetu podjetja. Na osnovi tega projekta tudi pripravljamo vse potrebno za ločeno zbiranje odpadkov. V 18 mesecih, v katerih naj bi bili rezultati enaki "nič", smo ob pripravi projekta dolgoročnega ravnanja z odpadki uvedli novosti, s katerimi smo dvignili raven standarda komunalne opremljenosti in storitev. Skupaj z občani smo Izolo očistili kosovnih odpadkov do te mere, da je bilo mogoče uvesti redno zbiranje Že v drugi polovici leta 1999 smo začeli z zamenjavo kovinskih zabojnikov s plastičnimi, ki so bolj ekonomični in lažji za vzdrževanje, in v letu 2000 z njimi opremili celotno mestno območje do Prešernove ceste. Urejali smo deponijo, o tem, kako skrbimo za čistočo in urejenost mesta, pa se je mogoče prepričati. Tudi o našem sodelovanju z invalidskimi delavnicami in Rdečim križem. V času, ki ga ocenjujejo sestavljalci gradiva, smo dosegli nekatere pomembne premike, številne prav zahvaljujoč dobremu sodelovanju z občani. Naši letošnji načrti so usmerjeni v ureditev sortirnice in nadaljevanje odplinjevanja na deponiji, ureditev mandrača, gradnjo komunalnih privezov za občane in uvedbo ločenega zbiranja odpadkov. S predlagano dopolnitvijo dejavnosti po vzoru drugih komunalnih podjetij pa želimo predvsem optimalno izkoristiti naše zmogljivosti (gradbena dela, najem strojev in plovil, vzdrževanje motornih vozil) in dopolniti dejavnost (mestni in primestni potniški promet). Še naprej si bom osebno in v imenu podjetja prizadeval za javni in ne strankarski interes in za dobro sodelovanje z občani, seveda pa so odločitve v rokah občinskega sveta in skupščine podjetja. Marino Domio, Direktor JP Komunala MESTNA OBČINA KOPER COMUNE CITTA DI CAPODISTRIA OBČINA IZOLA COMUNE DI ISOLA OBČINA PIRAN Comune di piranO V počastitev DTX61)CL ČLVZCLUT~lOStl Vas vabimo na odkritje spominske plošče sedeža območnega štaba teritorialne obrambe, ki bo v Kortah, 25. junija 2001 ob 20.00 uri. Pomen Dneva državnosti in dogodke izpred desetih let bosta podala Slavko Dekleva, takratni poveljnik območnega štaba TO, in Aurelio Juri, poslanec državnega zbora. Vabljeni l In occasione della GlOVTXCLtCL dello StCltO la S.V. e'gentilmente invitata all'inaugurazione dell'iscrizione commemorativa della sede del Comando regionale della Difesa territoriale a Korte, il 25 giugno 2001 alle ore 20.00. Ci parleranno del significato della Giornata dello Stato e degli eventi accaduti dieci anni fa Slavko Dekleva, iallora capo del Comando regionale della Difesa territoriale, ed Aurelio Juri, deputato alla Camera di Stato. Saremo lieti della Sua presenza. Župan - Il Sindaco Dino Pucer Županja - Il Sindaco Breda Pečan Županja ■ Il Sindaco Vojka Štular Ob tej priložnosti bo organiziran BREZPLAČEN PREVOZ V KORTE in sicer ob 19.00 ispred Lipe. Povratek v Izolo pa bo ob 22.00. KICKBOXING Na velikem mednarodnem tekmovanju za svetovni pokal WAKO WORLD CUP v Piacenzi so slovenski tekmovalci nastopili izredno uspešno. V konkurenci 1079 tekmovalcev iz 25 držav so namreč osvojili kar pet prvih mest, eno drugo in štiri tretja mesta. Med tretjeuvrščenimi sta bila tudi oba člana izolskega Tae Kwon Do kluba, Sašo Popovič in Aleš Loredan. Sašo je v tretje mesto osvojil v polkontaktu, medtem ko je v semi kontaktu izgubil v drugem kolu proti italijanskemu tekmovalcu. Aleš Loredan pa je bil bronasti v semi kontaktu, potem ko je izgubil v polfinalu z znanim neškim tekmovalcem. Po mnenju strokovnjakov, med katerimi sta bila tokrat tudi Darko Filiput kot sodnik in pomočnik trenerja slovenske reprezentace Bojan Korošec, imata oba velike možnosti za največje mednarodne dosežke. ------- Že ta teden ju čakajo novi boji, saj bo v Ptuju zadnji turnir v semi kontaktu, kjer se bo odločalo o naslovu slovenskega prvaka. Trenutno je Sašo Popovič tretji, vendar ni nastopil na enem od turnirjev, Aleš Loredan pa je trenutno drugi. Na tekmovanje sicer odhaja večje število tekmovalcev izolskega kluba tudi v pionirski in mladinski kategoriji. KAPUČINO JADRANJE V pšortorožu je bila ena zadnjih regat za sestavo državnih reprezentanc v razredih Evropa, Laser, 470 in Fireball. V elitnem slovenskem razredu 470 sta zmagala Čopi in Margon, Simon in Sandi Dekleva sta bila četrta, Jurak in Gale 13-ta, Čeligoj in Abram pa 15-ti. V razredu Evropa je zmagal koprčan Sekardi, Primož Mislej je bil šesti, sedmi Andraž Jadek, osma Andreja Rener in deveta Anja Dorošenko. Al Markočič je bil 12-ti, Miha Slekovec pa 14-ti. V reprezentanco sta se od izolanov uvrstila Anja Dorošenko in Primož Mislej. V razredu Laser so nastopili le štirje jadralci, zmagal pa je Jan Mikulin, Gregor Macaroil pa je bil tretji. Nastopila sta tudi dva Laser Radiala, Jure Žbogar pa je bil drugi. V razredu Fireball je jadralo kar devet posadk, zmagala pa sta Kansky in Golja pred Kavčičem in Pečaverjem ter posadko Jadek-Jadek. VESLANJE Čeprav se glavnina veslaške tekmovalne sezone šele začenja imamjo veslači za seboj že 11 regat doma in v tujini: Praktično ni prostega vikenda. Če ni tekmovanja pa se veslači "IZOLE" odpravimo na Bled, kjer so pogoji za delo na vodi skoraj idealni. Zadnja dva vikenda smo se udeležili dveh tekmovanj in priprav na Bledu.. 02. do 03.junija je bila v Zagrebu 5. mednarodna veslaška regata. Veslači Veslaškega kluba "IZOLA" Izola smo se regate udeležili s starejšimi veslači in sicer so na regati sodelovali veslači-mladinci = Bine PIŠLAR, Branko BAUK, Tomaž HVALA, Andrej KRIŽMANČIČ, Ernad RASTODER, Nika BABIČ in Aleksandra PRELAZ. Bili smo zelo uspešni, kljub temu da nismo uspeli prehiteti vseh tekmecev, saj so bili pogoji za veslanje zelo težki zaradi vetra in valov. Izolski veslači so v povprečju lažji in manjši od konkurence. Tako so imeli na progi še tekmeca več kakor ostali veslači. V soboto je Bine PIŠLAR v enojcu osvojil 1.mesto v B finalu, Branko BAUK pa 4.mesto v B finalu. Naj omenimo, da je Bine dosegel drugi najboljši čas, kar je vsekakor dober dosežek pred mednarodno regato na Bledu (22.-24.06.). Dvojec brez krmarja Hvala, Križmančič je v A finalu zasedel odlično 3.mesto. Veslačica Nika BABIČ je v B finalu dosegla 5.čas, Aleksandra PRELAZ pa v A finalu 3. mesto. V nedeljo sta veslačici Babič in Prelaz v kategoriji članic osvojili 1.mesto, Ernad RASTODER je v enojcu za lahke ----------- mladince osvojil 1.mesto, dvojni četverec pa je v A finalu osvojil 3.mesto. Mlajše kategorije so v nedeljo 03.junija nastopile v Miljah na mednarodni SPRINT regati na 500m osvojili sledeče rezultate: Dvojni dvojec - mlajši mladinci: Marko BURIČ, Matjaž RAIMONDI 2.mesto; Enojec - pionirke 89': Živa BABIČ - 2.mesto; Enojec - pionirke 87' Tea OKORN 3.mesto, Enojec - pionirji 87’: Miha HOTUJEC I .mesto; Jakob KOCJAN 3.mesto; Enojec - pionirji 89': Andraž KREBELJ 2.mesto; Miha VIČIČ 1.mesto; Matej KRULČIČ 6.mesto; Enojec - pionirji 88': Marko PERUZIN 1 .mesto; Enojec - mladinke: Jana BOŽIČ5.mesto' Enojec - mlajši mladinci: Dean ANTONČIČ 1.mesto; Boštjan MEDVEŠČEK 2.mesto; Leon VRTOVEC 4.mesto; Dvojni dvojec : Jana BOŽIČ, Marko DURIČ 3.mesto; Prejšnji vikend pa so na Bledu trenirali mladinci Hvala, Bauk, Pišlar in Križmančič. V ugodnih razmerah za trening so vsi štirje veslači dosegali dobre rezultate, tako da lahko pričakujemo tudi naslednji vikend ugodne vesti, ko se bodo veslači udeležili mednarodne veslaške regate na Bledu. Iz veslaškega kluba "IZOLA" Izola trenutno kandidirajo za mladinsko reprezentanco, kar štirje veslači. Upamo, da se bo ta krog po nastopu na Bledu razširil še za kakšnega veslača več. (Vlado KRULČIČ) POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Rokometna dvorana se ohlaja in tekmovalnost potiska v drugi plan, brez rokometa pa le ne more. Slovenski rokometni trenerji (res niso bili prisotni vsi) so izpopolnjevali znanje, ob praktičnem prikazu pa so sodelovali naši kadeti in kadetinje. Zanimivo, predvsem v prostem času, komentarji in ugibanja, tudi napovedi za prihodnost. Ob letošnjem "preblisku" Izolanov se tudi Slovenija sprašuje kaj jim pripravljamo za novo prvenstvo. Tudi oni (nekateri trenerji) še vedno ne verjamejo, da so vse priigrali le domači igralci. Ker za novo sezono ni predvidenih (tako kaže) bistvenih igralskih premikov, nas že počasi odpisujejo. Ob pripombi, da tudi nekaterim drugim klubom ne "cvetijo rožice" pa mi pojasnjujejo, da bodoče nasprotnike moraš "šokirati" z velikimi izjavami. Praksa, ki je Izola ne uporablja, težko je dobiti že najmanjšo "skrivnost", o velikih pa... Ob vsem črnem pa se v klubu pripravljajo na občni zbor. Vsi pričakujejo nov veter, predvsem pa ureditev pogojev za tekmovanje v elitni ligi. Verjetno brez kakšne poletne nevihte ne bo šlo, toda z dobro voljo se je uredilo in rešilo že veliko problemov. Pri dekletih stvari izgledajo dosti "lepše". Evropa je uredila tudi finančno stran in pogledi so bolj jasni. Ali se bomo že ob prvem izletu vpisali v knjigo "poznanih"? Poznajo nas kot organizatorje; kvalifikacije, Eurofest, turnirji. Za dobro ime se bo potrebno potruditi, dvojno. Dovolj daleč je še Evropa, vendar pa prihajamo. Dvorano bodo do takrat "prehodili" še nogometaši, pa rokometaši in drugi športniki. Gostišče Jasna Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354 http//izola.gvcri.net VETER V LASEH 2001 Akcija je bila organizirana (zaradi zasedenosti peščenih igrišč) v dveh delih in sicer: -26.05.2001 -nogomet (na peščenem nogometnem igrišču), -rolanje (na igrišču osn. š. V. Šmuc), -košarka (na zun. košarkarskem igrišču v Livadah), -02.06.2001 -odbojka (na peščenih igriščih v Simonovem zalivu). Tekmovalne ekipe so bile sestavljene iz fantov in deklet (mešano). Tekmovalo seje po posebnih prirejenih pravilih, ki jih je določil glavni organizator (ŠUS). Na vseh prizoriščih je bilo veliko veselja in tekmovalnega duha. Vsi nastopajoči so dobili za udeležbo spominsko majico in osvežilno pijačo (sponzor Coca cola), prvi trije v vsaki kategoriji pa tudi medalje. Tekmovanja so se zaključila ob približno 13.uri. Razvrstitev ekip po panogah: INogomet: Sodelovale so 4 ekipe, ki so igrale po sistemu vsak z vsakim. Vrstni red: 1. Delfini 2. Red dog 3. Moj ih 5 minut 4. Rals. 2.Rolan)B: Prijavilo seje 8 tekmovalcev, ki so opravili 40 m progo 6 krat. Vrstni red: 1. Tanika Hotujec 2. Katja Koprivec 3. Vanja Pavletič. 3.Košarka: Tekmovalo je 8 ekip v dveh starostnih kategorijah. Vrstni red: 10-12 let 13-15 let 1. Toni galeb Karamele 2. Diabolik Hip hop 3. Air banana Malibu 4. Morski psi Olimpija -Livade 4.0dbojka: Tekmovalo je 10 ekip v dveh starostnih kategorijah. Vrstni red prejemnikov medalj: 10-12 let 13-15 let 1. Skupina Jampy Lewis 2. Sprint Duhci 3. Modri lev The best OE Center za šport Internet: Sportisola.click2site.com SLOVENSKI P0TAPUA9 ZE SEDMO LETO ZA (ISTO MORSKO DNO KOPER • sobota • 02.06.2001 • od mestnega kopališča do mendrata KOPER • nedelja • 03.06.2001 • od mandrača do Semedelske ceste PIRAN • sobota • 09.06.2001 • področje mandrača in pomolov IZOLA • nedelja* 10.06.2001 • od Simonovega zaliva proti rtiču Ronek PIRAN • sobota • 16.06.2001 • od rta Madona proti Fiesi PIRAN • nedelja* 17.06.2001 • od Strunjanskega zaliva proti rtiču Ronek OBALA JE SLOVENSKI BISER Naj bo tako tudi njeno morsko dnol BISER POD SONCEM msifl waniow aod Mnogi govonjo o ekologiji, malo jih kaj postori. Slovenski potapljači se že sedmo leta trudimo, do slovenskemu morju povrnemo vsaj del tistega, kar je nekoč že imelo • čisto morsko dno. Veseli nas, da je krog tistih, ki prehajajo od besed k tkanjem, vsako leto širši. Sp nntprv>i «p rnnun Imiomn vuxn li «n nirwinZil! Ltnlnip riLZoni» Še posebej se zohval|ujemo vsem, ki so omogočili letošnje čiščenje: ^ŽltO NORIK SUB PK U„ VIRGO COM, INDUSTRIAI COMMERCE DEKANI. MESTNA OBČNA KOPER, MESTNA OBČINA PIRAN, SVOM • SLUŽBA ZA VARSTVO OBALNEGA MORJA. KRKA, BAYER PHARMA, BANKA KOPER, ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA, PERSIL • HENKEL SLOVENIJA. KOLINSKA, ETIKETA TISKARNA, PRESS CUPPING, ADRIA ■ TURISTIČNO PODJETJE, POMURSKE MLEKARNE, GALA ■ ŽIVILSKA INDUSTRIJA, LJUBLJANSKE MLEKARNE, RADENSKA, PIVOVARNA LAŠKO. HOTELI BELVEDER, ISTRABENZ MARINA KOPER, AC MARKETING, SIMONOV ZALIV, Ml LESNINA KOPER, FRIGOMAR, POMURKA, SI.MOBIL, TKK SREPENICA OB SOČI, NORIK SUB j»», in časopisu MANDRAČ, ki je omogočil objavo tega obvestila. Javni zavod Zdravstveni dom Izola Dantejeva 1, 6310 Izola tel:05/641 77 74, fax:05/641 83 41 DISPANZER ZA ŠPORTNIKE Obveščamo, da je v okviru Zdravstvenega doma Izola, na Dantejevi 1, pričel z delovanjem DISPANZER MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA. Dispanzer izvaja svojo.dejavnost vsak delavnik od 7:00 do 13:00, v torek pa od 13:30 do 19:30. Telefonska št.: 05/641 58 30 interna 207. Zdravstveni dom Izola Rod Jadranskih stražarjev TABORJENJE 2001 Le kdo si ne želi po dolgih dnevih preživetih pred knjigami preživeti v krogu prijateljev 8 nepozabnih dni v naravi, spoznati pravo taborniško življenje, peti i igrati se ob večernem tabornem ognju. Nepozabno doživetje bo prenočitev na prostem v bivaku, ki ga bomo izdelali sami, na ognju pa si bomo pripravili kosilo in večerjo. Pomerili se bomo v raznih športnih igrah in preizkusili v taborniških veččinah. Za en dan se bomo spremenili v Indijance in dan preživeli tako, kot oni, mnogo zabave in še, in še ... KJE: Gabrovka (JV od Litije) KDAJ: Od 26. Julija do 2. Avgusta 2001 (8dni). PROGRAM: * izleti in ogledi okoliških znamenitosti * izdelava vodovih kotičkov * orientacijski pohod s pomočjo potnih znakov * gozdna šola * lokostrelstvo * razne športne igre * indijanski dan * bivakiranje * preživetje v naravi * družabni večeri ob tabornem ognju * osvajanje različnih veščin CENA: 25.000,00 SIT Cena vključuje hrano (4 obroke dnevno), prevoz, spanje v šotorih na ležalnikih, organizacijo in vodenje programa. INFORMACIJE in VPLAČILA: Vsak petek od 20:00 do 21:00 v tabomi?ki sobi ob OŠ Livade oz. na vodovih sestankih. Vabljeni otroci od 6. leta dalje ! Taborniški pozdrav ! RJS Izola Matko Mioc |/ii«l«s IZOLA / Ljubljanska 51 /tel. 6418-042 URNIK pon-sob od 9 • 12 in 16.30 ■ 22 ure sob. do 21 ure skupinski družinski popusti ■ program za učinkovito hujšanje ■ izredno ugodne karte za mlade ■ brez letne vpisnine Obiščite nas v starem mestnem Ustanovitev izolskega mladinskega sveta Info toč(k)a MLADOST-NOVOST Kmalu bo začela delovati lnfo točka, kjer bodo vsem mladim na voljo različne informacije o štipendijah, mladinskem turizmu, mednarodnih izmenjavah ... (Darjan G) Poskusi organiziranja mladinskega življenja v Izolski občini dobivajo vse jasnejše pojavne oblike. Potem ko se je v naši občini oblikovalo kar nekaj društev z mladinskim predznakom, je v lanskem letu prišlo do ustanovitve Mladinskega sveta, kjer se je devet mladinskih društev in podmladkov političnih strank združilo z namenom organiziranega zastopanja interesov na mladinskem področju. Za predsednika so izvolili Alekseja Skoka, člana Mladega Foruma ZLSD. Eden glavnih ciljev mladinskega sveta pa je zgraditev novega mladinskega centra v parku Arrigoni. F ESTÀ UM. petek DELIRIUM rock band IN PREDSKUPINE 2-J.Uu. sobota FARAONI pop band ■M. nedelja od 12" naprej KULINARIČNA PRIREDITEV od 20°° koncert NOVA ZAPOVED krščanski pop rock ^__________________ MODRI VAL folk & pop band OŠTARIJA NA RUDI. TEL.: 05/64 16724 O rt rt rt < J O N Vsa mladinska scena V Izoli deluje kar nekaj društev, ki (so)delujejo na mladinskem področju. Najbolj delavna med njimi so že več let Ribari, Mladinski izolski center in zadnje leto Klub Izolskih študentov. Do sedaj jih je v mladinski svet pristopilo 9, ta pa so: Mic-Mladinski izolski center, Mladi forum ZLSD, Mlada Slovenija, mladinska sekcija pri Prostovoljnem Gasilskem Društvu, mladinska sekcija pri območnem združenju Rdečega Križa Slovenije, Taborniki Roda Jadranskih stražarjev, Mladi Socialdemokrati, Mladi pri Evangeličanski cerkvi. Zanimivo je, da kljub povabilu v svet niso pristopili prej omenjeni Ribari, pa tudi podmladek LDS-a Mladi liberalni demokrati. Mladinsko mešana komisija Formalne pristojnosti Mladinskega sveta so ob pomanjkanju ustreznih zakonov zaenkrat uredili le na občinski ravni. Novebra 2000 je bilo podpisano pismo o nameri med Mladinskim svetom in Županjo Bredo Pečan, na podlagi katerega so na zadnji seji občinskega sveta na predlog Županje imenoval tri predstavnike v mešano komisijo za mladinska vprašanja. Predstavniki občine so občinski svetnik Valdi Morato, psihologinja Bojana Gobbo in športni pedagog Fredi Radojkovič. Ostali trije člani pa bodo prihajali iz vrst predstavnikov mladinskega sveta. Denar Sveta vladar Mladinski svet ima trenutno za delovanje na voljo 2.800.000 sit za investicije, kar zajema tudi izdelavo projektne dokumentacije za bodoči mladinski center v Arrigoniju in 2.000.000 za sofinanciranje projektov mladinskih organizacij in sveta samega. Ob pomanjkanju ustreznih rešitev poteka financiranje preko Urada za družbene dejavnosti, ki sredstva usmerja glede na predlog Mladinskega Sveta. Mladinski prostor in čas Značilnost ogromne večine društev je pomanjkanje prostorov za dejavnosti in celo osnovno delovanje. V ta namen so v pritličju Gregorčičeve 21 odprli prenovljene prostore, ki ponujajo vsem mladinskim organizacijam prostor primeren za sestanke, literarne večere, potopisna predavanja. Prostori merijo 80 m2 in imajo tudi računalnik, odprti pa so takrat kot vsi drugi prostori na Gregorčičevi 21, kjer so urniki bolj birokratski kot mladinski: Od ponedeljka do četrtka: 8-22, v petek:8-24, v soboto 17-24, v nedeljo zaprto. Vidimo se ... V Četrtek 26.6, ko bo na Gregorčičevi 21 seja Mladinskega Sveta, kjer bodo v članstvo sprejeli še tri društva: Klub izolskih študentov in dijakov-KlŠD, Društvo mladih kristjanov - Jona in društvo Young Voices Slovenija. NA VARNEM KRAJU Lastnika koles na fotografiji morda še ne vesta, da so stojala pred občino namenjena prav parkiranju koles, možno pa je tudi, da sta se odločila za bolj varen kraj, saj se ve, da na občini v glavnem jemljejo. Zaposlovanj^ odrasle PREVEC SOL IN PREVEC LET Čeprav živimo v 21. stoletju zgodb nikakor ne zmanjka. Dve, ki smo jih slišali v zadnjem tednu pa sta si tako blizu, da sta vredni zapisa. Obe ženski sta v najboljših letih, nekje blizu petdesetih, za seboj imata blizu tri desetletja delovne dobe, obe sta bili v svojem poklicu uspešni a sta zaradi različnih razlogov ostali brez dela. Zdaj sta prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in upata, da bosta lepega dne dobili povabilo na pogovor o službi s katero bi zaokrožili svoje delovno obdobje. Prva ima dokončano višjo šolo, zaposlena je bila v kadrovski službi v metropoli, po preselitvi v Izolo pa že ves čas čaka na vsaj primemo zaposlitev. Bila je v vseh mogočih programih, poskusila je s samozaposlitvijo in javnimi deli, zdaj pa je v nekaj dneh dobila kar nekaj zanimivih ponudb. Zavod jo je poslal na pogovor o zaposlitvi za sobarico, pomožno delavko v kuhinji in končno še za čistilko v nekem podjetju v Kopru. Na vse pogovore je šla a izobrazba preprosto ni bila prava (previsoka), nekje pa so ji celo povedali, da neradi zaposlujejo delavke starejše od 50 let, ker so že slabega srca in jih rada zadene kap, potem pa imajo same probleme. Druga je celo življenje delala kot natakarica, končno seje poskusila še v zasebni obrti a je odnehala. Zdaj je na zavodu in išče vsaj sezonsko zaposlitev, vendar brez uspeha. "Zaposlujemo le dekleta do 30 let" soji povedali v enem od turističnih podjetij, podobno pa so verjetno menili tudi drugod, saj dela zanjo preprosto ni, čeprav menda na obali zelo primanjkuje gostinskih delavcev. To sta le dve zgodbi, podobnih pa je vsak dan več. Živimo pač v času, ki ni naklonjen zaposlovanju starejših oseb. Prav zato se zaposleni borijo za ohranjanje delovnih mest za vsako ceno, saj vedo da novega, kaj šele boljšega, ne bodo zlahka dobili. Problem seveda ni skrit in o njem se pogovarjajo tudi na ustreznih ministrstvih, rezultat pa naj bi bili programi, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Toda tisti, ki so že v tem problemu ne verjamejo več v to, da bo država rešila njihove skrbi drugače kot s socialno podporo. Izola kot turistično mesto Sprehajam se po Izoli in naenkrat dobim v usta kilogram prahu. Ozrem se malo na levo, malo na desno in opazim, da to sploh ni Izola. Malo se zberem izpljuvam prah in opazim, da to je Izola. Jejžeš, kaj pa je zdaj to. Vse razorano, premetano, prašno, umazano,.... Prva misel, ki se mi porodi v glavi je: "KAJ TO NAJ BI BILA PODOBA TURISTIČNEGA MESTA?". Saj bo kakega starejšega turista kap, ali pa se bo zadušil zaradi alergije na prah. Najhujše pa je to, da so morali razkopano, prašno cesto zalivati z vodo okoliški stanovalci. Tako so si podaljšali življenje za kako leto. Saj razumem, da se poleti, v vročini asfalt hitreje suši, ker je manj vlažno. Toda to ni odnos. Kak malo zahtevnejši turist si bo v trenutku premislil in ne bo ga več nazaj. To pa ni vse, še en dogodek se mi je dobesedno zagabil. Bila je sobota 9.6.2001, ko sem se s prijateljem ob lOh zjutraj sprehajal po Simonovem Zalivu. Ogledujoč si novo potko San Simon-Belveder naletiva na prijaznega tipa. V nekaj vljudnostnih stavkih se z njim spoprijateljiva in predstavi se nama z imenom Hash. Pravi, da je mariborčan, Viola (navijač mariborskega nogometnega kluba), star 29 let, voznik rešilca, ki je tukaj na zasluženem enotedeskem počitku. Tudi sam je bil pankič in zatu naju s kolegom razume, hkrati pa smo lahko skupaj prepredali stare zgodbe. Tedaj pa sva ga vprašala kako to, da se je vključil med Viole in kako mu je to, kot bivšemu pankiču se med njimi asimilirati ne da bi ga pretepli. Lepo nama je povedal, da imajo Viole določen način pogovarjanja. Zelo so kulturni in se med sabo ne podjebavajo. Na kratko med njimi vlada spoštovanje. Po dolgem izčrpnem pogovoru smo se vsi trije odpravili na kavo. Naš Hash je bil že pošteno narejen, tako da gaje gravitacijski zakon izjemno zafrkaval (prav mu je, zakaj ni raje študiral fizike). Hupa-cupa smo prišli mimo plaže prišli do napornega sansimonskega klanca, ko se pred nami pojavi varnostnik. Meni nič, tebi nič se začne dreti na Hasha. Ne vem kaj sta ona dva imela v preteklosti toda to ni način. Varnostnik je začel Hasha zmerjati in rekel mu je:" SEM TI POVEDAL, DA TE NOČEM VEČ VIDETI TUKAJ!!!! POBERI SE!!!!". Hash pa z težko razomljivim mariborskim naglasom:"JAZ SEM TUKAJ GOST!". Varnostnik, ga seveda ni razumel, zato mu je Hash moral to ponoviti kar trikrat. Na koncu pa gaje varnostnik le razumel in odgovoril:"JAZ BOM PA TEBE Z LOPATO PO GLAVI!!!!". To naj bi bil način? Sam sem že veliko prepotoval a kaj takega se mi še ni zgodilo nikjer! Da meje varnostnik kjerkoli, kot turista nadrl ali pa grozil.To je totalna demenca, sramota, neumnost, brezobzirnost,...turizem?!? Za MIC: tominsefaravek Pomoč teže zaposl j i vi m BI ZAPOSLILI 50 - LETNICO? Stopnja brezposelnosti se znižuje, razmere na trgu dela pa se spreminjajo, zato so nujni nekateri novi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, z enim od programov sofinancirali del plače pripravnikov in stroškov mentorstva, tako da bi spodbudili delodajalce in mlade, da bi ob odpiranju novih delovnih mest vztrajali v okoljih, kjer je prisoten beg možganov. Tako vsaj pravijo na Ministrstu za delo. S programom povračila prispevkov delodajalcem želijo delodajalce spodbuditi k novemu zaposlovanju teže zaposljivih, iskalcev prve zaposlitve, starejših in dolgotrajno brezposelnih ter prejemnikov denarnih pomoči. Delodajalec je v primeru, da na novo zaposli brezposelno osebo, upravičen do prejemanja povračila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za porodniško varstvo, obvezno zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti. Program spodbuja predvsem novo zaposlovanje starejših in dolgotrajno brezposelnih ter pri delodajalcih z do 50 zaposlenimi. Na področju varnosti in zdravja pri delu bi lahko že lani pričel veljati zakon, sprejet v polletju leta 1999, ker so delodajalci imeli možnost po njem uravnavati svoje poslovanje. A to se ni zgodilo, in dveletni rok za prilagoditev se izteka (27. julija). Izjavo o varnosti oziroma sistem pravil in ukrepov za zagotovitev varnega in zdravega dela mora pripraviti vsak delodajalec od približno 160.000, je dejal Brezovar. Po njenem pregledu bodo delodajalcu vsekakor izročili ureditveno odločbo in ga opozorili na morebitne pomanjkljivosti (brez kazni), ki jih mora odpraviti v določenem roku. To pa ne bo veljalo za tiste delodajalce, ki izjave o varnosti sploh ne bodo pripravili, in jih bodo prijavili (praviloma) sodnikom za prekrške, da bi plačali kazen v višini najmanj 300 tisoč tolarjev in največ deset milijonov tolarjev. S programom sofinanciranja zaposlitev pri izvajanju pomoči starejšim na domu želijo spodbujali stalno zaposlenost. Pri tem naj bi občine odprle nova delovna mesta, ministrstvo pa bi sofinanciralo (v nekaterih primerih stoodstotno) zaposlitev oseb, ki so se doslej v programe vključevale v okviru javnih del. KATJA PISOT MALIBU ALEKSANDRA ČERMELJ ANIKA W&M ANDRAŽ HRIBAR MIRAN RUDAN „ IIP* TULIO FURLANIC Ili FLIRT flMJ MATJAŽ JELEN SEBASTIAN Wk CALIFORNIA E '' JAN PLESTENJAK ffejg ROK’N’BAND DELIRIUM slavko ivai||||WMr LARA BARUC^^jj KARAMELA ' DADO TOPIČ TITOV TRG, KOPER/PIAZZA TITO, CAPODISTRIA NAJBOLJ GOLI OTOK NAŠE NOVEJŠE ZGODOVINE Goli otok ni turistična destinacija. Kljub temu je eden najbolj znanih dalmatinskih otokov, saj je v letih informbiroja pa vse do sredine osemdesetih bil kaznilnica. Še posebej po letu 1948 je bil kaznilnica za vse tiste, ki so vztrajali pri komunističnem intemacionalizmu in so jih tedanje oblasti tja poslale na "prevzgojo". Med njimi je bilo tudi precej revolucionarjev, partizanov in komunistov iz Slovenske Istre, kjer je bil intemacionalizem prisoten tudi zaradi takšne usmerjenosti komunistične partije Italije. Turistični obisk Golega otoka, ki so si ga omislili obalni upokojenci in borci je bil zato nekakšno simbolno dejanje ob spoznanju, da so ti dogodki pač del zgodovine, ki opa nikakor ni bila vredna pozabe. Ne gre spregledati podatka, da je bilo na otoku zaprtih več kot 40.000 ljudi, da je tam umrlo okoli 5.000 oseb in da o tem priča pokopališče, ki pa ga oblasti ravno ne razkazujejo turistom, udeležili predvsem številni katamaranom Prince of Venice upokojenci, malo manj | pa borci, saj je v nekaterih spomin na te čase še zelo živ. Omeniti velja, da je bil med udeleženci tudi Dušan Lazar (fotografija spodaj) z Belvedeija, ki je tam preživel tri leta, zgolj zato, ker je bil pač intemacionalist, čeprav samo v glavi in ne v dejanjih. Pripovedoval je o svojih doživetjih na otoku, o tem kako so zaporniki takorekoč iz nič ustvarjali vse kar je na otoku danes moč videti in o veliki lakoti, ki je tam vladala, saj se je domov vrnil z vsega 35 kilogrami teže. Pa vendar o starih časih ni razmišljal z jezo in obsojanjem: Bilo je pač tako in zdaj je treba misliti naprej" je povedal tistim, ki so iz njega hoteli izvleči še kaj več. Povejmo še, da so na dvodnevnem izletu udeleženci obiskali tudi Rab in tam položili venec ob spomeniku internirancem in se zadovoljni vrnili nazaj domov z nasvetom tudi drugim morebitnim izletnikom: "Oglejte si Goli otok, saj je še vedno tak kot nekoč. A ne bo dolgo tako, saj ga dnevno obišče okoli 600 turistov". PRVO TURISTIČNO POBRATENJE Nedeljski obisk turistične delegacije iz Slovenskih goric v našem mestu je bil zanimiv po marsičem. V prvi vrsti gre za dokaj novo obliko sodelovanja turističnih društev in lokalnih turističnih organizacij do katere je prišlo dokaj slučajno na posvetu o delovanju Turističnih informacijskih centrov, kije bil pred dobrim mesecem v Laškem. Predsednik izolskega turističnega društva, Lojze Pečan in direktorica LTO Lenart, Vesna Murko sta se dogovorila o obisku članov turističnih društev Lenart, Jurovski Dol, društva vinogradnikov Lenart in Lutkovnega gledališča Lenart, ki so se pripeljali v Izolo s tremi avtobusi, še enkrat toliko zainteresiranih za izlet po Slovenski Istri pa je ostalo doma. Obisk so zaključili s pravo štajersko veselico na Lonki v Izoli, kjer so predstavili dokaj nenavadnega funkcionarja, Ovtarja - varuha Slovenskih goric. Gre za osebo, ki že po tradiciji varuje vinograde, za svoje delo pa ni plačan ampak to počne zaradi odnosa do tradicije, nekako tako kot stari ribiči, ki še pletejo mreže ob različnih praznikih pri nas. Tudi žeje in lakote ni bilo videti. Gostje so s seboj prinesli vino, mesnine in sladice, ki so jih pripravile članice aktiva kmečkih žena, Izolani pa smo jim ponudili tradicionalne sardelice in refošk. Kot del protokola je bila izmenjava poslovnih daril oziroma slavnostna menjava pletenk vina, pismo o nameri o turističnem sodelovanju pa sta podpisala izolska županja Breda Pečan in župan občine Lenart, Ivan Vogrin. Popvejmo še, da so izolski turistični delavci goste s Slovenskih Goric oborožili s propagandnim gradivom, hkrati pa so se dogovorili, da bomo Izolani obisk vrnili jeseni, seveda v času trgatve. Županja občine Izola Breda Pečan in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin ugotavljata da sta obe občni ustanovili lokalno turistično organizacijo in da veliko vlagata v razvoj turizma, kot perspektivne panoge. Župana izražata podporo v medsebojnem sodelovanju, zato s k 1 on etti PISMO O NAMERAH ZA SODELOVANJE NA PODROČJU TURISTIČNE PROMOCIJE dogovorita se da bodo za tesnejše sodelovanje izpeljane naslednje aktivnosti: - enkrat letno predstavitev Izole v Lenartu ob projektu trgatve oziroma predstavitev Lenarta v Izoli z predstavitvijo kulturne in naravne dediščine. - obe lokalni turistični organizaciji bosta zagotovili promocijo partnerskega kraja oziroma njegove turistične ponudbe skozi celo leto. - skozi celo leto si bosta medsebojno izmenjevali informacije o prireditvah in dogodkih in le-te objavljali v Turističnem informacijskem centru oz. na oglasnih tablah turističnega društva. Predstavitve bosta organizirali kot skupni projekt v okviru katerega bo vsaka stran nosila svoje stroške v kolikor se ne dogovorita drugače.Pri vsakem skupnem projektu bosta formalnosti uskladila pred izvedbo projekta. Županja občine Izola Župan občine Lenart Breda Pečan mag. Ivan Vogrin V Izoli, 10. junija 2001 | KOLUMB ODKRIL IZOLO Na carinskem pomolu je te dni privezana ena najbolj nenavadnih jadrnic, kar jih pluje po slovenskih morjih. Gre za jadrnico kitajskega tipa, ki je seveda predelana tudi za plovbo po našem morju, namenjena pa bo sveda tudi turističnim vožnjam. galerije galerija ALGA Četrtek, 21. iunija ob 20.00 Otvoritev razstav« likovne skupine LIK iz Izole Galerija INSULA V petek, 15. junija ob 20.00 otvoritev razstave ARS FOROIULANA Dvanajst umetnikov združenja Centro Friulano Arti Plastiche Casarsa, Di Tomaso, Feroleto, Jus, Magri, Rosso, Orzan, Raza, Rosolen, Russo, Sivini, Zavagno Petek, 22. junija ob 20.00 GIB, GLASBA, GLAS Plesni večer s plesalkami Plesnega studia 1A I, ki ga vodi Lilijana Š. Ujčič in gosti. Vstopnina : 000 SIT, 500 SIT Sobota, 30. Junija ob 20.30 ZA ZIDOVI- plesna predstava Izvedba in koreografija: Patricija Sosič,Vesna Stojnic, Tomaž Simatovič Vstopnina : 000 In 500 SIT Rezervacije vstopnic : galerija ALGA med 10.00 in 12.00 ter 10.00 in 20.00 Tel.; 64184 39 ARTKINO SREDA 20. JUNIJA OB 21 URI NEBEIKA VRATA -THE NINTH G AT E Režiser: Roman Polanski Glavne vloge: Johnny Depp, Frank Langella, Lena Olin Zadnji film Romana Polanskega, po mnenju mnogih največjega ustvarjalca druge polovice 20. stoletja, je nekakšen "remake" njegove klasično grozljive drame "Rosemaryjin otrok" iz leta 1968. Tudi tokrat gre za nadnaravne sile, ki obvladujejo človeka, če se jim seveda prepušča in za tiste, ki jih izkoriščajo za svoje zle namene. Film spominja na najboljše srhljivke Alfreda Hitchcocka. GLASBENA ŠOLA OBVEŠČA VPISOVANJE novih učenčev v oddelke predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice, instrumentalne razrede in nauk o glasbi ter otroški zbor in petje (po mutaciji). Otroci nad 8 let bodo opravljali preizkus glasbenih sposobnosti, mlajši pa zapeli pesmico. PONEDELJEK, 18. JUNIJA, OD 17.00. DO 19.00.. Vpisovanje s preizkusom bo potekalo v učilnici nauka o glasbi, soba 4 v zgornjem nadstropju glasbene sole Izola. GLEDALIŠČE STEPSI ZMOREJO ŠE VEČ Premiera Gledališke skupine STEPS, ki ni imela naslova, je bila že druga letos in lahko bi rekli, da je še enkrat potrdila, kako imamo opravka s skupino, ki je že temeljito prerasla meje amaterskega gledališča. Toda tega smo že vajeni, zato to ne more biti več dovolj za navdušenje nad njihovo novo predstavo, ki temelji na dramskem zapisu Kundere, vendar velikokrat odide tudi na poti improvizacije, kar se je med predstavo morda pokazalo kot največja vrlina tega, razmeroma skromnega in po malem neduhovitega teksta. Čeprav predstavljena kot burka je predstava bolj malo burkaška in tako sojo morali reševati igralci med katerimi je tokrat izstopal Luka Mahne z materjo, ki jo je presenetljivo doživeto odigrala Marja Ličen. Nasploh igralskemu kolektivu ne gre kaj očitati, saj so bile vloge dobro izbrane z izjemo glavnega igralca - ravnatelja, ki ga je odigral Darjan Gorela, vendar se je videlo, da mu vloga ni pisana na kožo. Postavitev je dokaj statična, odhodi igralcev z odra prepogosti, prazen oder pa je prevečkrat čakal nekoliko predolgo, kar je seveda tudi posledica nemogočega izolskega odra. Premiera je bila izvrstno obiskana, igralci nagrajeni z dolgimi aplavzi, na koncu pa smo dočakali tudi režiserko Zvonko Radojevič, ki je utrujeno priznala, daje iz teksta izvlekla največ kar je bilo mogoče. Tak občutek smo imeli tudi mi. Sobota, 16. Junija ob 20.00 Luigi Pirandello La morsa Drama, enodejanka v režiji Daria Schera Izvaja gledališka skupina Skupnosti Dante Alighieri iz Izole in Srednja šola Pietro Coppo iz Izole. V izolskem kulturnem domu so se prejšnji teden na svoji letni produkciji predstavili mladi plesalci plesne skupine LAI, ki jo vodi Liljana Š. Ujčič. Mladi plesalci so pokazali presenetljivo mero plesnega, da ne rečemo baletnega znanja, kar priča o tem, da v Izoli raste nov perspektiven plesni naraščaj. PRVI KORAKI MALIH PLESALCEV KINO' ODEON 'IZOLA ČETRTEK, 14.6., PETEK, 15.6., SOBOTA, 16.6., NEDELJA, 17.6., PONEDELJEK, 18.6. in TOREK, 19.6.2001 BARABE, SLOVENSKI, OB 19.00 Režija in scenarij: Miran Zupanič Vloge: Marko Mandič, Katarina Stegnar. Primož Bezjak, Nasilje izolskih mladoletnikov ZA BIVANJE V IZOLI SO POBIRALI "DAJATVE" S kazensko ovadbo proti trem mladoletnikom se je minuli teden končala dlje časa trajajoča zgodba o grožnjah, izsiljevanju in pesteh, v katero je sicer vpletenih sedem izolskih mladoletnikov, starih od 15 do 17 let. 17-letni K.J., 16-letni D.B., 17-letni I.O., 17-letni A.V., 16-letni V.R., 15-letni P.F. in 17-letni E.M. naj bi v letošnjem letu storili kar 14 kaznivih dejanj izsiljevanja in poskusa izsiljevanja. Žrtve so bili dijaki izolske SGTŠ, ki so obenem varovanci dijaškega doma. Začelo se je spomladi, ko se je omenjena skupina začela pogosteje zadrževati v okolici dijaškega doma, čez čas pa so se nekateri že smukali po hodnikih in vdirali celo v sobe. Zgodba je prišla na dan, ko je konec maja V.R. na avtobusni postaji v Izoli od svoje žrtve zahteval 30.000 tolarjev. Ker mu jih ta ni dal, je V.R. obračunal z njim s pestmi. Fant seje po tem dogodku opogumil in vzgojitelju povedal o večmesečnem izsiljevanju, ki gaje bil deležen, in tako je vse skupaj prišlo na dan. Policisti in kriminalisti, ki so vodili preiskavo so v pogovoru z oškodovanci ugotovili, da sta že 22.maja K.J. in D.B. vdrla v eno od sob v dijaškem domu in od treh dijakov zahtevala po 500 tolarjev. Pri tem sta brcala v vrata in grozila ter odšla šele, ko sta dobila, kar sta zahtevala. Na dan pa so prišle še druge podrobnosti, nad katerimi se velja zamisliti. Izolski mladci so v odgovor na vprašanje, zakaj so to počeli povedali, da je Izola njihov teritorij, kjer so oni gospodarji. Dijaki iz doma so prišleki in ker bivajo na njihovem ozemlju morajo za to plačati. Skupina si je menda nadela tudi ime: Brača poderanih gača. Policisti so po opravljeni preiskavi vložili ovadbo za tri izmed njih in jih odpeljali k preiskovalni sodnici, ki jih je po zaslišanju izpustila na prostost. Že naslednji dan so bili junaki izolskih ulic, češ, kaj nam pa morejo... Da so njihova dejanja prišla na dan, pa ni šlo v račun 16-letnemu S.B., ki je sklenil obračunati s tistimi, ki so jih "zatožili". Izmuznil se je mimo vzgojiteljev in vdrl v sobo enega od oškodovanih fantov ter ga nameraval udariti s steklenico po glavi. Dejanje mu je zadnji trenutek preprečil eden od vzgojiteljev, fanta pa so policisti prav tako ovadili zaradi ogrožanja varnosti in ga odpeljali k preiskovalni sodnici, ki je po zaslišanju tudi njega izpustila. Osumljenci so svoja dejanja v glavnem zanikali. Zgodba bo tako dobila tudi sodni epilog, ki za dva od vpletenih mladcev ne bo prvi. K.J. in A.V. sta namreč že v preteklosti bila ovadena zaradi kaznivega dejanja ropa, ko sta z razpršilcem pošpricala prodajako v eni od izolskih trgovin in od nje zahtevala denar. (K.B.) Ravnateljica Mara Kobal nam je ob teh dogodkih povedala, da imajo zadnje leto veliko težav z omenjeno skupino fantov. Vzgojitelji so skušali situacijo reševati sami, večkrat pa so bili primorani tudi poklicati policiste, saj jim niso bili kos. Še pred njihovim prihodom so se mladeniči ponavadi razbežali. Dvakrat so tudi razbili šipo. 'Treba je vedeti, da ima naša šola pet vhodov. Na enem je dežurni učenec, na drugem vzgojitelj, nekateri so popoldne zaklenjeni, še vedno pa je odprta restavracija in uhajanje po hodnikih in sobah je možno, saj je celotno stavbo težko nadzorovati. " Na šoli resno razmišljajo o tem, da bi najeli varnostnika, kar je vse bolj razširjena praksa v slovenskih šolah. "Žalpa šola nima sredtev za ta namen, saj bi nas to stalo okrog 300 tisoč tolarjev na mesec," pravi Kobalova, ki je na šolsko ministrstvo že naslovila prošnjo za sofinanciranje. Sedaj morajo počakati na odgovor ministrstva, nato pa bodo ukrepali naprej. (K.B.) KAJ SO O DOGODKU ZAPISALI POLICISTI 1. zapis Na policijski postaji smo prejeli klic iz SGTŠ od koder so zaprosili za intervencijo, ker je prišlo do pretepa med dijaki in Izolani. Ob prihodu policistov so se udeleženci pretepa razbežali, vendar so policisti hitro ugotovili za koga gre in se lotili pisanja prijav sodniku za prekrške. 2. zapis Ponovno smo prejeli klic iz SGTŠ s katerim so nas obvestili, da je v šoli spet prišlo do pretepa. Na kraju dogodka so izsledili znanega mladoletnega prestopnika, ki so ga pripeljali na policijsko postajo, opravili z njim ustrezen pogovor potem pa napisali kazensko ovadbo zaradi ogrožanja z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru, saj je oškodovanca hotel udariti s steklenico po glavi, vendar se je ta še pravočasno umaknil. Ponovni poskus napada so mu preprečili drugi stanovalci doma. NEDOTAKLJIVI MLADOLETNIKI (MD) Po mnenju mnogih je za takšno obnašanje, ob vseh drugih dejavnikih, od družine do šole itd., kriva tudi zakonodaja, ki mladoletnim storilcem prekrškov in kaznivih dejanj ni prav nič nevarna, zato si lahko privoščijo takorekoč vse. To seveda ni čisto res, saj vzgojne ukrepe in kazni za mladoletnike določa šesto poglavje kazenskega zakonika. Za začetek je treba definirati mladoletnike nasploh. Otroci so osebe do 14 let in proti njim se ne smejo uporabiti kazenske sankcije, mlajši mladoletniki so stari od 14 do 16 let in proti njim se lahko izrečejo le vzgojni ukrepi, starejši mladoletniki pa so starejši od 16 a še nimajo 18 let in se jim lahko izrečejo vzgojni ukrepi po omenjenem kazenskem zakoniku. Ker vsi mladoletniki radi uporabljajo izraz: "saj mi nič ne morejo" bo morda prav, da napišemo, kaj jim vseeno "morejo". Vzgojni ukrepi so: ukor (izreče ga sodišče), navodila in prepovedi, nadzorstvo organa socialnega carstva, oddaja v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom, oddaja v zavod za usposabljanje (te kazni lahko izreče sodišče). Starejšemu mladoletniku sodišče lahko izreče tudi denarno kazen, če jo je zmožen plačati, izreče pa se v dnevnih zneskih in ne sme trajati dlje kot pol leta. Starejšemu mladoletniku sodišče lahko izreče tudi mladoletniški zapor, vendar le za kaznivo dejanje za katero je z zakonom predpisana kazen hujša od pet let zapora. Kazni je torej kar nekaj, vendar praksa kaže, da se sodišča najpogosteje odločajo za najblažje oblike kaznovanja, teh pa se mladoletni kršilci seveda niti najmanj ne bojijo. Ali bi se vi bali takšnih kazni? Navodila in prepovedi (77. člen) (2) Sodišče lahko izreče mladoletniku naslednja navodila in prepovedi: 1) osebno se opravičiti oškodovancu; 2) poravnati se z oškodovancem tako, da mladoletnik s plačilom, z delom ali kako drugače povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem; 3) redno obiskovati šolo; 4) usposabljati se za poklic ali sprejeti zaposlitev, ki ustreza njegovemu znanju, sposobnosti in nagnjenju; 5) nastaniti se pri določeni družini, v domu ali drugje; 6) opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti; 7) zdraviti se v ustrezni zdravstveni organizaciji; 8) obiskovati vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo podobno posvetovalnico; 9) udeležiti se programov socialnega treninga; 10) opraviti preizkus znanja prometnih predpisov; 11) prepoved vožnje motornega vozila pod pogoji, pod katerimi je mogoče to sankcijo izreči polnoletnim. (3) Pri izbiri in izrekanju navodil in prepovedi sodišče praviloma upošteva mladoletnikovo pripravljenost za sodelovanje. (4) Navodila ali prepovedi smejo trajati najdalj eno leto.__ KRIMINALIJE CREMO NA MORJE Na policijsko postajo je prišla občanka in povedala, da je neznenc v času njene odsotnosti ukradel izvenkrmni motor za čoln, ki gaje imela shranjenega ob počitniški prikolici. Iste dni pa je nek drugi občan prijavil, da so mu na deponiji ukradli čoln, ki gaje imel tam shranjenega že dlje časa. Če povežemo oba dogodka so stvari jasne: poletje je tukaj. VARUŠKA NI LE VAROVALA Prejšnji teden so dečki obravnavali tudi kaznivo dejanje kraje denarja, ki gaje osumljena varuška, takoimenovana babysitter. Občasna varuška je med varovanjem otroka nabirala neprostovoljne prispevke in tako v daljšem času nabrala kar zajeten kupček denarja. Dečki so napisali kazensko ovadbo, olajšana delodajalka pa išče novo varuško. OLJE IN VODA Na policijsko postajo je poklicala občanka in sporočila, da seje soseda hudo opekla z oljem. Na kraj nesreče so prihiteli policisti in reševalci in ugotovili, daje starejša gospa, ki živi sama v stanovanju pozabila, daje ob pripravi večerje dala na plinski štedilnik posodo z oljem. Olje se je najprej segrelo nato pa je začelo goreti. Skušala ga je pogasiti s kuhinjsko krpo, ker pa to ni bilo uspešno je posodo oziroma olje polila z vodo. To je seveda povzročilo, daje vroče olje začelo špricati naokrog in tako je dobila hude opekline po obrazu, vratu, prsih in rokah. Reševalci so jo najprej odpeljali v izolsko bolnišnico, ker pa so njene opekline zelo hude so jo nato odpeljali v ljubljanski klinični center. TEKME NI BILO Sredi noči so policisti sprejeli obvestilo, da proti stadionu hodi skupina mlajših moških, ki so kot kakšni ultra nogometni navijači, saj so vinjeni, kričijo na ves glas in še razbijajo tam parkirane avtomobile. Policisti so vse tri nasilneže izsledili, med postopkom pa so morali celo uporabiti fizično silo in sredstva za vklepanje (lisice). Privdli so jih na policijsko postajo, nato so tam tudi prenočili, zjutraj obiskali sodnika za prekrške in eden od njih je dobil še kazensko ovadbo zaradi poškodovanja tuje stvari, saj je iz enega od avtomobilov odtrgal znak vozila. Lastniku je povzročil za kakšnih 50 tisočakov škode. VLOMILCI SO SPET TUKAJ Konec tedna so policisti obravnavali kar tri vlome v stanovanja. V prvem primeru je neznani vlomilec ukradel glasbeni stolp in videorekorder, v drugem primeru so zmanjkali ročno izdelani okrasni predmeti, v tretjem primeru pa so izginile umetniške slike večjih vrednosti. Ker gre očitno za dobro organizirane vlomilske mojstre policisti ponovno opozarjajo občane naj dobro poskrbijo za varnost stanovanj in vrednosti v njem. DROBNE ZANIMIVE Ob kontroli delovnega časa lokalov so policisti legitimirali gosta in ugotovili, da je v Sloveniji dlje kot bi smel biti. Odpeljali so ga do sodnika za prekrške nato pa napotili iz države. V Gavioliju so se tokrat stepli. Bili so štirje, policiste pa je pričakal le tisti, ki jih je dobil z malo krvavim nosom a brez hujših posledic. Policisti so prejeli tudi prijavo, da je nekdo z nožem poškodoval ponjavo za skakanje, saj je na njej naredil približno 2 metra dolgo zarezo. Občanka pa je sporočila, da jo je stanovalec polil z vodo in ozmerjal. Vročekrvneža bodo poslali k znani sodnici za prekrške. Smola pa taka MLADENIČ NAPADEL ŽUPANJO Če ne bi bilo očevidcev za dogodek ne bi niti izvedeli, saj nihče od seznanjenih očitno ni hotel napihovati tistega, kar seje dogajalo prejšnji teden na pločniku ob Cankarjevem drevoredu. Po pripovedovanju slučajnih mimoidočih je županja z možem hodila po pločniku v smeri restavracije Izola (bivša stavbenikova menza). Ker so na cesti potekala izkopavanja je bil promet urejen s semaforjem, mladeniču iz Izole pa se je očitno zelo mudilo, zato se je odločil za vožnjo po pločniku, saj je rdeč semafor ustavil vozila v tisti smeri. Med vožnjo po pločniku je seveda pripeljal do obeh pešcev in ker na njune kretnje ni ustavil sta morala odskočiti, sicer bi ju povozil. Županja je menda v tem trenutku brcnila v odbijač avtomobila, to pa je mladca, ki se mu ni naenkrat nič več mudilo, tako razjezilo, da je ustavil avto, skočil do županje in jo zagrabil za vrat. Vmes je posegel županjin mož, ki je mladeniča zadržal in ga skušal umiriti a ni imel veliko uspeha. Potem so vsi nekam telefonirali, nakar je mladenič sedel v avto in odpeljal, županja in mož pa sta odšla do restavracije. O dogodku smo povprašali tudi županjo a je povedala le to, da so miličniki dobili prijavo dogodka, da so mladeniča hitro našli in da seji je prišel opravičiti. Za koga gre nam ni povedala, čeprav smo neuradno dobili tudi ta podatek. Pravzaprav je nenavadno, da policija o tem ni obvestila medijev, pa ne zaradi medijske odmevnosti dogodka ampak zato, ker so tudi funkcionarji navadni občani in ker tudi otroci znanih ljudi nimajo pravice do imunitete, ki si je ne zaslužijo. SRAKARSKI KOTIČEK Dijak gostinske šole je sporočil, da mu je nekdo iz sobe ukradel denarnico z vsebino vred. V prvem nadstropju italijanske srednje šole je nekdo razbil šipo, vendar v notranjost ni vstopil. Občan je sporočil, da mu je nekdo na parkirnem prostoru ukradel vlečno kljuko. Iznajdljivi nepridiprav je tako storil kaznivo dejanje vredno najmanj 25 tisočakov. Nekemu občanu pa so vlomili v barako in v klet. Neznanec ali neznanci so od tam odnesli agregat, vbodno žago, vrtalni stroj in še nekaj kosov različnega orodja. Lastnika so oškodovali za najmanj 170.000 tolarjev. Prejšnji teden so pred fitnessom ukradli gorsko kolo, ki ga je lastnik pustil pred vhodom. Iz recepcije hotela pa so sporočili, da so njihovemu gostu na plaži ukradli kratke hlače v katerih je imel denarnico z dokumenti in denarjem. PROMETNI DOGODKI Ponoči so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila, kije vozil pod vplivom alkohola, saj je rezultat preizkusa z alkotestom pokazal kar 1.84 gramov alkohola na kilogram krvi. Odredili so strokovni pregled za odvzem telesnih tekočin in mu preprečili nadaljno vožnjo. Toda slabo uro kasneje so policisti spet ustavili istega voznika, ki se za vse njihove odredbe ni zmenil, zato so ga morali pridržati. O objestnosti in popolnem menefregizmnu priča tudi podatek, da so policisti ustavili voznika, ki je vozil brez registrskih tablic. Povabili so ga na policijsko postajo kjer je prijavil, da so mu tablice ukradli. Med akcijo nadzora voznikov koles z motorjem so policisti obravnavali veliko število kršiteljev, ki so v glavnem vozili brez čelad, precej pa jih je tudi brez ustreznega izpita. Vse čaka obisk pri sodniku za prekrške. Zgodilo seje tudi nekaj prometnih nesreč v katerih je en voznik kolesa z motorjem dobil hujše telesne poškodbe, v drugem primeru pa je prav tako motorist enostavno zbežal s kraja prometne nezgode, ki jo je povzročil. INTIMNEJŠI ZIN Nič več ni tako kot je bilo in tudi Združene igre narodov so drugačne kot nekoč. Pred leti je bilo to srečanje velikega števila mladih iz različnih držav, ki so za teden dni dobesedno okupirali naše mesto, danes pa vse bolj spominja na nekakšno izmenjavo počitniških kolinij, ki so zelo prijetne za tiste, ki so izbrani za takšne počitnice, drugim mladim pa je pravzaprav vseeno. In tako lahko sklenemo: udeleženci so zadovoljni, organizatorji tudi, le mesto je imelo od tega bolj malo. POLETJE JE NAKAZANO Nekoč je veljalo, da se poletje začne takrat ko cestarji začnejo popravljati ceste. Potem so se cestarji naveličali teh kritik in letos celo obljubili, da med sezono ne bodo delali na cestah čisto nič. V Izoli imamo odlok o tem, da med turistično sezono gradnje niso dovoljene, zato izvajalci del na Cankarjevem drevoredu hitijo, a ne tako, da bi se kadilo za njimiampak se kadi za avtomobili. Morda v sezoni res ne bodo delali, so jo pa zagotovo najavili.. Četrtek °etek Sobota Nedelja sončno sončno sončne sončno max 25 max 26 max. 27 max. 28 min. 15 min. 15 min. 16 min. 15 | MOTOHOV KOT ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00 ob ponedeljkih zaprto COPPO JE PREKOPAN Park Pietro Coppo bo dobil novo podobo a bo še vedno osrednji Izolski park z zeleno travo, belim peskom, vodnjakom v sredini in nedeljskimi godbami na pihala v turistični sezoni. Le tega, zakaj se imenuje po Pietru Coppu velika večina domačinov in turistov še dolgo ne bo izvedela. Pa bi bila majhna spominska tabla čisto dovolj. I Projektiranje in inženiring stanovanjske in pisarniške opreme mobelJSalon pohištva Gl*- mobel d.o.o. Zelena ulica 10, 6310 Izola, Slovenija TEL: +386 (0)5 6417668 FAX: +386 (0)5 6417667 KUHINJE Urnik: 09-12 in 16-19 Sobota 09-12 - 20% UGODNI PLAČILNI POGOJI: - kredit na 1 leto - TOM + 0% - kredit na 2 leti - TOM + 2% - kredit na 3 leta - TOM + 3% - možnost obročnega plačila - za plačilo v gotovini nudimo popust do 20% - dokumentacijo kredita na 1 leto uredimo pri nas, brez izgube časa na banki