v 
ZBADLJIVKE PO ANTICNO 
Izbor grških in rimskih epigramov 
Izbrala, popravila in pripravila za objavo: 
Nada GROŠELJ 
Prevajanje 34 grških in 35 latinskih epigramov, ki so predstavljeni na na-
slednjih straneh, je bil projekt, s katerim smo se sedanji in nekdanji štu-
dentje klasične filologije pomalem ukvarjali kar dve leti. Zametki segajo še 
v leto 1997-98, ko je bila ustanovljena Študentska sekcija DAHŠ-a in so naši 
študentje na Gimnaziji Poljane organizirali literarni večer (z obvezno rim-
sko zakusko), kjer sta Jera Ivanc in Gregor Pobežin brala prevode grške in 
rimske vinske poezije. Ta dogodek, ki je s svojo kulturno in umetniško 
ravnijo najbrž presenetil marsikaterega obiskovalca, nas je spodbudil, da 
smo začeli razmišljati o še kakšnem takem podvigu - korak naprej pa bi 
lahko napravili s tem, da bi tudi prevode izdelali kar sami. Ta zamisel se je 
zdela posrečena iz več vzrokov, med drugim tudi zato, ker bi bil tak pro-
jekt dobra šola metričnega prevajanja, saj množina še neprevedenih antič­
nih del kar vpije po prevajalcih, kak tovrsten prevajalski seminar pa na 
Oddelku za klasično filologijo še ni organiziran. Potreben je bil le še kon-
kreten predlog in ko je na sestanku jeseni 1998 David Movrin predlagal 
epigrame, smo se lahko lotili dela. 
Kot članica sekcije, kijije bil projekt zaupan, sem imela predvsem tri 
naloge: narediti izbor grških in rimskih epigramov,jih razdeliti med pre-
vajalce in voditi prevajalsko delavnico. Izhajala sem iz dejstva, da je bila 
količina epigramov predvidena za branje na literarnem večeru (največ za 
45 minut), tako da sem se omejila na dobrih 30 epigramov v vsakem jezi-
ku. Vsebinsko smo se odločili zgolj za satirične epigrame, ki so najbližji 
modernemu pojmovanju te zvrsti. Tako je npr. prišlo v zbirki grških epi-
gramov Anthologia Palatina, iz katere sem črpala grška delca, v poštev le 
enajsto poglavje (Epigrammata convivalia et irrisoria), medtem ko je osta-
lih 15 (ki vključujejo krščanske epigrame, opise kipov v bizantinskem gim-
naziju, uvode k Antologiji, ljubezenske pesmi, posvetila, epitafe, homoero-
tične pesmi, pesmi v nenavadnih metrumih in nenavadnih oblikah ipd.) 
odpadlo. Kljub omejitvi pa je bilo materiala še vedno ogromno in zaradi 
razlike v virih sem morala pri grških in latinskih epigramih postopati raz-
lično. Moj prvotni načrt je bil, da bi s pomočjo literarnih zgodovin ugoto-
vila, kateri avtorji so najbolj znameniti, potem pa bi se osredotočila na te, 
po možnosti v kronološkem zaporedju, v kolikor bi bili pač dostopni. Tega 
Keria II - 1 • 2000, 127-158 
128 Keria II - 1 • 2000 
se mi je tudi uspelo držati pri rimskih avtorjih, kjer si sledijo neoteriki iz 1. 
st. pr. n. š. (neki Papinij ali morda Pompilij, Bibakul, neznan avtor iz istega 
obdobja in seveda Katul), Marcial, cesar Hadrijan in njegov prijatelj Flor v 
besednem dvoboju ter Avzonij in Klavdijan, s katerima stopimo že v 4. st. 
n. š. 
Drugače pa je bilo pri grški Antologiji. Prvič je v 11. poglavju le nekaj 
tistih avtorjev, kijih posebej izpostavljajo pregledi literarnih zgodovin (kot 
Antipater iz Tesalonike, Filodem ali Lukilij), pa armada drugih imen, ki 
jih včasih ni moč zaslediti v dostopnih razpravah. Drugič pa epigrami v 
tem poglavju (vseh skupaj 442) niso razvrščeni kronološko ali po avtorjih, 
ampak (zlasti od začetka) po tematskih sklopih-pretežno pivskim epigra-
mom tako sledi niz puščic na stare ženske, potem na boksarje in športnike 
nasploh, pa na suhe in majhne osebe, zdravnike, slabe pesnike, neumne 
gramatike in retorje, astrologe, skopuhe, tatove, zanič pevce „. Žal se tudi 
ta ureditev kmalu zamaje, tako da so (zlasti v drugi polovici) epigrami na-
kopičeni brez posebne rdeče niti, a kot teme lahko omenimo še brivce, 
zavistneže, ljudi z velikimi nosovi, vojake, slikarje, tako in drugačno spol-
nost, norčevanje iz prebivalcev posameznih grških pokrajin - Hijcev, Kili-
kijcev, Kapadokijcev (v smislu: vsi XY so lopovi - razen enega, ki pa je tudi 
od tam in zato seveda tudi lopov!), smrdljivce „. Zato se mi je zdelo še 
najbolje, da tako pri izboru kot pri razporeditvi ne izhajam iz avtorjev, 
temveč iz vsebine. Skušala sem izbrati epigrame s čimbolj različnimi vsebi-
nami, pri tem pa sem se zanašala v glavnem na lastni okus glede tega, kaj 
danes še lahko učinkuje smešno. (Mimogrede, zanimivo je opazovati, ka-
tere telesne lastnosti so se zdele starim vredne posmeha v primeri z današ-
njim časom, ki seveda ni kaj dosti boljši, samo navzven bolj »politically 
correct«. Najbolj prezira vredna se je očitno zdela majhna ali suha postava, 
medtem ko dandanes šal o prvi skoraj ni - razen tistih, ki letijo na predsed-
nika države -, druga je pa itak ideal. Pač pa ni zbadanja debeluhov, ki so 
danes tako na udaru. Tempora mutantur „.) Grške epigrame sem tudi 
citirala v skladu s tem pristopom, namreč ne po avtorjih (kot latinske), 
ampak po vzoru izvirnika tako, da zaporedni številki, ki jo ima epigram v 
Antologiji, sledi še ime avtorja oz. pripombe kot »avtor neznan«, »avtor ne-
gotov« ali celo »drugo«, ki so povzete iz Antologije. 
Izbrani epigrami, grški kot latinski, torej vsebinsko posegajo na različ­
na področja. Nekateri so povsem osebni in se nanašajo na konkretne ose-
be ali dogodke, drugi pa so spet bolj podobni šalam ali anekdotam. Reci-
mo tisti grški, kjer nastopa generični »Marko«, ali pa tisti o bolhah, pri 
katerem se moramo spomniti na znani vic, kako družino na taborjenju cel 
dan pikajo komarji, zvečer pa sinček ob pogledu na kresničke prestrašeno 
vzklikne: »Oči, oči, zdaj nas pa že z baterijami iščejo!« Ali pa štorija o Mira-
nu in Lajdi „. Pri bežnem pregledu se sploh zazdi, da je med grškimi več 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 129 
takih »vicev« kot med latinskimi. Pri Rimljanih se pojavijo predvsem v poz-
nejši dobi, npr. pri Avzoniju, kije večkrat tudi presajal epigrame iz Antolo-
gi,je v latinščino (o zdravniku, o športnikih ... ) . 
Posebno poglavje so seveda »kosmati« epigrami, ki zavzemajo nemaj-
hen del te produkcije (in so npr. v Loebovih izdajah na strani z angleškimi 
prevodi diskretno prepisani po latinsko!). Če hočemo dobiti vsaj približno 
predstavo o antičnem epigramu, so obvezni tudi taki, toda po spletu ne-
srečnih okoliščin so od mojega izbora prav ti skoraj vsi ostali neprevedeni 
(nekateri grški, pa tudi Katulovi, kjer obtožuje Gelija incesta, Marcialovi). 
Vendar upam, da tudi tisto malo, karje prevedeno, kaže, v kakšne stranišč­
ne globine so se stari radi spuščali. Od prvotnega izbora je torej nekaj 
pesmi izpadlo, nekatere pa so bile dodane naknadno (npr. Movrinovi pre-
vodi Katula in Marciala ali prevod, ki ga je prispeval še prof. Matjaž Babič), 
vendar je bila glavnina prvotne zamisli realizirana. 
Potem ko sta bila opravljena izbor in porazdelitev epigramov, ki se je 
pozneje še precej spreminjala glede na delavnost sodelujočih, so se pojavi-
li prevajalski problemi - samo razumevanje besedil (temu naj bi odpomo-
glo prevajanje po dvojezičnih izdajah), metrika, besedni red in imena. Ve-
čina epigramov je napisana v elegičnem distihu, ki slovenščini dobro leži 
in ki ga mora bodoči prevajalec antičnih besedil čimprej usvojiti, tako da 
smo se načelno držali prevajanja v izvirno obliko (v veliko pomoč namje 
bil članekjosipa Stritarja o slovenskem heksametru, ki gaje priskrbel D. 
Movrin). Izjema so bile le dvovrstičnice, kjer sem se osebno raje odločila 
za Sovretov način, torej prevajanje v štirivrstičnice, saj je rimana štirivrstič­
nica veliko bliže slovenskemu pojmovanju kratke pesmice in pogosto tudi 
bolj poantirana kot pa kombinacija dveh med seboj različnih verzov. Tega 
so se oprijeli še nekateri drugi prevajalci, najdemo pa tudi prepesnitve v 
izvirnem distihu. Izvirne oblike smo se načeloma držali tudi pri drugih 
metrumih - jambih, trohejih in Falajkovem enajstercu -, vendar je tu več­
krat prišlo do odstopanj, ki naj bi približala prevod slovenskemu bralcu. 
Problematični so npr. jambi, ki zaradi zadnjega poudarjenega zloga v slo-
venščini radi zvenijo prisiljeno in okorno, zato sem sama v enem primeru 
(Avzonij XIX, 38) spremenila dolžino in število vrstic ter spremenila jam-
be v katalektične. Tuje nam zveni tudi holjamb, ki je v enem prevodu (Ka-
tul 52) nadomeščen s hiperkatalektičnimjambskim senarjem in obogaten 
z rimami, v drugem (Marcial X, 62) pa z navadnim jambom. Tudi namesto 
Falajkovega enajsterca se enkrat pojavijo bolj tekoči katalektični daktilski 
tetrametri (Bibakul), enkrat (Katul 54) pa povsem posodobljena, rimana 
prepesnitev v katalektičnem jambskem senarju. Precej prevodov pa ven-
darle ostaja zvestih izvirniku. 
Od drugih problemov bi izpostavila še nenaravni besedni red, ki se 
130 Keria II - 1 • 2000 
tako rad prikrade v metrične prevode in ki prav pri tem žanru deluje po-
vsem zgrešeno, saj ne gre za umetelno beletristiko, ampak za krepke, ne-
posredne, pogosto substandardne in karseda naravne zbadljivke. Poleg tega 
pa so bili prevodi od vsega začetka namenjeni branju pred publiko, tako 
da so morali biti kar najbolj pregledni in razumljivi. Iz tega vzroka smo se 
prevajalci včasih tudi odločili kakšno ime izpustiti ali celo ponašiti, zlasti, 
kadar s sodobnega vidika pravzaprav ni pomembna konkretna oseba, mar-
več tip, ki ga predstavlja. Tak primer so pesmice o generičnem »Markos«-u, 
ki je postal Marko, ali pa o raznih zdravnikih, kjer nam niso več pomembne 
tedanje osebe in njihove »žrtve«, ampak samo še smešenje napak pri dolo-
čenem poklicu. Skratka, potrebnih je bilo precej sestankov, tako splošnih 
kot individualnih s posameznimi prevajalci, da smo prediskutirali proble-
me in spravili prevode na neko enotno raven, pa še potem so bili včasih 
potrebni popravki. Toda mislim, da se namje trud splačal in da lahko naš 
prvi poskus opogumi tudi naslednje generacije klasičnih filologov. 
Nada Grošelj, februar 2000 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 
GRŠKI EPIGRAMI 
(vsi so vzeti iz zbirke Anthologia Palatina, XI. poglavje) 
30. FILODEM 
' o n:p'tv i::yeo Ka't n:E:v'l:E Ka't !::vvE:a, vuv,' Acppoohri, 
EV µ6A.tc; EK n:pcl:nric; vuK'l:oc; te; 'hE.A.wv, 
olµol KCX.l 1:0U1:' aino KCX.1:CX.!3pax:6· TCOAAcXKl o' fiori 
fiµu'}avEc; 1'tvi]0KEl 1:0U1:0 1:0 1:EpµE.plOV. 
r n yftpac;, yftpac;, 'l:l not}' U01:EpOV' fiv a cp't KTJal, 
n:oti]crEtc;, b'l:E vuv w8E µapmv6µE1'ta; 
Jaz, Afrodita, ki prej sem zmogel po petkrat, devetkrat, 
zdaj še enkrat težko, preden zasvita se dan. 
Joj, pa še tistikrat enkrat na hitro. Zgodi se, da večkrat 
gine mi mrtev na pol tale mednožni sodrug. 
Starost, ah starost, le kaj bo šele potem, ko ti prideš? 
Kaj povzročiš? Midva čisto sva uvela že zdaj! 
131 
Prevedla Jera Ivanc 
71. NIKARII 
"HKµacrE NtKov6ri· Ki:x.yeoA.E.yw· T]KµacrE 8' alni] 
ilVtKCX. LiEUKCX.AlWV cXTCAEWV EtOEV UOWp. 
Tcx.U'l:CX. µEv ouv fiµEtc; OUK oloaµEv, cXAA' on 'l:CX.U'l:TJV 
OUK avopa ~TJ'l:ElV vuv EOEl, cXAAa 1:cXcpov. 
Zrasla je v cvet Nikon6ja in jaz še pristavim, da zrasla 
takrat, ko Devkali6n videlje rasti vode. 
Mi o teh dneh nič ne vemo, le to, da bi ona 
morala prej kot moža grob si začeti iskat. 
75. LUKILIJ 
Prevedla Ignacija]. Fridl 
Ouwc; b vuv wwuwc; 'OA.uµmKbc; E'ixE, :LE13a01:E, 
p"iva, yE:vEwv, bcppuv, Co'l:Cx.pm, 13A.E:cpapa· 
E'i 1:' an:oypmvaµEvoc; TCUK'l:TJc; an:OAcOAEKE n:cina, 
&01:' EK 'l:cOV n:a1:plKcOv µTJOE A.al3Etv 1:0 µE:poc;· 
132 
EtKOVtOV yexp a8E.A<jli:x; E:X,CDV n:pOEVTJVO:X,EV auwu, 
Kat KEKpt't' cXAA6'tpt0c;, µ118E:v oµowv E:X,CDV. 
Tale olimpijec, cesar, ki danes je tak, kakor vidiš, 
nekdaj imelje še nos, čelo, ušesa, oči. 
Kadar sprejel je poklic rokoborca, pa vse je pogubil, 
izmed očetnih dobrin deleža sploh ni dobil: 
brat pred sodniki je namreč pokazal njegovo podobo, 
rekli so: »Tujec je ta, sliki podoben ni nič.« 
Keria II - 1 • 2000 
Prevedla Ignacija]. Fridl 
79. LUKILIJ 
ITUK't'llt; &v Ka'tEAUCJE KA-E6µ~powc;· Eii;a yaµiJcrac; 
E.v8ov E:X,Et n:A-11yc0v 1cr1}µm Kat NE:µEa, 
ypauv µa:x,'tµ11v, 'tUn:'tOUcrav' OA-uµn:ta, Kat 'tCx n:ap' aui;cp 
µ&lclcov 't8Etv <jlp'tcrcrcov i] n:oi;f: ,;6 cri;ci8tov. 
"Av ydp avan:vcucrn, 8E:pc'tat ,;de; n:avi;oc; aywvoc; 
TC:A'll'YCxt;, ČD<; an:o8cp· Kav an:o8cp, 8EpE'tat. 
Padel je mojster pesti Kleombrot, kar si našel je ženo, 
v hiši domači ima Istma, Nemeje udar, 
borbeno starko, ki suva ga s silo olimpijcev, dom pa 
vidi, da v strahu je on, česar ni zrl stadion. 
Kadar zadihati skuša, kot v pravcati bitki se vsuje 
ploha udarcev takoj, vrne, pa spet je tepen. 
80. LUKILIJ 
Prevedla Ignacija]. Fridl 
O't cruvaycovwi;at i;bv n:uyµa:x,ov iov1}a8' f.1}11Kav 
"Amv· ou8E:va yap n:wn:oi;' ioi;pauµancrcv. 
Tu rokoborcu poklicni tovariši grob so nasuli, 
Apija namreč nikdar ran ni nikomur zadal. 
Prevedla Ignacija]. Fridl 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 
85. LUKILIJ 
NuK'ta µecrriv bwl.ricrc 'tpexwv no'tE M<ipKoc; bnAl.'tTJc;, 
wcr't' anoKAEwt}flvm n<ivwt}E 'to <J'tci8wv. 
O\ yap 8riµ6crwt Kcl.crt}al. 'ttva n<iv'tcc; f:8o~av 
bnA l. 'tTJV 'ttµ 11 c; c'l. VEKC:X 'tcDV A 11}1. V(l)V. 
Ka't 'tt yap; c'tc; wpac; tivol.ycw· KC:Xl 'tO'tc MapKoc; 
llA '\'}E, npo<JEAActTC(l)V 't0 <J'ta8l.cp <J'tcXDlOV. 
Marko nekoč se je uril do polnoči v teku z orožjem; 
štadion končno zapr6, njega pa notri puste. 
Nihče opazil ga ni, saj spričo njegove hitrosti 
mislili so, daje kip, ne pa, da človekje živ. 
Zjutraj se štadion znova odpre, in glej ta napredek -
Marko je tekel vso noč, končno dospel je na - štart. 
133 
Prevedla Nada Grošelj 
95. LUKILIJ 
Tov µtKpov M<iKpwva t}epouc; Kotµc6µcvov cupoov 
c'tc; 'tPcO'YATJV µtKpoc; 'tOU no80c; clAKU<Jc µuc;. 
0 Oc; 8' tv 'tTI 'tpc!JyJ..n 'lftAbc; 'tbv µuv tmonvl.~ac;, 
»Zcu na'tcp«, c'incv »EX,ctc; 8cu'tcpov' HpaKAE<X«. 
Nekdaj pritlikavi Makro zaspal je v poletni vročini, 
našla ga drobnaje miš, v luknjico zvlekla s seboj. 
On pa, junak, se je zbudil in kar golorok jo zadavil, 
potlej pa vzkliknil: »O Zevs, novega Herakla glej!« 
103. LUKILIJ 
'E~ a't6µwv' EntKOupoc; OAOV 'tOV K6crµov EYP<X'lfEV 
Eivm, wuw 8oKwv, "AAKtµE, AETC'tO't<X'tOV. 
Prevedla Nada Grošelj 
Et M 'tO't' ilv L'.lt6cpavwc;, l':yp<X'lfEV av EK LllOcjJCxV'tOU, 
wu Ka't 'tWV cX't6µwv nouJ..u 'tt AEn'tO'tepou, 
f] 'tCx µi':v ČXAA' f:yp<X'lfc <JUVE<J'tavm E~ ČX.'t6µwv av, 
EK wuwu 8' a-ln<xc;, "AAKtµE, 'tac; a't6µouc;. 
Svet daje ves iz atomov, nekoč Epikur je napisal. 
Mislilje pač še takrat, daje najmanjši atom. 
134 
Če bi tedaj Diofanta poznal, bi napisal, da svet je 
iz Diofanta nastal, manjšega kakor atom, 
ali pa, da so ostale stvari iz atomov zgrajene, 
zgradbo atomov pa bi tvoril on sam - Diofant. 
Keria II - 1 • 2000 
Prevedla Jelena Isak 
113. NIKARH 
Tou Alt'hvou L.\tCx; EX'l'}-Ei; b KAlVlKCx; TJ\jJCX.'tO MapKoi;· 
Kcx.l U 1'}-oi; c:D v Kcx. l ZEui;, a1JµEpov t K<jlepE'tCX.l. 
Včeraj se kipa je Zevsa zdravilničar Marko dotaknil. 
Kip je bil bog in kamnit, vendar je že pokopan. 
Prevedla Jelena Isak 
118. KALIKTER 
O\n' EKA'U<JEV <l>EtDCDV µ', out}-' TJ\jJCX.'tO" aA.A.a rcupE.~cx.i; 
tµv1J0t)-11v CX.U'tOU wuvoµcx., Karcf.1'}-cx.vov. 
Ni se me zdravnikova 
roka dotaknila, 
a že sama misel nanj 
me je v smrt pahnila. 
121. KALIKTER 
Prevedla Nada Grošelj 
XEtpoupywv ta<Pcx.~Ev' AKE01:0pl.8riv' AyE.A.cx.oi;· 
„zfuv yap xwA.EuEtV«, <P1101v „tµEAAE 'taA.cx.i;«. 
Naš doktor Agelaj 
bolnikaje zaklal. 
Povedalje, zakaj: 
ker živ bi hrom ostal! 
Prevedla Jelena Isak 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 
132. LUKILIJ 
Mtcroo, M:crnO'tCX Kcx'icrcxp, ocrotc; vtoc; ou8Eno't' ou8dc; 
f]pECYE, KcXV i::\nn, »µftvtv čx.ct8E 't}i::a«, 
&.,A,A,' ftv µT] ITpt<iµou ne; EX,TI X,p6vov fjµt~<ilccxKpoc;, 
il KCXl K'Up'toi; aycxv, ou OUVCX't' <'X,A,~cx ypci~EtV. 
Et 8' OV'tCDc; OU'tCDc; 'tOU't' ECY't' EX,OV, <l3 U'Jl:CX'tE ZEU, 
c'tc; 1:0ui; KTJA i]'tcxi; EPX,E'tm ti cro~'tcx. 
Sit sem, o Cezar, vseh teh, kijim nihče od mladih za nič ni 
dober, čeprav bi dejal »Srd mi, boginja, zapoj!« 
Star moraš biti kot Priam, skrivenčen, na pol tudi plešast; 
vsak, ki to ni, jim ne zna - alfe napisati prav. 
Zeus najvišji! Če takšna je stvar, potem pa edino 
k temu, ki kilo ima, pride povrh še modrost ... 
135 
Prevedel David Movrin 
133. LUKILIJ 
TEttVT]K' Eu'tUX,t8T]i; b µi::/coyp<i~oc;. O't KCX'tcX ycx'icxv 
~i::uyi::'t'· E:x,wv cpoac; EPXE'tm Eu'tu:x,18TJc;· 
KCXt Kttt<ipcxc; cxu'tcl) OtE't<i~cx'tO cruyKcx'tcxKcxucrm 
8c.08i::Kcx, Kcx't Ktcr'tcxc; c'tKocrmEV'tE v6µwv. 
Nuv uµ'iv b XcipCDV E'Jl:EAi]AUttc· nou 'tti; ant/c'l'.tn 
lcomov, End x<i8TJv Eu'tu:x,18TJc; Kcx'tt:x,i::t. 
Meliški pesnik Evtihid umrl je; v beg, vi pod zemljo, 
pravkar Evtihid gre k vam, ode prinaša s seboj. 
S truplom je velel sežgati še dvanajst kithar in ob ajih še 
petkrat po pet košar, polnih njegovih poem. 
Končno vas Haron ujel je; le kam naj kdo še pobegne 
zdaj, ko Evtihid celo Had v oblasti ima? 
151. AVTOR NEZNAN 
Prevedel David Movrin 
'Pi]'topoi; CX.8' i::'tKcbv· b 8E: pi]'tCDp, pi]'topoi; i::'tKcbv. 
Kal nooi;; Ou A,cxA,tn· ou8E:v bµot6'tcpov. 
To je govornikov kip. - Resnično, kot pravi govornik. 
- Res? - Seveda, ves tih! Nič mu podobno ni bolj. 
Prevedel David Movrin 
136 
152. AMIJAN 
Et j3ouAEt 'tOV rccii8a 8180:.~m pi]wpa, ITauAE, 
cbc; ouwt m:i V'tcc;, ypciµµa'ta µTi µm'}-f.'tco. 
Pavel, če hočeš, da kdaj tvoj sin postal bo govornik, 
kakršni danes pač so, črk naj nikdar ne spozna. 
Keria II - 1 • 2000 
Prevedel David Movrin 
166. AVTORNEZNAN 
ITAOU'tElV cpaot O"E rcciv'tcc;, eyw 8E. O"E cpT]µt TCEVEa'i}m· 
xpftatc; yap TCAOU'tOU µ<'xp'tuc;, > ArcOAA6cpavEc;. 
"Av µc'tE.xnc; au'twv au, act yi vc'tat· cX. v 8E cpuA-ci't'tTic; 
KAT]pov6µotc;, cmo vuv 'YlVE'tcxt ClAAO'tpta. 
Pravijo vsi, da bogat si. Jaz edini zanikam. 
Saj si bogat le takrat, kadar zapravljaš denar. 
Tvoje je namreč zares le tisto, kar sam uporabljaš, 
kar pa v mošnjičku stari, vnukov postalo je last. 
172. LUKILIJ 
Prevedla Jelena Isak 
rcVVT]'i}Ev 'tEKVOV KCX'tETCOV'tlO"EV A UAOc; O KVtrcoc;, 
\lfll<Pl.šcov auwu acošoµE.vou 8arccivac;. 
Lastno dete utopfl 
je Avel skopariti. 
Pa zakaj ga je ubil? 
Je hotel prihraniti„. 
186. NIKARII 
NuK'ttK6pa~ C:x8ct t}ava'tYJcp6pov· aA,A,' o'tcxv <:xan 
l1T]µ6cptAoc;, t}vl'jaKEt KCXU'toc; b VUK'ttK6pa~. 
Prevedla Jelena Isak 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rirnskih epigrarnov 
Kadar skovir se zadere, 
smrt s svojim krikom razširja. 
Ko pa Demofil zapoje, 
smrt pokosi še skovirja. 
137 
Prevedla Jelena Isak 
192. LUKILIJ 
MaKpO'tEpcp <Y'taup4) O"'taupouµEVOV aA.A.ov E.amou 
b <jl1'.tovcpoc; Liw<jlwv €yyuc; '18wv €'taK11. 
Ljubosumnež 
Ko je zagledal ob sebi nekoga viseti na križu 
večjem, kot bilje njegov, zjokal se je Diofont. 
196. LUKILIJ 
Prevedla Jelena lsak 
'Puyx°'; Exoucra Bt'tw 'tptm1'.tijKtvov, o'lov 't8oucrav 
'tTJV' EKČX.'tllV au'ti]v o'loµ' an:ayxov'tcrm, 
»Etµ't« A.f:ya »O"cD<jlpcov, AouKtAAtE, Ka't µovoKOt'tfo« 
A't8c1.'tm yap \crcoc;, »n:ap1'.tf:voc; c'tµ't,« A.EyEtv. 
"Oc; 8f: A.f:ya µtcrc'iv µE, KaKov 'tOlOU'tO yaµijcrac;, 
'tTlt; ainflc; crxol.11 'tEKva crao<jlpocruv11c;. 
Bito podobna po gobcu je opici, saj še Hekata, 
brž ko bi videla njo, v zanko bi dala svoj vrat. 
Pravi, da pamet ji svetuje sami ponoči ležati, 
sajjo gotovo je sram reči: »Devica sem še.« 
Tisti, ki mene sovraži, naj s tako se spako oženi, 
z njo naj otroke ima, pamet jim matere da! 
232. KALIAS ARGEJEC 
Prevedla Jelena lsak 
A'td xpucrl.ov 11 cr1'.ta, floA. UKpt 'te· vuv DE n:En:COKcO<;, 
E.~an:'tv11c; E.yf:vou A.ucrcroµavf:c; 'tt KaK6V· 
citcl. µot boKEEt<; KaKo<; EµµEvm. O'lvoc; €A.eyxa 
'tov 'tp6n:ov· ouK €yf:vou vuv KaKoc;, aA.A.' €<jlav11c;. 
138 
Vedno si bil kot zlato, Polfkrit, a zdaj, ko popivaš, 
mahoma, kar naenkrat, blazen postaneš in slab. 
Meni se vedno je zdelo, da tak si. Vino razkrije 
čud - slab nisi postal, slab si pokazal se zdaj. 
235. DEMODOK 
Ke:ria II - 1 • 2000 
Prevedla Jera Ivanc 
Ka't 't68E LlT]µ086KO'U· Xlot K<XKOl· oux b µE:v, oc; 8' ou 
reci V'tcc;, rele T]v IlpoKH:ouc; · Ka 't IlpOKAETJc; 8E Xioc;. 
Demodokovaje, da na Hiosu vsi so bedaki. 
Ne samo ta ali oni - prav vsi so enaki; 
Vsi, Prokles pa ne. 
Prokles, ki s Hiosa je. 
268. DRUGO 
Ou 8uva'tm 'tft XEtp't 11p6K/coc; 'tTJV p'iv' i:xrcoµucronv· 
Prevedla Jera Ivanc 
'tfic; pwoc; yap exn 't'i]v xepa µtKpo'tepTJv· 
ou8E: AE'YEl Zci) <JcOODl/ Eci v TC'tapfr ou ycip CX. KOUEt 
'tfjc; ptv6c;· TCOAU ycip 'tfjc; cXKofjc; arcexn. 
Proklos si s prsti nosu nikakor ne more otreti: 
roke premajhne mu dlan nosa obseči ne da. 
Nikdar, ko kihne, ne reče si: »Bog pomagaj!«, ko vendar 
kihanja slišati ni; nos predaleč je stran. 
Prevedla Sonja Capuder 
272. AVTOR NEGOTOV 
'Avepac; fipviJcravw, Ka't ouK E:yevovw yuvatKcc;· 
o{n' čxv8pcc; ycyciacrtv, f:rcc't rcex:1'.1ov f:pycx, yuvmK&v· 
OU'tE yuvatKEc; ECX,<JtV, ETCEl cpucrtv EAA<XXOV av8pwv. 
, Avepcc; c'tcr't yuvat~'t, K<Xl av8pcicrtv c'tcr't yuvatKEc;. 
Moški so spol zavrnili, a ženske še niso postali; 
rojeni niso kot moški, saj njih ravnanje je žensko; 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rirnskih epigramov 
hkrati pa niso kot ženske, saj moške so vendar narave. 
Ženske jih vse za moške in moški za ženske imajo. 
139 
Prevedla Sonja Capuder 
276. LUKILIJ 
E't<; cpuA.a.KiJV l3A.11tl-dc; TCO'"Cc McipKO<; b apyoc;, EKOV'"Cl, 
bKvrov t~i::A.tl-i::"iv, cbµoA.6y11cri:: cp6vov. 
V ječi je Marko Lenoba nekoč prostovoljno pristal: ker 
ni se ljubilo mu ven, raje priznalje umor. 
Prevedla Sonja Capuder 
277. LUKILIJ 
Tfic; vuK'"Co<; '"Cpoxcicra.c; tv urcvotc; rco'"CE McipKoc; b apyoc;, 
ouKf:'"C' EKotµi]tl-11 µi] rcCx.A.t rcou '"Cpoxacrn. 
Sanjal nekoč je Marko Lenoba, da urno je tekel. 
Nič več ne spi od tedaj: zanj je napor bil prehud. 
315. LUKILIJ 
E'wtoi::v' An'toxoc; '"CTJV AucrtµCx.xou rco'"CE TUATJV, 
KOUKE'"Cl '"CYtV TUATJV i::"tcrtoi:: A ucr'tµa.xoc;. 
Videl nekoč je Antioh blazino v Lizimaha hiši: 
svoje blazine odtlej videl Lizimah ni več. 
330. NIKARH 
Prevedla Sonja Capuder 
Prevedla Sonja Capuder 
'EKA.i]tl-T]v EXil-Ec;, LiT]µi]'"Cpti::· cri]µi::pov flA.tl-ov 
oi::rnvi::"iv. Mi] µf:µ\jrn, KA.'tµa.K' E:xi::tc; µi::yCx.A. 11v· 
EV '"CO'..U'"C'fl TCCTCOlT]KCl TCOAUV xp6vov· ouo' Cx.v E<JcDtl-T]V 
cri]µi::pov, aA.A.' avf:j3T]V KEpKOV OVO'U KCl'"CEXCDV. 
140 
0 H\(/at 'l:cDV čxcnpcov· Zcu<; tiv'tKa 'l:bV ravuµfi811v 
T]pn:acrc, 'l:TID' CXU'l:bV, <jlatVE'l:'' excov ČX.VEj3T]. 
u Evt}cv 8' c't~ AlDT]V n:61:' a<jlt~Em; OuK Cx.<jlui]<; 8: 
EUPT]KCX<; 'l:EXVT]V n:w<; E.crn at}civaw<;. 
Res si včeraj me vabil, Demetrij, in jaz se primajem 
danes šele, a kaj! - tvojih stopnic je preveč. 
Toliko časa na njih sem prebil, da težko bijih zmogel 
sam, ko ne bil bi se vzpel osla držeč se za rep. 
Dom se ti vzpenja v nebo; ko Zeus Ganimedaje ugrabil, 
tja se je dvignil, držeč fanta v svojih rokah. 
Nič ne vprašam, če v Had kdaj prišel boš. Nisi neumen, 
sredstvo gotovo imaš: z njim premagal boš smrt. 
Keria II - 1 • 2000 
Prevedla Sonja Capuder 
340. PALADAS 
"Qµocra µupt<':x.Kt<; f:n:typaµµa'l:a µT]KE'l:t n:otc'iv· 
n:oA.A.wv y<ip µcopwv E.xt}pav f:n:ccrn:acrciµ11v. 
'AA.A.' bn:61:av Ka1:'t8co wu Ila<jlA.ay6vo<; 'l:O n:p6crcon:ov 
Ilanaycit}ou, CY'l:E~m 'l:i]v v6crov ou 8uvaµm. 
Stokrat sem sveto že sklenil, da dal bom slovo epigramu, 
saj sem nakopal si z njim mnogo bedakov na vrat. 
Toda da pride mi le pred oči Paflagonec Pantagat, 
dobri so sklepi vsi preč, brž recidivo dobim. 
341. PALADAS 
A'tv't~ttv µev 6:.ptcrwv, b 8e \(/6yo<; ext}rn<; apxfi· 
aA.A.a KaK&<; t'tn:c'iv,' AntK6v f:crn µioA.t. 
Pohvale nikdar dosti ni, 
a graja vir je razprtij. 
Pa vendar ploha zlih besed 
mi tekne bolj kot turški med. 
Prevedla Nada Grošelj 
Prevedla Nada Grošelj 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 
390. LUKILIJ 
E\ µE <j>lActc;, Epyq:i µE <j>tAEl, KCX.l µi] µ' a0tKT]cr11c;, 
ap:x,i]v 'tOU !)A.arc'tctV 'ti]V cptUcx.v l'}f.µi::voc;. 
Ila<Jl yd.p avl'}pc07tol<JlV EYcO TCOAU KpE<J<JOVCX. cpT]µt 
'ti]V cpcx.vi::pd.v E:X,l'}pcx.v 'tflc; oo/vi::pflc; cptUcx.c;. 
clDcx.crt 8E KCX.l vi]E<J<JlV ČX.AlTCACX.VEE<J<Jl :X,Epc'touc; 
'tac; ucpci/vouc; TCE'tpcx.c; 'tcDV cpcx.vi::pwv crm/vciocov. 
Bodi prijatelj v dejanjih, če res si prijatelj! Ne bodi 
z mano zato, da nekoč laže bi mi škodoval. 
Mislim, da ni ga človeka, ki ne bi odkrito sovraštvo 
manj povzročilo mu zla kakor prijatelj lokav. 
Saj tudi ladji, ki blodi po morju, baje so nevarne 
skale, prežeče na dnu, bolj kot čeri nad vodo. 
141 
Prevedla Nada Grošelj 
411. AVTOR NEZNAN 
Ete; !)cx.A.cx.vi::"iov eKrcupcowv. 
Toiho rcupd:v µa/v/vov KATIŠEtv oi::"i, Kov !)cx./vcx.vi::'iov, 
f]v rcol'}' b TITJlvi::'toTJc; Tl\JfE Mi::vot'ttaon, 
f] 'tov MTJOEt T]c; <J'tEcpcx.vov, 'tbv i:xvi::"ipi::v ' Eptvuc; 
tv l'}cx.A,aµotc; rA.cx.UKT]c; Et VEKE V A'tcrovl.oou. 
clDi::"icrcx.t µou, !)cx./vcx.vi::u, rcpoc; wu Lit6c;· i::'tµt yap cwi]p 
TCcXV'tCX. ypacpCOV 'tcX !)pO'tcDV epycx. KCX.l al'}cx.va'tCOV. 
Et 8E rcp6KEt 'tat crot rcoA.A.ouc; šwv'tcx.c; KCX.'tcx.Kcx.l.i::w, 
cXTC'tc rcupav ~'UAlVT]V, OTJµlE, µl'] /vtl'}tVT]V. 
Prevroča kopel. 
To ne zasluži imena kopel, ampak rajši grmada, 
tista, ki jo je Ahil Patroklu nekdaj prižgal; 
ali pa venec ognjen, ki ga bojda je spletla Medeja 
Glavki za svatbeni dar, besna zaradi moža. 
Daj, prizanesi, kurilec, pri Jupitru; veš, jaz sem človek 
tak, ki zapiše prav vsa dela bogov in ljudi. 
Če pa usoda zahteva zares, da sežgeš na grmadi 
množice živih ljudi, ta naj bo vsaj iz lesa. 
Prevedla Nada Grošelj 
142 
413. AMIJAN 
' ne; Kijn:ov 'tEtt'UKWc;, OEtn:vov m::x.pettT]KEV > An:EAAijc;, 
o't6µEvoc; f36<YKElV cXV'tl cptACDV n:p6f3a'ta. 
Keria II - 1 • 2000 
"Hv pacpav'tc;, <YEptc; f]v, 'tijhc;, 1'.tp18aKEc;, n:pcicra, f3olvf3ol., 
coKtµov, ti8uocrµov, n:11Yavov, l::x.crn:Cx.payoc;· 
OEtcrac; 8' EK 'tOU'tCDV µTi Kat x6pwv n:apafrn µot, 
8Emvr,crac; 1'.ttpµouc; iiµtf3PEXEtc;, tcpuyov. 
Kot da bi vrt žrtvoval, tako nas gostil je Apeles, 
ne, kot da hrani ljudi, temveč kot čredo ovac. 
Nudil radič je, solato, čebulo, baziliko, meto, 
rutico, redkev in por, zraven še kakšen beluš. 
V strahu, da pride za tem še seno ali klaja iz jasli, 
z muko pogoltnil sem bob, potlej pa spustil se v beg. 
Prevedla Nada Grošelj 
432. LUKIJAN 
"Ecr[3E<YE 'tOV A.uxvov µwpoc;, \lf'UAAWV un:o n:oAAWV 
8aKv6µEvoc;, AE~ac;· »0UKE'tt µE [3AEn:E'tE.« 
Nek možakar, ne prav bister, 
je od bolh bil čisto preč. 
Kaj storiti? Luč upihne, 
češ: »Ne vidite me večl« 
LATINSKI EPIGRAMI 
PAPINIJ 1 
Ridiculum est cum te cascam tua dicit, amici 
fili Potoni, sesquisenex puerum. 
Dic tu illam pusam: sic fiet mutua muli: 
nam vere pusus tu, tua amica senex. 
Res gre človeku na smeh, ko te ljubica kliče starina, 
ona, ki več šteje let, mali Potonijev sin. 
Prevedla Nada Grošelj 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 
Reci ji punčka! Tako ji povrneš sam milo za drago. 
Kajti fantiček si ti, starka pa tvoje dekle. 
BIBAKUL frg. 6 
Catonis modo, Galle, Tusculanum 
tota creditor urbe venditabat. 
lviirati sumus unicum magistrum, 
summum grammaticum, optimum poetam 
omnis solvere posse quaestiones, 
unum deficere expedire namen. 
En cor Zenodoti, en iecur Cratetis! 
Galus, nedavno Katonovo vilo 
je razprodajal po vsem mestu upnik. 
Čudil sem se, da izvrstni učitelj, 
vzorni gramatik in cenjeni pesnik, 
on, ki razreši prav vsako vprašanje, 
enega le poravnal ni plačila. 
Čudno, ko vendar je moder kot Krates 
ali Zen6dot, dva pojma omike! 
NEZNAN AVTOR frg. 7 
Et verba antiqui multum furate Catonis 
Crispe Iug;urthinae conditor historiae. 
Mnogo prevzel si besed starodavnega pisca Katona, 
Krisp, ko si pisal, kako Rim se zjugurto je bil. 
KATUL52 
Quid est, Catulle? quid moraris emori? 
Sella in curulei struma Nonius sedet, 
Per consulatum perierat Vatinius; 
Quid est, Catulle? quid moraris emori? 
143 
Prevedla Ana Premk 
Prevedla Ana Premk 
Prevedla Ana Premk 
144 
Katul moj, kaj je? Kaj mencaš, še nisi mrtev? 
Kurulski stol je Nonijeve golše žrtev, 
Vatiniju, lažnivcu, konzulat se daje ... 
Katul moj, kajje? Kaj mencaš, še nisi mrtev? 
KATUL54 
Otonis caput oppido pusillum, 
Herei rustica semilauta crura, 
Subtile et leue peditum Libonis, 
Si non omnia, displicere uellem 
Tibi et Fuficio seni recocto. 
Irascere iterum meis iambis 
Jnmerentibus, unice imperator. 
Otonov grah, ki nosi ga na vratu, 
vonjave hlevske Herovih podplatov, 
Lib6nov urni, tihi piš iz riti: 
če vsega ne, vsaj tega se znebiti 
bi moral - ti in tvoj Fufikij stari. 
Naj spet par mojih jambov te razjari, 
nič krivih, o poveljnik plemeniti! 
KATUL69 
Noli admirari, quare tibi femina nulla, 
Rufe, uelit tenerum supposuisse femur, 
Non si illam rarae labefactes munere vestis 
A ut perluciduli deliciis lapidis. 
Laedit te quaedam mala fabula, qua tibi fertur 
Valle sub alarum trux habitare caper. 
Hune metuunt omnes. Neque mirum; nam mala ualde est 
Bestia, nec quicum bella puella cubet. 
Quare aut crudelem nasorum interfice pestem, 
Aut admirari desine cur fugi,unt. 
Naj ne čudi te, Ruf, če nikjer ni na svetu dekleta, 
ki položilo pod te vitko bi stegno hote, 
dasi bi skušal ganiti jo z novo, prekrasno obleko, 
Keria II - 1 • 2000 
Prevedel David Movrin 
Prevedel David Movrin 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 
dasi podaril biji kamen kristalno svetleč. 
Škodi ti le govorica, ki širi povsod se o tebi, 
češ da v vdolbini pazduh biva ti kozel preteč. 
Vsi se hudo ga bojijo. To resje hudobna zverina, 
z njo očarljivo dekle spati si nič ne želi. 
Torej napravi že konec tej kruti nadlogi nozdrvi, 
sicer več čudno ne glej, ko pred teboj vse beži. 
145 
Prevedla Ana Premk 
KATUL83 
Lesbia mi praesente uiro mala plurima dicit; 
Haec illi fatuo maxima laetitia est. 
Mule, nihil sentis. Si nostri oblita taceret, 
Sana esset; nune quod gannit et obloquitur, 
Non solum meminit, sed, quae multo acrior est res, 
Jrata est; hoc est, uritur et coquitur. 
Lezbija vedno me žali in zmerja, če možje v bližini, 
česar se tisti bedak vedno nadvse veseli. 
Osel neumni, si slep? Pozabivši na me bi molčala, 
hladne bila bi krvi. Ker pa me psuje, grdi, 
ne le, da še sem ji v mislih, še nekaj močnejšega čuti -
jezna je, čemur je vzrok žgoča ljubezen in strast. 
KATUL93 
Nil nimium studeo, Caesar, tibi uelle placere, 
Nec scire utrum sis albus an ater homo. 
Nič mi preveč ni do tega, da hotel bi ustreči ti, Cezar, 
niti ne briga me nič, ali si tič ali miš. 
Prevedla Ana Premk 
Prevedla Nada Grošelj 
KATUL95 
Zmyrna mei Cinnae nonam post denique messem 
Quam coepta est nonamque edita post hiemem, 
Milia cum interea quingenta Hortensius uno 
146 
Zmyrna cauas Satrachi penitus mittetur ad undas, 
Zmyrnam cana diu saecula peruoluent. 
At Volusi Annales Paduam morientur ad ipsam 
Et laxas scombris saepe dabunt tunicas. 
Parua mei mihi sint cordi monumenta sodalis, 
At populus tumido gaudeat Antimacho. 
Zmirna, ki dragi moj Cinajo ustvarjal devet je poletij, 
pililjo zim devet, zdaj je naposled izšla. 
Pač pa Hortenzij medtemje naklepal stotisoče verzov. 
Zmirna bo slavna še tam, kjer Satrah vrtinči valove, 
Zmirno bo bral še vek, danes zagrnjen v meglo. 
Pač pa Voluzij končal bo že v Padovi skupaj z Anali, 
dobrimi le za papir, kamor bi ribe zavil. 
Jaz naj uživam v stvaritvah prijatelja, drobnih, a krasnih, 
ljudstvo pa kar naj časti vzbuhli Antimahov slog. 
Keria II - 1 • 2000 
Prevedla Nada Grošelj 
KATUL 103 
Aut, sodes, mihi redde decem sestertia, Silo, 
Deinde esto quamuis saeuus et indomitus; 
Aut, si te nummi delectant, desine, quaeso, 
Leno esse atque idem saeuus et indomitus. 
Prosim, da daš mi nazaj sto tisoč sestercijev, Silo, 
potlej lahko, če želiš, trd si in neupogljiv. 
Če pa denar ti diši, tedaj na srce ti polagam: 
prosim, ne bodi zvodnik, zraven pa trd, neupogljiv. 
KATUL 113 
Consule Pompeio primum duo, Cinna, solebant 
Moecillam; facto consule nune iterum 
Manserunt duo, sed creuerunt milia in unum 
Singula. Fecundum semen adulterio. 
Prevedla Nada Grošelj 
Kina, takrat, ko Pompejje bil prvič na konzulskem stolčku, 
dva Mojkilo sta ... no, konzul že drugič je zdaj, 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 147 
dva sta ostala, a vsak od obeh se je s tisoč pomnožil. 
Takšna s prešuštvom je stvar: seme krepko obrodi. 
Prevedel David Movrin 
MARCIAL II, 27 
Laudantem Selium cenae cum retia tendit 
Accipe, sive legas, sive patronus agas. 
»Effecte! graviter! cito! nequiter! euge! beate! 
Hoc volui!« »Facta est iam tihi cena, tace.« 
Selij, ki hrano rad hvali, naj vedno tvoj gost bo pri mizi -
najsi si sam to želiš, najsi patrona igraš. 
»Hitro! Izbrano! Razsipno! Imenitno! Prav dobro! Odlično! 
Res, prav to si želim!« »Molči, večerjo že imaš.« 
MARCIAL II, 30 
Mutua viginti sestertia forte rogabam, 
Quae vel donanti non grave munus erat. 
Quippe rogabatur felixque vetusque sodalis 
Et cuius laxas arca jlagellat opes. 
Is mihi »Dives eris, si causas egeris« inquit. 
Quod peto, da, Gai: non peto consilium. 
Revež sem brez denarja in dvajset sestercev bi prosil. 
Tebe bi prosil milo, breme pretežko ti ni. 
Star je in dober prijatelj, ki sem ga prosil usluge, 
skrinja njegova ječi, ker je polna preveč. 
Pravi: Bogat boš postal, če se med juriste boš vpisal. 
Prevedla Neža Vilhelm 
Daj mi, kar prosim te, Gaj, saj mi nasvetov ni mar. 
Prevedla Neža Vilhelm 
MARCIAL II, 88 
Nil recitas et vis, Mamerce, poeta videri. 
Quidquid vis esto, dummodo nil recites. 
148 
Nič ne poveš in želiš, Mamerk, sloveti kot pesnik. 
Bodi, karkoli želiš, dokler nam nič ne poveš. 
MARCIAL III, 32 
An possim vetulam quaeris, Matronia: possum 
Et vetulam, sed tu mortua, non vetula es. 
Possum Hecubam, possum Niobam, Matronia, sed si 
Nondum erit illa canis, nondum erit illa Zapis. 
Maral bi starko, sprašuješ, Matronija; morda bi maral, 
vendar ti to nisi več - ti si prej živi mrtvak. 
Maram še Hekubo, Niobo tudi, Matronija, vendar 
prva ne sme biti pes, druga pa kamen pretrd. 
MARCIAL III, 51 
Gum faciem laudo, cum miror crura manusque, 
dicere, Galla, soles: »Nuda placebo magis, « 
et semper vitas communia balnea nobis. 
Numquid, Galla, times ne tihi non placeam? 
Kadar ti hvalim obraz, ko čudim se rokam in nogam, 
rečeš mi, Gala, takrat: »Gola še bolj ti bom všeč!« 
Hkrati pa vedno ogiblješ se vsakršne skupne kopeli. 
Saj se menda ne bojiš, Gala, da všeč ti ne bom? 
MARCIAL III, 69 
Omnia quod scribis castis epigrammata verbis 
inque tuis nulla est mentula carminibus, 
admiror, laudo: nihil est te sanctius uno: 
at mea luxuria pagina nulla vacat. 
Haec igitur nequam iuvenes facilesque puellae, 
haec senior, sed quem torquet amica, legat. 
At tua, Cosconi, venerandaque sanctaque verba 
a pueris debent virginibusque legi. 
Keria II - 1 • 2000 
Prevedla Neža Vilhelm 
Prevedla Neža Vilhelm 
Prevedel David Movrin 
Zbadijivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 
Vse epigrame, ker pišeš jih s čistim samo besediščem 
(v pesmicah tvojih en sam tič ni omenjen nikjer), 
cenim in hvalim; resnično, največji svetnik si med vsemi, 
v mojih pa knjigah strani polne so vseh svinjarij. 
Moje naj berejo fantje ničprida in lahka dekleta, 
moje naj starec odpre, kadar ga ženska mori. 
Tvoje častite in svete besede pa, dragi Koskonij, 
morajo brati samo fantki in punčke v klopeh. 
149 
Prevedel David Mavrin 
MARCIAL IV, 12 
Nulli, Tkai, negas, sed si te non pudet istud, 
koc saltem pudeat, Tkai, negare nikil. 
Vsakomur, Tajda, ustrežeš; če tega se že ne sramuješ, 
potlej pa naj te bo vsaj sram, ker ustrežeš v vsem. 
MARCIAL V, 43 
Tkais kabet nigros, niveos Laecania dentes. 
Quae ratio est? Emptos kaec kabet, illa suos. 
Črni so Tajde zobje, a Lajkanije snegu podobni. 
Vzrok pa je? Kupljene ta, ona še svoje ima. 
MARCIAL V, 58 
Cras te victurum, cras dicis, Postume, semper. 
Dic miki, cras istud, Postume, quando venit? 
Quam longe cras istud, ubi est? aut unde petendum? 
Numquid apud Partkos Armeniosque latet? 
lam cras istud kabet Priami vel Nestoris annos. 
Cras istud quanti, dic miki, possit emi? 
Cras vives? kodie iam vivere, Postume, serum est: 
Ille sapit, quisquis, Postume, vixit keri. 
Prevedel David Mavrin 
Prevedel Aleš Maver 
150 
Jutri živel bom, to tije zmerom na ustih, Posmrtni. 
Daj, razodeni, povej, kdaj tajutri bo tu? 
Iqe je, odkod se prikaže, iz kolike dalje, ta jutri? 
Ali v armenske, se mar v partske je kraje zgubil? 
Saj tvoj jutri prečudni že star je kot Priam in Nestor. 
S kakšnim denarjem, povej, jutri kupiti se da? 
Jutri boš živel? Že danes živeti, Posmrtni,je pozno. 
Moder, Posmrtni, je ta, kdor je že včeraj živel. 
MARCIAL V, 81 
Semper pauper eris, si pauper es, Aemiliane. 
Dantur opes nulli nune nisi divitibus. 
Tudi posihmal ubog boš, če zdaj si ubog, moj Milko. 
Danes denarci lete le bogatinom v mošnjič. 
MARCIAL IX, 97 
Rumpitur invidia quidam, carissime Juli, 
Quod me Roma legit, rumpitur invidia. 
Rumpitur invidia, quod turba semper in omni 
Monstramur digito, rumpitur invidia. 
Rumpitur invidia, tribuit quod Caesar uterque 
Jus mihi natorum, rumpitur invidia. 
Rumpitur invidia, quod rus mihi dulce sub urbe est 
Parvaque in urbe domus, rumpitur invidia. 
Rumpitur invidia, quod sum iucundus amicis, 
Quod conviva frequens, rumpit.ur invidia. 
Rumpitur invidia, quod amamur quodque probamur: 
Rumpatur, quisquis rumpitur invidia. 
Spati zavistnost nekomu ne da, moj cenjeni Julij, 
ker me Rimljani bero, spati zavistnost ne da. 
Spati zavistnost ne da, ker v sleherni množici vedno 
kažejo s prstom na me, spati zavistnost ne da. 
Spati zavistnost ne da, ker dva dodelila cesarja 
razne sta ugodnosti mi, spati zavistnost ne da. 
Spati zavistnost ne da, ker vikend imam na deželi, 
v mestu pa hiško povrh, spati zavistnost ne da. 
Keria II - 1 • 2000 
Prevedel Aleš Maver 
Prevedel Aleš Maver 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 
Spati zavistnost ne da, ker drag sem prijateljem svojim, 
vsem dobrodošel kot gost, spati zavistnost ne da. 
Spati zavistnost ne da, ker cenjen povsod sem, priljubljen: 
kar naj bedi, če komu spati zavistnost ne da! 
151 
Prevedel Aleš Maver 
MARCIALX,4 
Qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten, 
Colchidas et Scyllas, quid nisi monstra legis? 
Quid tibi raptus Hylas, quid Parthenopaeus et Attis, 
quid tibi dormitor proderit Endymion? 
Exutusve puerpinnis labentibus? Aut qui 
odit amatrices Hermaphroditus aquas? 
Quid te vana iuvant miserae ludibria chartae? 
Hoc lege, quod possit dicere vita: »Meum est. « 
Non hic Centauros, non Gorgonas Harpyasque 
invenies: hominem pagina nostra sapit. 
Sed non vis, Mamurra, tuos cognoscere mores 
nec te scire: legas Aetia Callimachi. 
Bereš o kralju Ojdipu, o slepem očetu Tiestu, 
Scilah, Medejah - kaj ni branje pošastno vse to? 
Kaj boš z ugrabljenim Hilom, kaj z Atisom, s Partenopejem, 
kaj ti hasnil bo kdaj speči Endimij, povej! 
Kaj fantin, ki so v zraku mu krila odpadla? Pa tisti 
Hermafrodit, kije bil z nimfami skregan na smrt? 
Kaj boš s praznim igračkanjem v bedastih knjigah? Preberi 
kaj, kjer življenje lahko reklo bo: »Moje je to!« 
Tukaj nobenih kentavrov, nobenih gorgon ali harpij 
našel ne boš, saj dehti človek iz mojih strani. 
Ti pa, Mamura, ker nočeš spoznanj o svojem značaju 
niti o sebi, naprej beri Kalimahov čvek. 
MARCIAL X, 39 
Consule te Bruto quod iuras, Lesbia, natam, 
Mentiris. Nata es, Lesbia, rege Numa? 
Sic quoque mentiris. Namque, ut tua saecula narrant, 
Ficta Prometheo diceris esse luto. 
Prevedel David Mavrin 
152 Keria II - 1 • 2000 
Lezbija, to, kar prisegaš - da leta, ko ti si rojena, 
Brutje bil konzul -,je laž. Numa takratje bil kralj? 
Še ena laž. Zakaj tvoja stoletja povejo nam jasno: 
glina je tvoj element, zgnetel te je Prometej. 
MARCIAL X, 62 
Ludi magister, parce simplici turbae: 
sic te frequentes audiant capillati 
et delicatae diligat chorus mensae, 
nec calculator nec notarius velox 
maiore quisquam circulo coronetur. 
Albae leone jlammeo calent luces 
tostamque fervens Iulius coquit messem. 
Cirrata Zaris horridis Scythae pellis, 
qua vapulavit Marsyas Celaenaeus, 
ferulaeque tristes, sceptra paedagogorum, 
cessent et Idus dormiant in Octobres: 
aestate pueri si valent, satis discunt. 
Daj, učitelj, prizanesi tej preprosti množici 
in lasati mulci bodo končno res prisluhnili. 
Cenil te bo krog ob mizi finega okusa zbran, 
tolikšen, da ne računar niti stenograf priznan 
ni še nikdar z večjim vencem poslušalcev bil obdan. 
Svetli dnevi v znaku leva vsi razžarjeni gore, 
v juliju že kar na polju zrelo žito praži se. 
Pusti, naj ostane v kotu scitski korobač usnjen, 
bič, s katerimje v Kelajnah drzni Marsij bil tepen. 
Pusti v kotu bridke šibe, žezla pedagoških glav 
spati zdaj, saj spet oktobra jih ob idah boš pobral. 
Dosti se otrok poleti sam uči - če je le zdrav! 
MARCIAL X, 70 
Quod mihi vix unus toto liber exeat anno 
desidiae tihi sum, docte Potite, reus. 
Iustius at quanto mirere quod exeat unus, 
labantur toti cum mihi saepe dies. 
Prevedla Nada Grošelj 
Prevedel David Mavrin 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 
Non resalutantis video noeturnus amieos, 
gratulor et multis; nemo, Potite, mihi. 
Nune ad luciferam signal mea gemma Dianam, 
nune me prima sibi, nune sibi quinta rapit. 
Nune consul praetorve tenet redueesque ehoreae, 
auditur toto saepe poeta die. 
Sed nec causidieo possis impune negare, 
nee si te rhetor grammatieusve rogent: 
balnea post deeumam lasso eentumque petuntur 
quadrantes. Fiet quando, Potite, liber? 
Grajaš me, češ da na leto izdam eno samcato knjigo, 
praviš, da len sem preveč, modri prijatelj Potit. 
Z večjo pravico se čudil bi temu, da pride sploh kakšna; 
večkrat mi dnevi kot prah urno med prsti spolze. 
V jutranjem mraku povsod za prijatelji svojimi gledam, 
mnogim izrečem pozdrav, meni, Potit, ga nihče! 
Zdaj pri kipu Diane pečatim nekakšno pogodbo, 
zmenjen ob enih sem tam, zmenjen ob petih drugje. 
Zdaj me konzul zagrabi, ko gre od predstave, zdaj pretor, 
vsak od obeh po cel dan s pesnikom rad bi kramljal. 
Isto, če pride odvetnik, govornik, celo, če učitelj, 
tem se odreči ne da nekaznovano prav nič. 
Zbit, ko pride deseta, želim si samo še kopeli 
z nekaj drobiža. Le kdaj knjigo naj pišem, Potit? 
153 
Prevedel David Movrin 
MARCIAL X, 90 
Quid vellis vetulum, Ligia, eunnum? 
Quid busti cineres tui laeessis? 
Tales munditiae deeent puellas 
- Nam tu iam nee anus potes videri -; 
!stud, crede mihi, Ligia, belle 
Non mater faeit Heetoris, sed uxor. 
Erras, si tihi eunnus hie videtur, 
Ad quem mentula pertinere desit. 
Quare si pudor est, Ligia, noli 
Barbam vellere mortuo leoni. 
Kaj si, Ligija, cufaš staro pizdo? 
Kaj še drezaš v kremirane ostanke? 
Taka finost je le za mlade punce, 
154 
ti pa nisi podobna niti starki. 
Ta reč, Ligija, se poda, verjemi, 
ženi Hektorja, ne njegovi mami. 
Pojma nimaš, če to je zate pizda, 
kamor kure že stoletja več ne spada. 
Torej, Ligija, vzemi pamet v roke, 
mrtvi beštiji več ne puli grive. 
MARCIALXI, 67 
Nil mi das vivus; dicis post f ata daturum. 
Si non es stultus, scis, Maro, quid cupiam. 
Nič mi zaživa ne daš in praviš, da dal boš po smrti. 
Maro, če nisi bedak, dobro veš, kaj si želim. 
FLORI 
Ego nolo Caesar esse, 
ambulare per Britannos 
Scythicas pati pruinas. 
Jaz že nočem biti Cezar -
kaj bi hodil v vas k Britancem, 
kaj trpel bi skitske zime! 
HADRIJAN 1 - odgovor: 
Ego nolo Florus esse, 
ambulare per tabernas, 
latitare per popinas, 
culices pati rotundos. 
Keria II - 1 • 2000 
Prevedla Nada Grošelj 
Prevedel dr. Matjaž Babič 
Prevedla Nada Grošelj 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rimskih epigramov 
Jaz že nočem biti Florus -
kaj bi hodil v vas k pijancem, 
kaj bi lazil k pivskim bratcem, 
kaj trpel komarje pike! 
AVZONIJ XIX, 38 
De Myrone qui Laidis noctem rogaverat 
Canus rogabat Laidis noctem Myron: 
tulit repulsam protinus 
causamque sensit et caput fuligine 
fucavit atra candidum. 
idemque vultu, crine non idem Myron 
orabat oratum prius. 
sed illa formam cum capillo comparans 
similemque, non ipsum, rata 
(jortasse et ipsum, sed volens ludo frui) 
sic est adorta callidum: 
»Inepte, quid me, quod recusavi, rogas? 
patri negavi iam tuo. « 
155 
Prevedla Nada Grošelj 
O Mironu, kije vprašal Lajdo, če bi šla z njim v posteljo 
Ko stari Mironje nekoč 
si želel spati z Lajdo, 
je rekla ne, a on takoj 
je pravi vzrok uganil, 
zato si sivo glavo vso 
je s sajami prebarval. 
Nazaj pridrsa tak kot prej, 
le črn, in isto prosi. 
A Lajdi zdi obraz se znan, 
čeprav lasje so drugi 
(morda celo spregleda trik, 
pa šalajo zabava), 
in reče: » 'Ne' dobilje že 
tvoj oče, brihtna glava!« 
Prevedla Nada Grošelj 
156 
AVZONIJXIX, 45 
In degenerem divitem moecho genitum 
Quidam superbus opibus et f astu tumens 
tantumque verbis nobilis 
spernit vigentis clara saecli nomina, 
antiqua captans stemmata, 
Martem Remumque et conditorem Romulum 
privos parentes nuncupans. 
Hos ille Serum veste contexi iubet: 
hos caelat argento gravi, 
ceris inurens ianuarum limina 
et atriorum pegmata. 
Gredo, quod illi nec pater certus fuit 
et mater est vere lupa. 
Izprijenemu in bogatemu sinu prešuštnice 
Nadutež nek, ošaben in zelo bogat, 
samo v besedah plemenit, 
prezira vsa imena slavna naših dni. 
Raziskal je rodovnik svoj: 
da Mars in Rem in Romul, pravi, pravzaprav 
njegovi starši so. Zato 
v kitajsko svilo sam jih všiti je velel, 
v srebrne pladnje jih vkoval, 
postavlja kipe v atrij, zraven vrat, pred prag, 
police polni, slika strop. 
Verjamem rad, saj za očeta sam ne ve 
in mati psicaje zares. 
AVZONIJXIX, 81 
De signo Iovis tacto ab Alcone medico 
Alcon hesterno signum Iovis attigit. Ille 
quamvis marmoreus vim patitur medici. 
Ecce hodie iussus transferri e sede vetusta 
eff ertur, quamvis sit deus atque Zapis. 
Keria II - 1 • 2000 
Prevedla Jelena lsak 
Zbadljivke po antično. Izbor grških in rirnskih epigramov 157 
O Jupitrovem kipu, ki se gaje dotaknil zdravnik Alkon 
Včeraj dotaknil se Alkon je Jupitra kipa. In kipec, 
dasi iz marmorja ves, čuti zdravnikovo moč. 
Kajti že danes veleli na zadnjo so pot ga odnesti 
stran s promenadne poti, kljub temu, daje bog. 
AVZONIJ XIX, 95 
Pulchrum dei responsum 
Doctus Hylas caestu, Phegeus catus arte palaestrae, 
clarus Olympiacis et Lycus in stadiis, 
an possent omnes venturo vincere agone, 
Hammonem Lybiae consuluere deum. 
Sed deus, ut sapiens: »Dabitur victoria vobis 
indubitata equidem, si caveatis« ait, 
»ne quis Hylam caestu, ne quis certamine luctae 
Phegea, ne cursu te, Lyce, praetereat. « 
Pameten bozji odgovor 
Hilas, za boks strokovnjak, Fegej, kije vešč rokoborec, 
zraven še Likus, tekač slaven z olimpijskih prog, 
k Amonu šli so iskat si odgovor o igrah prihodnjih, 
ali lahko jim vsem trem zmago doseči uspe. 
Bog pa kot modrec tako je govoril: »Da, zmaga bo vaša 
čisto brez dvoma, zares, le, če vam tole uspe: 
Hila le v boksu nihče, nihče v rokoborbi Fegeja, 
v teku pa tebe nihče, Likus, ujeti ne sme!« 
KLAVDIJAN 13 
In podagrum qui carmina sua non stare dicebat 
Quae tibi cum pedibus ratio? Quid carmina culpas? 
Scandere qui nescis, versiculos laceras? 
»Claudicat hic versus; haec« inquit »syllaba nutat«; 
atque nihil prorsus stare putat podager. 
Prevedla Jelena Isak 
Prevedla Jelena Isak 
158 Keria II - 1 • 2000 
Mrtvoudnemu bolniku, ki pravi, da moje pesmi ne stojijo prav 
Kaj le o stopicah veš, da moje pesnitve napadaš? 
Tijih še brati ne znaš, rad pa bi pljuval po njih. 
Praviš, »ta verz je pohabljen in tamle en zlog Ti odstopa.« 
Ker si pač sam mrtvoud, meniš, da nič ne stoji. 
Prevedla Jelena Isak 
LITERATURA 
Izvirna besedila so povzeta po naslednjih izdajah: 
1. Grški epigrami: 
Epigrammatum Anthologi,a Palatina. Instruxit Fredericus Duebner. Vol. 2. Pari-
siis: Firmin Didot, 1872. 2 volumina. 
2. Latinski epigrami: 
Papinij, Mark Furij Bibakul in neznan avtor: IZ libro di Gaio Valerio Catullo e i 
frammenti dei »poeti nuovi«. A cura di Giovanni B. Pighi. Torino: Classici 
UTET, 1978. 
Gaj Valerij Katul: Catulle: Poesies. Texte etabli et traduit par Georges Lafaye. 
Paris: Societe d'edition »Les belles lettres«, 1922. 
Mark Valerij Marcial: M. Valerii Martialis Epigrammaton libri. Recognovit Walt-
her Gilbert. Lipsiae: Teubner, 1896. 
Marco Valerio Marziale: Gli epigrammi. A cura di Cesare Vivaldi. Roma: Gran-
di Tascabili Economici Newton, 1993. 1 
Flor in Publij Elij Hadrijan: Minor Latin Poets. With introductions and English 
translations by]. Wight Duff and Arnold M. Duff. London: Loeb, 1961. 
Decim Magnus Avzonij: Ausonius. With an English translation by Hugh G. 
Evelyn White. Vol. 2. London: Loeb, 1949. 2 vols. 
Klavdij Klavdijan: Claudian. With an English translation by Maurice Platna-
uer. Vol. 2. London: Loeb, 1956. 2 vols. 
1 Epigrami št. III,51, III,69, IV,12, X,4, X,62 in X,70. 
Prevedli: 
Matjaž Babič 
Sonja Capuder 
Ignacij'a J Fridl 
Nada Groše(j 
jelenalsah 
Jera Ivanc 
Aleš Maver 
David Movrin 
Ana Premk 
Neža Vilhelm