Leto XIII. V Celju, dne 4. septembra 1903. L Štev. 69. . i ti. 8 CCr V ** k torek in petek - — Dopisi na) se Izvolijo pošiljati uredništvu, In sicer franidnmo. — Rokopisi se ne rraCajo. — Zl In se mt s se ptaA|i o emeipe pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inserlranje primeren popast — Naročata* sa eslo Me • fcMt za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; Ista na) se pošilja: Upravništvn »Domovine* v Celju. Slovensko odvetništvo za pravice slovenskega jezika. Vsled posebnosti stališča, katero odvetnik vsled svojega poklica nasproti občinstvu zav¬ zema, odvetniki niso povsod priljubljeni in velik del celo dozdevno olikanih ljudi smatra za ne kakšno svojo pravico čez odvetnike zabavljati. V petdesetletnem ljutem boju za pravice našega je¬ zika v uradih so pa vendar ravno slovenski odvetniki narodu več koristili nego si kdo more in hoče misliti. Po nepregledni vrsti trdih bojev, po neštevilnih neprijetnostih s strani nemške birokracije so slovenski odvetniki našemu je ziku vsaj v znatni meri pripomogli do veljave in spoštovanja tudi na najvišjih mestih. Njih tozadevnih zaslug nihče ne more tajiti in se jih bode slovenska kulturna zgodovina gotovo zmiraj s priznanjem -in zahvalo spominjala. Zadnji čas se je pa s strani nemškonacijo- nalne birokracije začel nov vsestranski boj zoper slovenski jezik, zlasti pri celjskih c. kr. sodiščih. Naravno je, da so se vsled tega zganili zlasti oni, ki imajo za obrambo naših -pravic nasproti tem uradom največ 'prilike in najvač sposob¬ nosti. Dne 25 avgusta t. 1. so torej v ti zadevi zborovali v »Narodnem domu* v Celju skoro polnoštevilno zbrani slovenski odvetniki, odvet¬ niški koncipijenti in ostali odvetniški pisarniški uradniki, istotako slovenski notarji in njihfpi- sarniško osobje. Predsedstvo je vodil dr. Josip Sernec kot starešina med celjskimi slovenskimi odvetniki. Veliko ogorčenje je vzbudilo 'nezakonito krčenje pravic našega jezika zlasti pri celjskem okrajnem kot kazenskem sodišču. Zapisnikarji in sodniki tu slovenske stranke s svojim vsilje¬ vanjem nemščine dan na dan brezobzirneje mu¬ čijo. Samoobsebi se razume, da se vsled tega mnogokrat ravno po krivdi teh ljudi ne dožene resnica in ne more razsoditi, kakor bi zahtevala pravica. Stranka vidi, kako'poželjivo se od nje želi nemška, če še tako spačena beseda, ker misli, da bode nemški sodnik vsled tega zanjo ugodnejšo sodbo izrekel, in zato se nemškutari, da je sramota za pravosodstvo in državo s ta¬ kimi razmerami. Zbor je soglasno sklenil, da se mora vsak odvetnik ali kandidat v takih slučajih potegniti za svojo stranko, iste ne pustiti mučkati in pri vsakem kršenju postave zahtevati, da se v za¬ pisniku označi protest. Prav posebno se je zbor bavil z vpraša¬ njem, v katerem jeziku se sme sestavljati za pisnik s slovenskimi strankami. Naravnost škan dalozno je v tem oziru imenovati postopanje prosiulega dr. pl. Ducarja. Dasiravno bi ravno on imel največ vzroka skrbeti, da bi se njegovo ime v javnosti ne imenovalo prevečkrat, dovo- j ljuje si baš on najgorostasnejše žalitve našega jezika. Kmetski stranki se še prizna pravica govoriti v njenem materinem jeziku in zahtevati tudi zapisnik v tem jeziku, samo olikan Slove¬ nec naj prenaša, da se njegova slovenska beseda zvija v vse mogočo nemške verzije in se zapisuje v njemu manj razumljivem nem¬ škem jeziku. Sklenilo se je poslati v ti zadevi na pravosodno ministrstvo pritožbo, podpisano od vseh slovenskih odvetnikov in odvetniških kandidatov. Naravnost nečuvene stvari so se slišale v zadevi občevanja c. kr. uradniškega osobja, zlasti pisarniškega, nasproti slovenskim stran kam in njih zastopnikom iz odvetniških krogov. Dogodili so se celo slučaji, da so se kršile od¬ vetniku in njegovemu osobju v postavi jasno zajamčene pravice. Iz vsega je razvidno, da je kancelijsko osobje naravnost naščuvano, da bi delalo slovenskim odvetniškim uradnikom sit¬ nosti. Kričeč slučaj Kobal-Bovha, oziroma Markhl- Bovha se je sklenilo pojasniti ministrstvu in če mogoče v državnem zboru. Sklenilo se je tudi, da se odslej naprej v poslovnih zadevah ne bode z uradništvom govorilo ne besedice več nemški, kar se predsedstvom sodišč tem potom naznanja, da potrebno ukrene in če treba nastavi tolmače. Ako bi pa odvisno c. kr. uradništvo vkljub temu sklenilo še nadalje voditi boj s svobodnim od vetništvom, tudi za ta slučaj je preskrbljeno. Še mnogo točk se je obravnavalo, o katerih se bode pa še pri nadaljnih zborovanjih skle¬ palo natančneje. Povdarjamo le, da je v vsem vladala lepa solidarnost in da ni bilo slišati ene bojazljive besede, dasiravno je gotovo, da se bode birokracija vsled tega skušala ob vsaki priliki maščevati in dotičnike tudi gmotno oškodovati. Izvolil se je stalni odsek, ki bode vse gibanje zasledoval in vodil. Izmed odvetnikov so v od¬ seku dr. I?an Dečko. dr. Juro Hrašovec in dr. Josip Vrečko, izmed odvetniških kandidatov j dr. Vekoslav Kukovec in dr. Ljudevit Stiker, in izmed solicitatorjev Janez Bovha in Ivan Dobršek. Zelo obžalovati je, da je naše sodno urad¬ ništvo do tolike mere navdal nemškonacijonalni duh v neizmerno škodo pravosodstva samega. Pred letom dni je ministrski predsednik Korber v navdušenem govoru izrazil nado, da bode od¬ vetništvo v složnem sodelovanju z drugimi ju stičnimi organi kakor od nekdaj tudi za naprej pomagalo utrjevati ugled avstrijskega pravosod¬ stva. Slovenskim odvetniškim uradnikom bode jako žal, ako bodo c. kr. sodni organi onemo gočili to složno delo. Pripravljeni so pa na vse slučaje, toliko je gotovo, da bodo znali zmiraj i zastopati neustrašeno pravice svojega sloven j skega jezika. LISTEK. Nemškutarji. Prirodopisna črtica. Spisal Nevesekdo v pouk narodnim in nerodnim ljudem. Uvod. Iskajoč po slovenskem slovstvu bi bil rad naletel na knjigo, ki razlaga in popisuje med nami jako razširjeno žival, imenovano nemškutar; toda dasi tudi sem pregledal »živali v podobah 1 * (3 snopiče), poslej »živalstvo", povrhoma Schod lerjevo »Zoologijo**, katere knjige nam je preskr¬ bel pokojni Erjavec — bodi mu večen spomin! — bil je vendar ves moj ljubi trud zaman in bil sem, da rečem, v trdih škripcih, kako da naj utešim svojo ukaželjnost. A, mislim si, že te imam, tam si gotovo vpisana in orisana ti spakedrana stvar, — imamo tudi knjigo v treh snopičih »Naše škodljive živali**; saj nam na tem izvoljenem s Zadnjo številko nam je zopet enkrat zaplenilo slavno c. kr. drž. prav- ništvo. No, kaj takega pač nismo pričakovali niti mi niti naš dopisnik, ki nam je poslal svoj članek B Hmeljerejcem“. Pa kaj hočemo, v času sodiščnih počitnic smo, in slavno c. kr. državno pravmštvo nima drugega dela, kakor pleniti slovenske časopise, kajti to, kar se je v ome¬ njenem članku zaplenilo, je bilo pač tako ne¬ dolžno, da je res treba prav posebnih oči, ali pa vsaj očal, da se vidi kaj slabega v zaple¬ njenih odstavkih. Pa dobro, Zadnja številka »Štajerca" je prinesla članek »Poneverjenje pri celjskem okrajnem zastopu in gospodarstveno delovanje celjske posojilnice", katerega popol noma jasni namen je, odvrniti ljudstvo od »Celj trepetaje odpre in čaka s klobukom v rokah pri vratih odrešenja. Uradnik ga ogovori najprej nemški; a ta mu ne more odgovarjati, stoprav zdaj ie primoran ga v slabi slovenščini nagovo¬ riti. Kako bi pa znal dobro slovenski? Kar ga je mati učila, se mu je že zdavno poizgubilo iz majhnih možgančkov, slovenske knjige ali pa časopisa pa se bolj boji nego hudič kiža. Čs je odvetnik, je nenasitljiv oderuh, živa uima za kraj in mesto; vendar ima k sreči kaj malo opravka. Kot sodnik muči slovenščino, kakor bi mekine vezal ali pa drva sekal, tako da se mu pri javnih obravnavah občinstvo posmehuje s pomilovanjem. (Na Štajerskem je bil svoj čas tak možic, ki je rekel obsojencu: »Pri takih okolstavah si obsojen, da boš na gaugah okoli prinešen smrt sturo".) Uradovanje mu je seveda le nemško. Rodil se je mnogokrat v revni bajtici, nekateri so tudi meščanskega stanu. Učil se je po šolah navadno slabo ter je moral več raz¬ redov ponavljati, tudi pri državnih izpitih je komaj izlezel, toda zdaj pleza po uradniški lest¬ vici naprej, in ako ga včasih zapuščajo duševne moči pri plezanju, pa ga kar šiloma kot vele- zaslužnega vrleka (»gesinnungstiichtig") potegnejo naprej kakor Lemberžani bika v stolp. ske posojilnice" in jih pridobiti za nemško „§ par . kašo". Clankar hoče na vsak način »Celjsko po. sojilnico" ljudem prikazati kot največjo škod Ijivko, kateri ni za drugo, kakor za svojo lastno korist, in hvali na vse pretege nemško »špar- kašo". O posojilnici celo trdi, da zahteva dru gačne obresti, kakor ima v pravilih, seveda ne dokaže ničesar. Ali vkljub temu pisarjenju ni bil »Štajerc" zaplenjen, zaplenjena pa je bila »Domovina", ker je svetovala, da naj hmeljarji nakladajo svoj denar v slovenskih, ne pa v nem ških hranilnicah in posojilnicah. Ali seveda. »Štajerc" je nemški list, kakor »vahtarca" itd., in kakor je dovoljeno »vahtarci" vse, dovoljeno je tudi »Štajercu", samo »Domovina" se mora zaplenjati, zatirati zato, ker zagovarja slovenske ustanove, slovensko ljudstvo in njegove pravice. To je in taka je avstrijska pravica! Zoper za plembo se bomo seveda pritoždi. (Nemški denar za nakup odpadnikov.) Nemci si, kakor je iz njih časopisja razvidno, delajo velike nade na dobro kupčijo z nakupom slovenskih odpadnikov. Z velikansko zgovornostjo trkajo na radodarne žepe nemških nacijonalcev širom Avstrije in Nemčije, naj bi s prostovolj¬ nimi doneski prispevali k južnoštajarskim po- nemčujočim „zakladom“. »Štajercmane", kakor imenujejo Nemci naše odpadnike, treba znatno podpreti, kajti kakor povsod se tudi pri nas dobi propalih beštij, ki imajo zelo žejna grla in gulažev lačne želodce. Te odpadniške beštije vzadovolji se pa lahko z malimi stroški in spet je veliki nemški »gosposki narod" bogatejši za nekaj plemenitih novopečenih »nemških" duš. Tucli za nas sledi iz vsega tega resen nauk: Vsi narodno misleči ljudje morajo na delo, da se po možnosti omeji to sistematično pačenje našega ljudstva, to organizirano nakupovanje nezavednih slovenskih duš, ta sramotna nemška korupcija Ne podcenjujmo te prikazni! Ne sku¬ šajmo tega pojava spraviti iz sveta morebiti s podkupovanjem takih »Štajercmanov* z naše strani. Nesimo načela značajnosti, prosvete in napredka kot najzanesljivejše protisredstvo v vse ljudske vrste! (»Kriminalista" bomo baje izgubili) Ka¬ kor smo izvedeli, je naporno delo pri c. kr, okr. sodišču tako utrudljivo delovalo na sicer prav trdne živce našega slavnega kriminalista dr. pl. Ducarja, da je poprosil za daljši dopust, da se odpočije in si zopet zbere prepotrebnih moči za nadaljnje plodonosno delovanje. Kar je prav, je prav, g. kriminalist je že zdavnaj zaslužil daljši dopust, nekateri, ki so mu bolj udani, trdijo celo, da prav dolgega, tako da ne bi niti več nazaj prišel v Celje, in tudi mi mu prav iz srca želimo zasluženega počitka. Zlobneži, katerim pa ni verovati, pa pravijo, da se )e okrožno so¬ dišče naveličalo razveljavljati cele kopice raz¬ sodb, prišedših iz št 3 okrajnega sodišča in državno pravdništvo ima baje tudi preveč dela z vračanjem aktov, ki mu jih odstopa krimina Ta nemškutarska vrsta je jako škodljiva in silno nevarna, ker ona nam po pisarnah s svojim vplivom pokaži in skvari slovenskega kmeta, da misli: „Le nemštvo in nemški je edino izveličanje za nas." Kot politični zastopnik vpliva pri volitvenih borbah z vsemi sredstvi na omahljivega volilca, da naj bi volil ali prav¬ catega somišljenika nemškutarja ali vsaj manj zmožnega in nevarnega narodnjaka. Kot nižja povesta spada semkaj tudi urad¬ ni če (nemškutarius byrocratius inferior); taki so n. pr. kanclisti, uradniške sluge eksekutorji itd., kojih mnenje sicer nima veliko veljave, a so vendar škodljiva zalega. 2 Nemškutar besnik (nemškutarius fu* riosus) misli, da je velik gospod, in se nosi kakor po¬ glavar svojega kraja, in vse se mora priklanjati. Navadno je debelotrebušnik. in vidi se mu da ne strada niti pila niti jela, kar pričajo tudi njegove rdeče oči in pa bakreno-plavkasti nos. Jeze je nagle in silen gnjev ga popade ter rdečica oblije, ako sliši iz odličnjakovih ust slovensko besedo, ravno kakor purana, če ga poreden deček draži z žvižganjem. Slovenska zastava ga razjari kakor bika rdeče sukno. 401 list dr. pl. Ducar. Vsa ta gospoda baje tudi želi vsaj začasnega miru g. dr. pl. Ducarju, sebi pa trajnega pred njim. Pa naj si že bo tako ali tako, mi mu prav odkritosrčno želimo srečno pot! (Kako delajo Nemci) Pisali smo že toliko in tolikokrat o nemarnosti slovenskega občin stva napram slovenskim obrtnikom in trgovcem, da bi končno že skoraj moralo presedati, ali vkljub temu se razmere še niso zboljšale. Dan zadaevom prihajajo pritožbe naših ljudi, kako se jih zanemarja, da, celo prezira, češ da se drugod dobi boljše in cenejše. Ne bi rekli nič, ako bi bilo to resnica, ali mi pač poznamo svoje ljudi in smo tudi prepričani, da izvira vse to le iz nekake domišljene boljše postrežbe v neslo venskih lokalih. Slovenec postreže ravno tako dobro, ako ne boljše, ali slovenski odjemalci so res nerazumljivi, posebno naše dame, katere vi¬ dimo danzadnevom prihajati iz trgovin, ki ni¬ majo slovenskih napisov. (Omenimo naj tu samo tako po strani, da naše dame tudi v slovenskih trgovinah itd. govore skoraj izključno nemški.) Kako vse drugače je to pri Nemcih Kedaj vidite koga v kakem slovenskem lokalu? Nikdar! Pri občili smo svoj čas vest, da se je nekemu me sarju takoj odpovedalo od nemškega hotela od- jemanje mesa, ker se ga je videlo, da je pil v »Narodnem domu“ četrtinko vina. Sedaj smo zopet izvedeli, da je naš mestni oče Rakusch sam pokazal, kako se ima izvajati geslo »Svoji k svojim". (Jn in njegovi drugi so oddali stavbo novega parnega mlina svojemu podjetniku. Pa ne samo to. Podjetnik je moral prevzeti stavbo pod pogojem, da ne izroči nikakega dela slovenskim obrtnikom! Ne vemo sicer, kaka kazen bi ga zadela v nasprotnem slučaju, ali to pač vemo, da je to pač strogo izvajano geslo »Svoji k svojim" Tako delajo Nemci, tako dela župan celjskega mesta, ali tako ne delajo naši ljudje. Slovenec pojdi se k Rakužu učit, kako je treba svoje ljudi podpirati, k onemu Rakužu, ki bi moral svojo trgovino zapreti, ako bi ne zahajali k njemu Slovenci. Takšne so raz mere v Celju. Mi sicer riskiramo, da nas vsled te notice slavno državno pravništvo počasti z zaplembo, ali storiti hočemo svojo dolžnost, kakor je žalibog celjsko slovensko občinstvo noče storiti. Žalostno! (Iz starih celjskih časov.) Leta 1885 je vprizorilo neko pevsko društvo v Gradcu pevsko slavnost. Seveda je bilo v Celju veliko zanima nje od strani »nemškega" pevskega društva, imeli so več sej in ubijali so se, kako bi se na¬ šemili, da bi jih vsaj v Gradcu spoznali in na živali za »Nemce". Prišel je zaželjeni dan. Od nog do glave so se nacifrali z nemškim perjem in dopisnik v »Tagespošti" bi rekel, da so go tovo namenjeni na kak »Deutsches Fest in Deutschlandsberg". Pevci so si pač domišljali, ali prepričani pa niso bili, da so »Nemci". Ko so jih potem v Gradcu, kjer je gotovo zabra- njeno Slovencem tudi nemške pesmi peti in bi tudi bila veleizdaja, ako bi Slovenci (Windische) zapeli kako pesem, pazno poslušali gornje in srednještajarski kolegi, so izrekli sodbo: »Scbaufs die Windischen singen auch gut.“ (Glejte, Slovenci tudi dobro pojo). Seveda se je »vahtarca" nad to sodbo strašno, a le na tihem jezila, dasi je bila prepričana, da brez nemčurjev v Celju ni Nemcev in »nemških" pevcev! (»Pollanetz" je dobil naslednika.) Ni dolgo temu, kar smo posvetili Pollantzu, znanemu kri čaču izza »čeških izgredov" in po milosti »siid- marke" in celjskih nemčurjev ter neumnosti celjskih in okoliških Slovencev, ki so k njemu zahajali, nekaj časa trgovcu v graški ulici, par vrstic Pollanetz je šel rakom žvižgat in v pro¬ storih nekdanje trgovine se je naselil drug mož — Josef Hasenbiichl — mož približno Pollan- čevih nazorov, ki se bo gotovo na vso moč po¬ trudil, privabiti v svojo trgovino čim več slo- | venskih kalinov. Slovenci smo res čudni ljudje, kajti vzlic temu, da poznamo svoje najhujše j nasprotnike, jih vendarle podpiramo. Ni čudno j torej, da odpirajo nove trgovine, dasiravno so : prepričani, da od svojih ljudi n9 skupijo niti za • najemnino, saj računajo na slovenske odjemalce, j ki gotovo ne izostanejo. Šibe bi bilo treba za ; naše ljudi, poštene šibe! (Narodno radikalnim mladim možem iz | Slovenskih goric) Dobili smo iz kroga mladih j narodnjakov iz Slovenskih goric več lepih izjav ■ in obširnih dopisov v zadevi pisave »Slov. Gosp." j in njegove priloga »Našega Doma" zoper naš l list izza zadnjih dni. Stališče, katero dopisniki j zavzemajo, nas iz narodnih vzrokov zelo veseli, | a vendar naj nam blagovolijo oprostiti, ako njih j dopisov ne objavimo. Vzroka sta dva. Prvič si ; je vsak res narodno misleč človek gotovo sam ! že prvi hip napravil svojo sodbo o dokazilni : moči dokazov, katere so navajali zoper naše dobro mišlj-ne nasvete »Slovenec", »Gospodar" in »Naš Dom". Kdor bi nam vsled grdenja po teh časopisih bil postal nenaklonjen, za takega privrženca nam ni prav nič žal. Imamo pa še važnejši drug vzrok, da »Našemu Domu" ne da¬ jemo povoda, s pisarenictn o nas izgubljati preveč prostora, namenjenega drugim namenom nego napadanju v narodni borbi osivelih narod njakov, katere isti v soglasju z nemškim čašo pisjem tako pridno zmerja za »prvake". Ta list je bil namreč ustanovljen, da bi popravljal škodo, katero našemu narodu dela »Štajerc", a v zadnji številki je pa njemu neprijetne narodnjake na¬ sipal v zadevah, katere premalo razume, deset¬ krat toliko psovk in porabil desetkrat toliko prostora za grdenje narodnega časopisa »Domo¬ vine" nego odpadniškega glasila »Štajerca". Če bi mi priposlane dopise naše narodno radikalne mladine iz Slovenskih goric priobčili, utegnil bi „Naš Dom“ na vsak dopis zopet odgovarjati „Domovini“ s sedmimi bistroumnimi članki, a Rodil se je besni nemškutar v imoviti hiši slovenskega kmeta ali tržana, in skrbni oče je hotel narediti iz njega gospoda z velikim klo bukom in črno suknjo. Žalibože se mu to ni posrečilo, ker njegovemu sinu težavna šolska tvarina ni hotela v trdo bučo. Oče, kateremu so se milili stari tolarji, pride nekega dne v mesto, naloži na voz svojega nadepolnega sina in njegovo prazno Skrinjo, — obleko je namreč sin poprodal, — in ga pelje domov, da bi izre- dil pod svojo močno roko poštenega slovenskega gospodarja. Toda varal si se, sivi starček, tvo jega sina je že oblizala nemška »ku tura in čestokrat pogubno vpliva na njegov razvitek še kaki nemški profesor, ki vidi v Slovencu le »inferjorno" človeško pleme. Ko prida izučnik na dom, zaničuje in oholo gleda po svojih nek¬ danjih tovariših in vrstnikih, kateri niso zastonj trgali hlač po mestnih šolskih klopeh, ampak so doma pridno pomagali svojim roditeljem polje obdelovati. On se čuti nekaj višjega, ker zna za silo nemški lomiti, delati pa noče in tako mu ostaja časa, da se izcimi iz njega strasten nemškutar. Ker je pa oče pridno gospodaril in mu zapustil precej premoženja, prevzame bogato domačijo in postane oče župan, ker zna nemški. Zdaj se odpre njegovi breznačajnosti veliko polje da ga obdeluje. Proti gosposki in g. okrajnemu glavarju seveda je živi kip petoliznega odpad nika. Ker je črne duše in ima kosmato vest, gorje zdaj narodnemu učitelju in duhovniku. On te blage gospode črni in toži pri višjih oblastvib. in dasi tudi nebi ničesar njegovo obre¬ kovanje izdalo, naredi jim vendar mnogo sitnih potov in nepotrebnih obrambnih pisarij. »Semper al quid haeret". — V njegovi županski pisarni se piše vse nemški četudi v kraju nihče nemški ne zna. Oa stoji v prvi vrsti pri volilnih agita¬ cijah za nemškutarske kandidate, pri njem so shodi in posvetovanja, kako bi bilo mogoče slovenski napredek uničiti ali vsaj ovirati Če je v kakem trgu, mora imeti svojo podružnico nemškega »šulferajna" ali »audmarke", kateri je tudi predsednik, kratko da rečem, on dela na vse kriplje, da bi se kmalu dogradil vsenemški most od Belte do Adrije. Poišče si tudi, če je mogoče, nečakinjo ali vsaj nemškutarico za so progo; v njegovi hiši, posebno če je v trgu, ne smejo ne otroci ne posli slovenski govoriti; celo pes čuje samo na nemško ime bismark (beiss- mark) in mora nemški lajati. Nahaja se nemškutar besnik najčešče na Koroškem, pa tudi na Štajarskem imajo neka¬ tere izborne eksemplare, vredne, da bi jih poslali na kako svetovno razstavo, kjer bi dobili gotovo darila za nje. Besnikovo gospodarstvo ide rakovo pot, »Štajerc" bi mu ta čas vzra.stel čez glavo. Ako torej omenjenih dopisov ne objavimo, vodijo nas pri tem najčistejši narodni nameni, mi namreč privoščimo »Našemu Domu" več tiskovnih pol za pisavo zoper »Štajerca", »Štajercu" pa pri voščimo večje oddelke »Našega Doma". (Oj ta nemška »Špraha" 1) Zopet imamo pred seboj umotvor, ki ga je blagovolil pogrun- tati neki oče župan, ki je trdno prepričan, da drugače ne bo užival nebeškega veselja, ako ne dopisuje v edino izveličavni nemščini. Ta spa- kedrani dopis se glasi takole: »Zl. 372 — Es wird von gefertigte Angezeigt, dass alle am Keuchusten erkrankten Kinder sind ameistea gesund nur Gemeindevorstehung selbst leidet amstarken Keuchusten moglichst derwegen, veil Tochter Kristina am Keuchusten enkrank war. Gemeindeamt Oberlaze am 22. Augu3t 1903. Der Gemeindevorsteber: Franz Pirsch — Slovenski prevod: Podpisani javlja, da so vsi otroci, ki so oboleli na oslovskem kašlju, večinoma zdravi, samo občinsko p r e d s t o j n i št vo boluje na močnem oslovskem kašlju, ker je hči Kristina obolela na oslovskem kašlju. — Radi verjamemo, da muči slavno občinsko pred stojništvo oslovski kašelj — dokaz gornji dopis. (Na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju) se vpisujejo učenci v prvi razred za prihodnje šolsko leto 16. septembra od 8. do 11. ure. Sprejemni izpit se začne dne 16 septembra ob 11. uri dopoldne. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih staršev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krsti list in pa šolska spričevala. (Koncert v »Skalni kleti".) Še enkrat opo¬ zarjamo slavno občinstvo na veliki koncert, ki se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. v »Skalni kleti". Vstopnina znaša za osebo 40 vin. in velja za vse prostore. Začetek je ob 4. uri popoldne. »Narodna godba" bo igrala več novih komadov. Nadejati se je torej, da bo v nedeljo zadnji .pro¬ storček v »Skalni kleti" zaseden. (Za hmeljarje) Iz Žatca na Češkem nam došla poročila javljajo, da se prodajajo sedaj bale hmelja po 310—360 K. da ga pa prodajalci ne prodajajo radi po tej ceni in čakajo, da bi cena poskočila na 400 K, ker je pridelek dober in ga je malo. Posamezne kupčije na deželi v ome¬ njenem okraju so bile sklenjene po 340—350 K. (Galicija) Dne 6. septembra t. 1. to je v nedeljo popoldne ob 4. uri se vrši v Galiciji pri »Matjažu" ob priliki osnovalnega zbora »Kmetij¬ skega in bralnega društva" veselica z jako za nimivim sporedom. Nastopili bodo govorniki, , pevci iz Šmartna v Rožni dolini, igrali bodo domači diletantje itd. Ker bodo to društvo usta novili domači fantje, je želeti, da pridejo k tej veselici vsi prijatelji mladeniških izobraževalnih društev in tako pokažejo svoje simpatije našim slovenskim mladeničem. 3. Nemškutar kmetavs (nemškutarius agre- stis seu suburbanus) je nizke vzrasti ter suhega, zelenega obraza, nosi pod nosom nekaj slabo gojenih brkov, nekateri se tudi nič ne brijejo in imajo mršavo brado. Kmetavsova obleka ni po mestnem niti po kmet¬ skem kroju narejena; kajti suknjo in hlače si oskrbi pri mestnem starinarju, klobuk pa mu gre večkrat čez ušesa, kar tudi kaže, da si ga ni sam izbiral pri klobučarju. Čevlje ima na vadno podvrnjene. Kmetavs stanuje okolu večjih mest in trgov ali v bližini tovarn, od kojih je odvisen On rad posedava in popijava po mestnih krčmah, kjer politikuje ter ima tovaršijo mestnih nemšku¬ tarjev in kjer zopet zapravi z žuljavimi rokami pridobljen zaslužek; doma mu pa dela žena kot črna živina, in gladni otroci se mu gatijo v revni koči, ki mu rebra kaže. On namreč vozari s suhimi konjiči za meščana ali tovarno. Ako še ima gozd, smukne marsikatero deblo skozi njegov kosmati golt, a vendar ga ne rani niti ga ne popraska. Dokler še ima kaj cvenka, hodi tudi na lov in je najboljši družnik mestnih lovcev, ki mu posebno ugajajo. Nazadnje pride na boben. (Konec prihodnjič.) 402 (Velenje.) V nedeljo, dne 6. septembra 1.1. bodo dijaki Šaleške doline ponavljali igro »Bob iz Kranja", obenem bodo igrali novo igro »Kje je meja". Začetek ob 4. uri popoldne. Sedež stane £0 vin., stojišče 30 vin. K obilni udeležbi vabijo dijaki Šaleške doline (Posojilnica-Reifeisenovka na Bizeljskem) bode odslej slovensko uradovala, sprejemala tudi hranilne vloge, katere po 4 1 / a % obrestuje, in razširila svoj delokrog še na sosedni župniji Kapele in Pišece. (Na dvorazredni šoli v Koprivnici okraj Kozje) je namestiti nadučiteljsko mesto. Prošnje se naj vložijo do 20. septembra t. 1, pri krajnem šolskem svetu. (V Hotinji vasi) je priredilo mariborsko »Slovensko društvo" političen shod, ki je bil prav dobro obiskan. Poročal je državni poslanec Robič o svojem delovanju v državnem zboru. Bavil se je tudi s sedaj jako perečim vprašanjem, ali bodo morali letošnji dopustniki v resnici slu žiti do 31. decembra. Rekel je, da je sicer vlada upravičena to storiti po vojaški postavi, ali bilo bi pa le jako krivično. Proti takemu ravnanju vlade se mora protestirati. Govornik je izrazil prepričanje, da bodo pri bodočem zasedanju državnega zbora slovanski poslanci stopili v ožjo zvezo med seboj. Drugi govornik dr. Rozina po- vdarja, da potrebuje narod politične izobrazbe, ki ga bo obvarovala prestopa v nasprotni tabor. Razpravlja o vplivu šole na ljudstvo in zahteva, da skrbi dežela tudi za slovenski del in da ne naklanja podpor samo nemškim in nemškutarskim j mestom in trgom, temveč v prvi vrsti narodu, j Župan Pišek se nato zahvali govornikoma za j njun trud in predsednik »Slovenskega društva", prof. dr. Karol Glaser, izpregovori o razmerah, ki so vladale na Štajarskem pred 50 leti v primeri s sedanjimi, na kar se shod zaključi. Po shodu so se zborovalci ob igri domačih tamburašev in petja domačega pevskega zbora še nekoliko po zabavali, potem so se pa razšli na svoje domove. Vtis shoda na zbrano ljudstvo je bil očividen. Sad ne bo izostal. (Politični shod v Št. Lenartu pri Ormožu) Politično društvo »Sloga" v Ormožu je sklicalo prošlo nedeljo političen shod v Št. Lenartu pri Ormožu. Udeležba je bila prav povoljna, okrog 600 oseb. Na shodu je poročal državni poslanec dr. Ploj o delovanja državnega zbora. Posebno je zanimal zborovalce zakon o stanovskih za drugah za kmetovalce, potem vinska klavzula in druge take stvari. Govornik je nato govoril o ogrski nagodbi, o dveletni vojaški službi in ker je bil g. Kočevar zaradi bolezni zadržan, je poročal tudi o delovanju deželnega zbora. Zbo¬ rovalci so mu vseskozi navdušeno pritrjevali. Za njim je govoril g. Kolarič, posestnik v Središču, o zadružništva Končno je predlagal predsednik »Sloge" dr. Omulec resolucije, ki zahtevajo občo in direktno volilno pravico za državni in deželni zbor, ustanovitev oddelka namestništva v Mari¬ boru, deželnega nadsodišča v Ljubljani, vseuči¬ lišča v Ljubljani, nadalje astanovitev meščanske, obrtne in kmetijske šole s slovenskim učnim je¬ zikom za Spodnje Štajarsko. Rezolucije so bile enoglasno sprejete. Po zborovanju se je pričela živahna zabava, ki je potrajala do pozne noči. Želeti bi bilo, da »Sloga" priredi še več takih vrlo uspelih shodov. (»Hitrost brzojavnega urada".) Dne 1. sep¬ tembra ob 5. uri popoldne se je brzojavilo iz Ljutomera v Vržej, kateri je oddaljen le eno in pol ure hoda. »Čujte in strmite". Brzojav je prišel že drugi dan ob 8V2 ari zjutraj. Torej je hodil 15 V* ur. Kmalu bomo morali narediti v Ljutomeru dirko s polži in brzojavi. Društveno gibanje. (Veliko sokolsko slavnost) priredi »Celjski Sokol" dne 20. septembra 1.1. v Žalcu. Obširne priprave se že vrše. Za danes povemo le, da se bo vršila ta slavnost sredi trga v žalskem parku, ki bo spremenjen ta dan v pravi slovenski raj. (Bralno društvo v Št Pavlu pri Preboldu) vabi na predstavo, ki jo priredi v nedeljo, dne 6. t. m. v prostorih g. Franca Vedenika (pri Peku 1 ) s sledečim sporedom: 1. ,Doktor Hribar', burka v enem dejanju. 2 .Dobrodošli! Kdaj pojdete domov? 1 , veseloigra v enem dejanju. Med točkami in pri prosti zabavi svira godba. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži od 1.—3 vrste 80 v, od 3—5, vrste 60 v, ostale vrste 40 v, stojišča 30 — Kratek sicer je ta-le naš program, a zato bo veselica tem zabavnejša; naj je tedaj nihče ne zamudi, komurkoli čas dopušča. Z obil¬ nim obiskom podžgali bodete naše vrle diletante, da bodo tem rajši vztrajali pri svojem započetem delu, da bodo še nadalje radi posvečali svoje moči slovenski Taliji ter delali v korist in na¬ predek našega slovenskega naroda; na drugi strani pa bodete podprli z obilnim obiskom naše vrlo bralno društvo, ki žo deset let širi izomiko med narodnimi šentpavlčani. Lahkonoga mladina pa bo imela vrhutega še svoje rajanje ob zvokih ubrane godbe. Savinčanje pridite torej v obilnem številu v nedeljo v št. Pavel ter bodite zagotov¬ ljeni, da ne bode nobenemu žal. V Št. Pavlu je še »zmir’ luštno b’lo“! (V proslavo) prereditve gostilne gosp. N. Zanierja v Letušu se vrši dne 8. septembra t. 1. veselica s sledečim sporedom: 1. Koncert. 2. Prosta zabava in ples. Svira šmarska godba na lok. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 20 kr,, za obitelj 50 kr. Vstop je dovoljen samo vabljenim, njih obitelji ter prijateljem. Isti dan se vrši v šoli ob 5. uri popoldne gledališka predstava. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno gostilničar. (Bralno društvo na Dolu) praznuje letos desetletnico svojega obstanka. Glede na to pri¬ redi v nedeljo, 6. septembra ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih g. F. Roša v Hrastniku veselico s petjem (mešani zbor: Adamič: V gozdu, M. Hubad: Narodne pesmi, Moški zbor: Pesem Koroških Slovencev), burko: Doktor Hribar, s plesom, šaljivo pošto itd K obilni udeležbi vabi (tudi društvu nasprotnega lažnjivega »Gospodarjevega" dopisnika) odbor. • (Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. goricah) priredi v nedeljo, dne 6 septembra t. 1. veselico z govorom č. g. Fr. Gomilšaka in gleda¬ liško igro: »Eno uro doktor" ter petjem doma čega moškega in mešanega zbora. Odbor. (Bralno društvo v Negovi) priredi dne 6. t. m. veselico v prostorih gosp. Lasbaherja v Ivanjcih s sledečim sporedom: petje, tamburanje, orkester na lok in gledališka predstava. Sode lujejo Gornje-Radgončani, Vstopnina 20 v. (»Kmetijsko društvo Lešnica in okolica pri Ormožu") si snuje svojo društveno narodno knjižnico. Mlado, od aprila t. 1. delujoče društvo, katero se bavi edino le s kmetijstvom, šteje danes blizu 200 udov. Sedanje denarno stanje je seveda še prav slabo. (Društvo se je med drugim s primerno velikimi stroški zasadilo svoj lasten amerik. matičnjak.) — Obračamo se torej do Vas p. n. rojaki, z vljudno prošnjo: podpirajte nas! Podarite društvu knjig in časopisov gospodarske in poučljive vsebine, ali podpirajte nas z denar¬ nimi doneski. Prejem blagohotno poslanih daril se bo potrdil v naših časopisih. — »Na zdar 11 ! Za »Kmetijsko društvo Lešnica in okolica pri Ormožu" tač. preds. Franc Vabič, nadučitelj. Dopisi. Laško. Res tesno postaja Človeku pri srcu, če premišljuje razmere, ki vladajo pri nas. Tla so slovenska; a vladati hoče nemškutar! Da, nemškutar hoče vladati, on se šopiri na pristnih slovenskih tleh kakor sraka s pavovim perjem! A najbolj žalostno je pa to, da se tu¬ kajšnji Slovenci, ki imajo vendar ogromno večino, tako puste voditi od nemškutarčkov, kakor pravi božji voleki. Na ta način lahko raste greben našim nasprotnikom! Še celo človeček, ki prav dobro ve, da služi v pisarni krištofove občine izključno slovenske groše, se širokousti v svoji prusaški oholosti z besedami, kakor: »Ich bin ein deutsches (!?!) Tiiffrerkind!" No. pa mislimo, da celo upamo, da bo tudi temu nemškutarčku enkrat odklenkalo, da ne bo mogel več za slovenske žulje hajlati po nemškutarskih gostilnah ter se bratiti z izdajalci slovenskega naroda! Nekateri naši ljudje so seveda takšni, da bi za požirek kake kiselice šli za nemškutarjem do konca sveta. To potrjuje že več slučajev tako tudi slučaj, ko je naredil šulferajn veselico za svoje privabljene otroke. Takrat je romala na nemškutarski »Freibier" cela »žlahta", ki j e vendar slovenska, več slovenskih sicer zavednih gg. uradnikov in drugo slovensko občinstvo. Otroci se vsled ogromne množice drugih niso mogli preveč pokrepčati, ker drugače bi gotovo nekateri z solznimi očmi ne prosili svojih pri¬ sotnih staršev — seveda v slovenskem jeziku - naj jim privoščijo vsaj požirek mrzle vode, ker sicer bi morali žeje omagati! Vobče se govori, da imamo pri nas dve narodni trgovini, toda če stopiš vanje, zadonel ti bode od vseh strani nemški pozdrav. Da bi se dalo kakemu Slovencu v resnici blago na¬ rodnih tvrdk n. pr. vžigalice, ne da bi izrecno zateval, o tem še misliti ni! Seveda največ so krivi tega uslužbenci, pa tudi gospodar naj bi gledal, da bo imela trgovina slovensko lice, Še ni prav dolgo tega, kar je dobila tukajšnja pivovarna bolj slovenski obraz, toda kakšni so njeni uradniki, ali govore vsaj med seboj v slovenščini; ali je kateri gospod pri bralnem društvu, ali zahaja vsaj tu in tam v slovenske gostilne? Ne! Odgovore naj si dotičniki sami in če vidijo, da so dosedaj krivo ravnali, naj po¬ pravijo v prihodnje, kar so zagrešili! Da pa tudi naši nemškutarčki slovenski znajo, kaže nam že to, da imajo še celo raz¬ vpite nemškutarske gostilne in prodajalne kupne cene v slovenskem jeziku in da so tudi nekateri nemški (!) uradniki naročeni na tistega izvolje¬ nega »Štajerca"! Da Slovenci tukaj tako dremljejo ali že celo spijo, krivo je tudi to, ker ni nobenega pravega društva, ki bi oživljajo narodno zavest! Včasih, ko so bili pri nas res pravi rodoljubi, priredilo je »Bralno društvo" večkrat kako ve¬ selico ali kako predstavo, a danes? Tisti, kojih naloga bi bila oživljati slovensko stvar in delo¬ vati za narodno blaginjo, spe mirno in se ne zmenijo za to, kar nasprotniki počenjajo. Že iz teh par črtic se razvidi, kako žalostne razmere so pri nas, toda kadar se kaj predrugači na eno ali drugo stran »prijatlji poročal ai’ pisal Vam bom!" Podhumski samotar. Šmarje pri Jelšah. — »Korbrovina pri sodišču". — Pod gorenjim naslovom je priobčil »Slov. Narod" prav čedne stvari o šmarskem c. kr. okrajnem sodišču. Mi se svoje strani hočemo ta dopis nekoliko popolniti, da bo slika tembolj dovršena in proslula Korbrovina lepše razkrinkana, Kakor je že narod »Narod" pripomnil, je neznosnih razmer pri šmarskem sodišču, če ne edino, pa vsaj v največji meri kriv ondotni okrajni c. kr. sodnik. S tem možem smo se že morali nekolikrat pečati. Posebno znan je Se morda širšemu občinstvu vsled svoje ponesrečene tiskovne pravde. Kakor znano, prinesla je »Do¬ movina" takoj po dovršenih zadnjih državno¬ zborskih volitvah dva ostra dopisa »Iz Šmarja", v katerih se je bavila v prvi vrsti s sodnikom Wagnerjem. Sodnik jej je obesil zato pravdo na vrat. Ko se je pozneje priznal g Zabukovšek za avtorja onih dopisov, umaknil je ta sodnik proti njemu naperjeno tožbo brez najmanjšega zado¬ ščenja, baje le vsled formalne zastarelosti. V dopisih je bil gosp. Wagner kot sodnik močno žaljen. Vsakdo je pričakoval, da si poišče zado¬ ščenja. Toda Wagner je potegnil »tega kratkega" in meritorno očitanje onih dveh dopisov visi še danes na njem, dasi bi bilo v interesu justice želeti, da se sodnik bodisi opere, bodisi v na¬ sprotnem slučaju požene pred disciplinarno so¬ dišče, kar bi se bilo na njegovem mestu vsakemu Slovencu brez usmiljenja zgodilo. »Slov Narod" je tudi omenil, da je nevar¬ nost, da bi sodnikovo sorodstvo in svaštvo s trgovcem Wagnerjem utegnilo neblago vplivati na pravosodje. Smo v srečnem položaju eden poskus zabeležiti, dasi ne vemo, jeli imel uspeha ali ne. Čim zvemo več, objavimo vse natančno. Je tedaj skušnjava zelo blizu in o interesu pravosodja bi bilo, ko bi se takim poskusom tudi v očeh najpreprostejšega kmeta naredilo konec. Ge se čuti po tej opombi gospod sodnik užaljenega, prosimo naj toži. Dobimo zopet pri¬ liko, šmarsko perilo javno razobesiti. 403 Ko bi tega sodnika v Šmarju ne bilo, ne imeli bi takega Kolaritscha. Kajti ne more se izgovarjati, da ne ve, kaj počenja njemu ne¬ posredno podrejeni nadcficijal v uradu in tudi zunaj urada in to tem manj, ker je sicer o vsaki drugi malenkosti dobro poučen. Gotovo stopi sodnik večkrat v prostore pisarniškega osobja, In če ni slep, moral je videti na Kolaritschevi mizi lističa, katerih glavni namen je zmerjati in žaliti Slovence. Videti je moral ostentativno nastavljene „stldmarkine“ vžigalice. Če je to videl en- dva- in še večkrat, ali mu ni prišlo nikoli na misel, da morajo to slovenske stranke smatrati za drzno izzivanje!! Ali ni gospod sodnik med uradnimi urami nikoli pogrešil Kolaritscha v pisarni? In če ga je pogrešil, seli je informiral, kje da je?! Ko- laritsch se je hotel vsled zadnjega našega dopisa čutiti užaljenega in to zaradi besede „nepotreb než“. Vprašamo g,sp sodnika, nili „nepotreben“ uradnik, ki zahaja v uradnih urah v gostilne, se tam ne samo B krepča“, ampak tudi igra B Zusperr“ ? „Joža Prevorški*, toži nas, prosimo lepo!! Odkrito povemo, da se te prav nič ne bojimo, makar si natlačiš v vsako gumbnico pest modriša. Dolgo nas je blatilo šmarsko nemčurstvo po njega vrednih cunjah in si domišljalo, da bo vedno na konju, Naše potrpežljivosti je konec. Poštenih Nemcev ne sovražimo, baš ker so pošteni. Toda gnjusi se nam tista prismojena nemškutarija, ki poveličuje svojo neznačajnost s svo)im izzivanjem. Šmarčani nismo bili nikdar na glasu kot bojeviti tržani. Če smo se v zadnjem času jeli gibati, zakrivil je to v prvi vrsti Kolaritsch. Z njim je prišel k nam nemir in s tem je povedano vse. To je Kocbrovina ... Na svidenje, Kolaritsch! Slavno uredn štvo ,Domovine" prosimo naprej, da nam prepusti za nedoločen čas stalni prostor v svojem listu, ker 3e nam gradivo od dne do dne množi. — Drage volje! Ur. Milwaukee v Sev. Ameriki. Redko kedaj je v „Domovini“ kaj Citati iz Amerike. Hočem Vam torej v kratkih vrsticah nekoliko opisati naše življenje v novi domovini. Ne smete torej misliti, da smo pozabili svojo rodno zemljo in svoj mili slovenski jezik. Tega nikdar, ako- ravno živimo tukaj med Nemci in Angleži. Slovencev nas je v Milwaukee okrog 800. Mesto šteje čez 200000 prebivalcev, večina Nemcev, katerim pa vsa čast, kajti pri njih ni tiste zagrizenosti in mržnje do nas Slovencev, kakor jo kažejo celjski nemčurčki ali pa, da jih počastim, celjski „ purgarji". Naznanjam Vam veselo vest, da smo usta- ncv li tukajšnji Slovenci pevsko društvo B Savinja“, pri katerem smo večinoma Savinjčani. Prvckrat smo zapeli skupno podoknico našemu članu Florjanu Rakunu, doma iz Spodnje Rečice in njegovi soprogi. Kako krasno se je razlegala slovenska pesem v tujini, da ni ganila samo naših rojakov, ampak je tudi zanimala Angleže, da ni bilo ne konca ne kraja ploskanja. Ne morejo dosti prehvaliti ubranih glasov. Odbor ,Savinje” sestoji iz sledečih rojakov: Fran Terčak, predsednik; Josip Prislan, njegov namestnik; Janez Močnik, blagajnik; Fr. Matjaž, namestnik; Jakob Rakun, knjižničar; Franc Brenkuš, revizor; Fran Hudales, prireditelj ve selic; Franjo Staut pevovodja. Torej, dragi rojaki, lahko sprevidite, da tudi mi Vaši bratje v daljnji tujini nismo pozabili svojega milega materinega jezika. Vedno hočemo stati kakor skala v boju proti našim luciferskim zatiralcem. Z bratskim pozdravom „Slovensko pevsko društvo Savinja 0 . Narodno-gospodarske novice. Naši sodovi. (Piše Iv. Vuk.) Z naglimi koraki se nam bliža jesen, da nam ponudi sad našega celoletnega truda. Kako vesel čas je za naše kmetovalce, vinogradnike in sadjarje, ko vidijo, spomladi vso naravo v cvetju, ter se radujejo nad lepim duhom. S ka¬ kim upanjem ogledujejo poleti nastavke sadu, kako jim srce trepeta, ko vidijo se bližati grozne oblake, v katerih vre in grmi, ki lahko na mah uničijo ves trud. In sedaj, ko dozoreva sad, po¬ skakuje človeško srce radosti, saj se bo poplačal njegov trud. Zadovoljen hodi oratar okrog in v mislih računi, koliko bo tega in onega, kaj bo prodal in kaj obdržal in koliko bo skupil zato itd. Vinogradnik že računi, koliko sodov bo mo ral imeti in sadjar tuhta, koliko bo prodal sadja in kaj porabil za jabolčnik. In sodi, kamor se bo vlivala ta ali ona kapljica, ti sodi so takorekoč — zlata vrata v mošnjiček vinskega kupca. Kaj me tako čudno gledate; da, sodi so glavna stvar. Kaj nam po¬ maga še tako dozorel sad, bodisi grozdje ali ja bolka (hruške), in če je še tako dobra letina, če pa vse to spravimo v slabo pripravljene, nesnažne posode Vinski kupec se ne bo lovil za takim vinom ali moštom. Ker pa priprava sodov ni ravno malenkostna stvar, posebno ako hočemo vzorno, hočem priskočiti s tem spisom našim kletarjem nekoliko na pomoč. Da so sodi okrogli in ovalni, tudi kvadratne podobe in napravljeni iz trpež¬ nega hrastovega lesa ali pa zliti iz cementa, ne bom na široko razkladal. Saj to zna vsakdo. Pač pa hočem nekaj pripomniti o pilki in čepu. Čep in pilka ali veha, kakor se tudi ime¬ nuje, morata biti lepo okrogli ne pa oglati, ka¬ kor sem to videl pri nekaterih kletarjih. Le na na tak način se lahko popolnoma zapre zraku pristop k vinu. K temu potrebna zamaška mo rat^ biti iz trdega lesa, najboljše iz hrastovega ali slivovega. Les v sredini je boljši kakor oni od kraja, to se pravi, oni od stržena, ker tak ne moči. Zamašek pilke pa naj bo tako dolg, da še sega daleč v vino. To pa zato, da se lahko na¬ vleče in napne ter tako zapre popolnoma zraku pot in zabrani, da se ne prične delati vinski cvet ali kan, kar ni ravno dobra prikazen za kletarja. Kar se pa tiče omotavanje zamaškov s capami, kar sem tudi na mnogih krajih opazil, pač nikomur ne svetujem Zakaj ne, bo me morebiti kdo vprašal? — Čujte! Vsaka capa vleče nase tekočino, dokler ni napojena skoz in skoz. Ko se pa navleče vina in pride moker zunanji del v dotiko z zrakom se lahko zgodi, da začne plesneti Po stane piesnjivo in tiste glive, ki povzročajo plesen — mi jih seveda s prostim očesom ne vidimo — preidejo v vino. In če je kletar-vinorejec nema¬ ren in ne pazi, mu lahko vse vino v dotičnem sodu splesni, t. j, da dobi okus po plesnobi Pa še ena nevarnost preti vinu, ki ima zamaške ovite s cunjo. In ta je huiša od prve. V zraku je polno gliv, ki povzročajo, da se vino, pa tudi druge alkoholne pijače spremene v jesih, ali da ciknejo. Te glive, Bacterium aceb, imenovane prekrojujejo alkokol, ki se nahaja v vinu v ocetno kislino in vodo. Ko pa je vino že jelo cikati, ga je rešiti zelo težko in še to le takoj v začetku Marsikdo mi bo menda ugovarjal, da ni tako hudo, posebno tisti, ki ovija zamaške s cunjami. Vendar naj bo kakorkoli, vino trpi pri tem, naj bo tedaj samo nekoliko. Vendar pa je boljše, da se takoj od začetka ognemo takim neprilikam, ko se lahko, kakor pa da bi pozneje tarnali in preklinjali ter si pokvarili trud in žulje celega leta. Naj se trmoglavost takih kle¬ tarjev rajši prej ukloni, kakor pa tedaj, ko je že nesreča gotova. Toliko o čepu in vehi Da pa imajo veliki sodi vratiča, da se lažje snažijo in da se mora paziti, da ne pride vino ali mošt z železom v dotiki, ker bi lahko počrnelo, to je znano že vsakemu kletarju. Vendar še ho¬ čem na kratko to navesti. Če pride namreč vino, bodisi že pri prešanju še kot mošt, ali pozneje, v dotiko z železom, ali če pade kak žrebljati košček železa vanj, nastane med železom in čreslovino, ki je v moštu ali vinu kemična zveza, ki vino črno barva; to pa le, če pride z zrakom v dotiko. V sodu je vino čisto, kakor hitro ga pa natočimo v kup : co, postake črnkasto. Pa ne, da bi kdo mislil, da je črno kot tinta, ampak se opazi le neka izprememba, da je barva črnkasta. Okus in duh sta seveda nes¬ premenjena. Da se temu odpomore, sem že omenil, da se mora paziti, da ne pride vino ali mošt z že lezom v dotiko. To se pa zgodi n. pr. pri vraticah velikih sodov, da se železo, ki bi se imelo doti¬ kati vina ali mošta, prevleče z zato pripravnim lakom. Istotako se tudi prevleče a takim lakom ono železo, ki pride v dotiko z moštom pri prešanju. _ (Konec prih.) Druge slovenske novice. (Nemški „Trutzburg“ v Ljubljani.) V ne¬ deljo bo v ljubljanski kazini ustanovni shod društva nemških delavcev „Trutzburg“, ki je pravzaprav podružnica nemškega delavskega društva „Germania“. No, pač mora klavrno iz- gledati ta „Trutzburg'‘, da so si morali ljubljan¬ ski Nemci naročiti celjske kričače za štatažo na ustanovnem zboru. (Odbor trgovskega bolniškega društva v Ljubljani) se je takole konstituiral: Ravnatelj: ! veletržec g. Ivan Knez; namestnik: g. Matej Treun; tajnik: g. Ivan Mejač; blagajnik: g. Aloj¬ zij Lilleg; gospodarstvo: g. Franc Terček; na¬ mestnik : g. Andrej Šarabon; knjigovodja: g. Franc ■ Anderwald. Gg. Jebačin in Magdič sta člana ravnateljstva. (Izkaz posredovalnega odseka Slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani) — Službe iščejo: 7 kontoristov oziroma kontoristinj, 2 poslovodji, 2 pomočnika mešane stroke, 8 po¬ močnikov manufakturne stroke, 7 pomočnikov | špecerijske stroke, 4 pomočniki želez, stroke, j 3 pomočniki špec. in galant. stroke, 1 učenec, j Proste službe: 2 kontorista, 4 pomočniki ma- | nufakturne stroke, 2 pomočnika meš. stroke, 3 j pomočniki želez, stroke, 1 pomočnik špec, stroke, j 3 učenci. (Nagrado za rešitev življenja) v znesku 105 K je dovolila kranjska deželna vlada po¬ sestniku Antonu Faturju iz Spodnjih Bitinj na Gorenjskem, ker je reši. tri otroke iz ognja. (Na božji poti zblaznela) Roza Frešah iz Prihove je šla na božjo pot k Mariji pomagaj na Brezje. Na Brezju je nenadoma zblaznela in morali so jo v varnem spremstvu odpraviti domov. (Občinske volitve v Beli pri Železni Kapli so se izvršile s popolno zmago Slovencev. Izvoljeni so sami odločni Slovenci. Tu se vidi, kolike koristi je organizacija za narodni napredek. Nemčurji se niso niti blizu upali. (Boj za enakopravnost slovenskega jezika pred celovškim dež. sodiščem.) Nova metla dobro pometa in g. dr. Brejc je taka nova metla. Ni še dolgo temu, kar je prisilil sodnika v Veli¬ kovcu, da je uradno konštatiral, da pri veli- kovškem okrajnem sodišču ni slovenščine zmož nega uradnika, in sedaj imamo zabeležki zopet pomemben slučaj pred celovškim deželnim so- ; diščem Dr. Brejc je kot zagovornik dr. Hudelista, ki je na svojem vrtu žgal umetalni ogenj in bd j radi tega obsojen pričel pred celovškim deželnim j kot vzklicnim sodiščem svoj zagovor slovenski. : Državni pravnik zahteva, da senat ukaže za govorniku, da nemški govori. Državni pravnik se je povzpel do jako zanimive trditve, da naj se s strankami neveščimi nemščine po možaosti uraduje v nemškem jeziku, da pa to ne velja za stranke, ki so nemščine zmožne. Dr. Brejc je nato odločno zahteval, da se senat sestavi tako, da bodo vsi člani senata zmožni slovenskega jezika, kajti dva sodnika, zapisnikar in dižavni pravn k niso razumeli slovenščine. Sodni dvor je po dolgem posvetovanju sklenil, da se obrav¬ nava preloži za toliko časa. da bo mogoče se¬ staviti senat, katerega člani bodo vsi zmožni slovenščine. Dr. Brejc je s tem dosegel lep uspeh, na katerem moramo njemu in sploh koroškim Slovencem odkritosrčno častitati, kajti s tem sklepom se je oficijelno priznala slovenščini že zdavnaj v zakonih zajamčena pravica. Le tako naprej! (Nesreča pri vrtanju tunela pod Kosta- stanjevico pri Gorici ) V torek dopoldne se je razpočila ob vhodu v tunel pod Kostanjevico mina nekoliko prezgodaj, dasravno je bila uži- galna vrvica dovolj dolga. Eksplozija je ranila I nekega delavca, ki so ga potem prenesli v go- | riško bolnico. (Ravnateljem državne gimnazije v Trstu) je bil imenovan dosedanji ravnatelj državne gim nazije v Trientu na Tirolskem, dr. Gustav He gl. 404 (Novo delavsko društvo v Trstu) Domači delavci v Trstu so ustanovili novo delavsko društvo, kateiega namen je čuvati koristi do¬ mačih delavcev in skrbeti, da dobe predvsem dela domačini. (Tatvine v Trstu) se mncže na zelo vzne¬ mirljiv način. O belem dnevu izginja ljudem de¬ nar in druge vrednostne stvari. Prigodilo se je, da so drzni lopovi na javni ulici iztrgali nekemu gospodu žepno uro in verižico in pobegnili tako hitro, da jih ni bilo mogoče vjeti. Politični pregled (Za vojaške novince.) Vojno ministrstvo je izdalo naredbo na politične oblasti, da naj opo¬ zorijo vojaške novince, da lahko vstopijo prosto voljno s 1. oktobrom v vojaško službo. Oglasi se lahko vsak med 1. in 5. oktobrom pri svojem dopolnilnem okraju. Kolikor takih prostovoljcev se bo oglasilo, toliko tretjeletnikov bo šlo na dopust. — V vojnem ministrstvu so se vršila posvetovanja radi položaja, ki ga je povzročila ogrska kriza. Posvetovali so te tudi o odredbah, ki so potrebne vsled vstaje na Balkanu. (Češke zahteve.) Zahteve ogrske opozicije j so vzbudile tudi v Čehih upravičene želje, da j se da tudi drugim narodnostim avstro ogrske | države pravice, kakor jih zahtevajo Madžari zase. V to svrho sta se formulirala dva predloga na sestanku čeških agrarcev, katera tudi mlado češki klub gotovo sprejme. V teh predlogih se zahteva, da se avstrijska deželna bramba uredi po načinu ogrskih honvedov, torej po narodno stih, Glede skupne armade se zahteva, da se pomnoži število avditorjev slovanskih narodnosti in da se obravnave pred vojaškimi sodišči vrše v obtoženčevem jeziku. Vsi češki okrajni in ob činski zastopi bodo podali tozadevne peticije državnemu zboru. (Ogrska kriza) še vedno pričakuje odre¬ šenika. Cesar se je sicer včeraj zopet pripeljal v Budimpešto, ali kakor se zatrjuje, tudi sedaj ni pričakovati ugodne rešitve osemmesečne krize. Dopisnik dunajske „Neue Freie Presse" je go { voril s poslancem Košutom o ogrskih razmerah, in Košut je izjavil, da prej na Ogrskem ne bo miru, dokler se ne uvede madžarski poveljni jezik, kajti narod ne bo popustil. Nadalje je rekel Košut, da ima opozicija večino v narodu in da bi gotovo dobila večino v zbornici, ako bi pri 1 volitvah vlada ne pritiskala z vsemi mogočimi sredstvi na volilce. Odlok vojnega ministrstva, da ostanejo tretjelethiki še nadalje v vojaški službi, je vzbudil po celem Ogrskem velikansko ogorčenje. — V državnih blagajnah so se začeli že kazati nasledki exlex-stanja, kajti dasiravno se davki še precej redno plačujejo, so dohodki le mnogo manjši, ker v resnici ni nihče dolžan plačati davkov in se tudi v mnogih okrajih po¬ javlja močna agitacija proti plačevanju. Celo tožb in drug h takih stvari ne kclekujejo več, kajti država ne more nikogar siliti k temu. Ako bo šlo tako naprej, bodo državne blagajne kmalu prazne, a rešenje krize je še daleč, daleč. Zatr¬ juje se, da bo Khuen še cel mesec vodil vladne posle in kdo ve, ali se bo do tedaj položaj kaj zboljšal, ali ne. (V Srbiji) vlada grozno ogorčenje vsled napada turških vojakov na samostan Prohov. Turki so vdrli črez meio in zažgali samostan in pomorili samostanske prebivalce, med katerimi je bilo tudi nekaj srbskih častnikov, podčastnikov m prostakov, ki so bili nastanjeni v samostanu. Vsled tega napada se je vršil vojni svet pod predsedstvom kralja Petra. (Bolgarski knez Ferdinand) je zopet prišel na Bolgarsko, ali nastanil se ni v stolnem mestu Sofiji, temveč v Evxincgradu ob morju, kar je vzbudilo v vseh bolgarskih krogih veliko preše nečenje. Kakor se govori, se je knez zbal baje vojaške zarote v Sofiji, ki bi ga bila prisilila, da se odpove prestolu. Trdi se, da je bilo v Sofiji več oseb aretovanih. Seveda ni vse verjetno, posebno pa ne, kar nemški časniki pišejo o tej zadevi. (Na Balkanu) se je vstaja razširila vse povsod. Vstaši so razstrelili z dinamitom neko turško vojašnico, 200 turških vojakov je bilo mrtvih. V skopljanski okol ci so se razdelili kristjani na dve stranki, vstaško in pa konser vativno, ki se obrača na konzule, samo Turki nimajo nikakih pristašev med kristjani. Med turškimi in vstaškimi četami se vrše danzadne vom hudi boji. V monastirskem okraju je četa 450 vstašev napadla selo, katero je branilo 250 turških vojakov. Po 24 urnem boju se je posre¬ čilo vstašem selo zasesti. Turki so imeli 180 mrtvih in 50 ranjenih. Pri Klisuri in Smilovem so Turki popolnoma premagali vstaške čete. Begunce so daleč preganjali. Pri Paraslovu in Gobešu so pa vstaši popolnoma potolkli Turke. Iz Burgasa je prišla ve8t, da so vstaši razstre¬ lili tri ladje ogrske pomorske družbe. Trije ka¬ pitani. šest mornarjev in 19 potnikov je utonilo. V obče se povsod spoznava, da je položaj zelo resen in da mora v najbližnjem času priti do vojske med Turčijo in Bolgarijo. Da, pričakovalo se je že, da turške čete vderejo v Bolgarsko, in da tako narede mir na Balkanu. To je namreč mnenje berolinskih krogov. Toda ravno tako se sme pričakovati, da bi se Turčija zelo opekla, ako bi se spravila nad Bolgarsko, kajti Srbija ni nič manj nevarna Turčiji, kakor Bolgarska. Zaačilno pa je za Berolin, da mislijo ondotni gospodje reševati turške razmere na bolgarski zemlji, ne pa tam, kjer bi bilo treba, na turških tleh. Bolgarji so Slovani! Potem je stvar umevna. Učenec z dobrim šolskim spričevalom se takoj sprejme v trgovini Antona Ošlaka (376) 2—i v Ponikvi ob juž. žel. Poštna upraviteljica Književnost in umetnost. se jgg e za poštni urad na Spod. Štajarskem. („ Slovan",) mesečnik za književnost, umet- j nost in prosveto. Zvezek 10. Vsebina: A Aškerc: Poslednji Obrenovič Zofka Kvedrova: Nada. Dr. Josip T—k: Canjkar in njegova dramatika. ! Vekoslav Špindler: Ko tihi majski večer... P. pl. Radics: Papež Pavel II. iz kranjskega rodu grofov ' Barbov. Fran Govekar: Gorjančeva Marijanica. Jos. Kostanjevec: Lahkoživci. Listek: Književnost; j gledlišče in glasba; tehnika; umetnost; raznote¬ rosti; naše slike. i Ponudbe sprejema IVI- IDlo-uli-jr, Brežice štev. 49. (375) 2-1 (374) Starejši, neoženjen 3-1 posiovodja (.Talija",) zbirka gledaliških iger, ureja Fran Govekar, tiskala in založila .Goriška ti¬ skarna" A. Gabršček v Gorici. — Pred seboj imamo sedem zvezkov .Talije" (1.—6. in 10 zv.), lične knjižice, jako prikupne oblike. Srečno misel je imel knjigozalcžnik A Gabršček, ko je sklenil izdajati zbirko lahko vprizorljivih iger, kajti s tem je z enim mahom rešil naša narodna dru štva onih večnih prošenj za prepis te ali one igre, katero je društvo hotelo uprizoriti. Talija izhaja v nedoločenih rokih. Dosedaj je izšlo sedem zvezkov, katerih vsak obsega po eno enodejanko: 1. Pri puščavniku; 2. Bratranec; o. Starinarica; 4. Medved snubač; 5. Doktor Hribar; 6 Dobro¬ došli! Kdaj pojdete domu?; 10 Eto uro doktor. Več teh iger je že znanih našim diletantom. Pri izbiranju iger za to zbirko je bilo prireditelju glavno vodilo praktičnost in uporabnost in ravno zato priporočamo »Talijo" kar najtoplejše našim bralnim in drugim društvom, ki so dosedaj imela največje sitnosti, predno so dobila kako pripravno igro in predno so se prepisale uloge. Vse to sedaj odpade. .Talija" bo prinašala ako bo imela dovolj naročnikov, tudi velike, resne drame najboljšega reportoarja večjih gledišč. Ea zvezek stane 40 v. Naroča se pri založniku A. Gabrščeku v Gorici. Oddaja stavbe. se sprejme v trgovini z mešanim blagom v trgu na Spodnjem Štajarskem. Kje, se poizve pri upravništvu „Domovine". Razpis cestne zgradbe. Okrajni zastop slovenjebistriški je sklenil, da odda zgradbo III. oddelka okrajne ceste II. vrste. Kovačavas - Sv. Martin ponudbenim potom, in se ta zgradba razpisuje. Zgradbeni stroški so proračunjeni na 23.200 K. Dotične kolekovane ponudbe naj obsegajo ime in predirne, bivališče in stan ponudnika, popust ali nad- plačilo po odstotkih v proračunu razvidnih enotnih cen v številkah in besedah jasno izraženo, dalje potrdilo, da so ponudniku znani ponudbeni in gradbeni pogoji, in izjava, da se istim v celem obsegu podvrže, ter se naj vložijo do najdalje 12. septembra 1903, do 12. ure opoldne v pisarni podpisanega okrajnega odbora. Tuuradno vročenim ponudbam je priložiti potrdilni list, da se je vložil vadij pri okrajni blagajni; po pošti vloženi ponudbi je vadij isti priložiti in vrednostni zne¬ sek navesti. Na zunanji strani naj ima ponudba napis: »Ponudba za zgradbo III. okrajne ceste Kovačavas- Št. Martin 11 . Vadij znaša 10%, t. j. 2320 K, in se ima položiti v gotovini, v javnih obligacijah, ali pa v tuzemskih hra- nilničnih knjižicah. Zgradbeni načrt, kakor tudi ponudbeni in zgrad¬ beni pogoji so ob delavnikih med uradnimi urami v pregled razpoloženi. (360) 2-2 Okrajni odbor v Slov. Bistrici, 17. avgusta 1903. Načelnik: ALBERT STIGER. Stavba novega šolskega poslopja, obstoječega iz 5 učnih sob, stanovanja za nadučitelja in k temu spadajočih prostorov v trgu Braslovče, postaja Polzela-Braslovče, odda se potom ust¬ mene zniževalne dražbe. Dražba se bode vršila dne 24. septembra 1903 ob 10 uri dopoldne v obstoječem šolskem poslopju v Braslovčah. Stavba se bode oddala le enemu general¬ nemu podjetniku. Izklicna cena znaša 47811 K 6 v. Stavbeni operat, obstoječ iz stavbenih na¬ črtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev, je razpoložen v pisarni kraj nega šolskega sveta v Braslovčah in pri okrajnem šolskem svetu v Celju (okrajno glavarstvo) v vpogled. Vsak licitant mora pred začetkom dražbe položiti varščino 10% izklicne cene, t. j. 4780 K. Krajni šolski svet Braslovče dne 30. avgusta 1903. (373) l Načelnik: Jožef Omladič. Učenec z dobrirr\ šolskirr\ spričevalorp se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom pri Ivanu Elsbacherju v (368) 3-2 Kozjem. Išče se (365) 2-2 v najem ali na račnn manjša gostilna, v Celju ali v bližini Celja Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 405 Posestvo I v obsegu 70 iobov po 1600 kvadratnih sežnjev, arondirano, v najboljšem stanju, z zadostujočimi poslopji, vsem gospodarskim orodjem in enim johom regeneriranega, zelo rodovitnega vinograda, ob deželni glavni cesti, v bližini železnične po¬ staje ne daleč od Zagreba na Hrvatskem =! se proda. si Bogati gozdi v okolici dajejo leno priliko za izdatno in nepretrgano lesno spekulacijo vsake vrste, kakor tudi raztresenje za ljubitelje lova. Natančnejše podatke daje: Brlekovič, Besčeixioa 3 Leken.ik 3 Hrvatsko. Naznanilo. V InOki pri Žusnm se bodo vršili zanaprej vsako leto štirje sejmi in sicer: 14. aprila (354) 3 _ 3 20. julija 25. avgusta in 12. septembra. Kadar bi prišel eden teh dni na praznik ali nedeljo, se vrši sejem prihodnji delavnik. Županstvo Žusem, meseca avg. 1903. IPrvi sejeim. se torej -vrši v torek., d.n.e 35. avgusta 1£ 03. Krepkega dečka iz poštene kise sprejme takoj kot ! učenca l>0 •v trgovino z mešanim blagom LAMBERT MALLY MEDIJA-IZLAKE pri Zagorju ob Savi, Zidarji in težaki (370) 2-2 se takoj sprejmejo v delo pri zidanju nove župne cerkve v Žalcu v Savinjski dolini. -sr AMERIKO je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja I % % (352) 3-3 Bnfiverpen - Ih tv Ifork, Havre - Philadelphia ali Bntmerpen - Philadelphia, Cena iz Buksa XII _ razred, od gl d- 85-— naaprej I IVAN BIHELJ Vsa natančejša pojasnila itd. daje zastopnik generalne agentura za celo Švico v Buksu (meja, zraven kolodvora). .v. 11 iv. čez ^ (Francosko) ^ Buks- 5 Pariš- ^ Havre- | H e m Ifork £ % : % : j? Vizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja v Celju. 11 Trgovina z železnino „MERKUR“ PETER MAJDIČ v Graška cesta šte-v. 1S priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele. ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, ^'•ablje in strojev; vsakovrstnih por.ev, ključalničarskih izdelkov ter ol '\i za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Gene nizke. f .v!wAVA%V.% ~~ m m pomaga izborno kot nedo- t sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Celje: Traun in Stiger Viktor Wogg Alojzij Walland Milan Hočevar Josip Matič Anton Ferjen Fran Zangger Ferd. Jakovvttsch Frid. Jakowitcsh Anton Kolenc Franc Pečnik. Oto Scluvarzl lekarna Celje Ivan Ravnikar M. Rauscher lekarna Josip Srimz Anton Topolak * \V. \Vratschko i Dobrna: Jos. Sikokše 1 Braslovče: Ant. Plaskan 1 b Josip Pauer Gomilsko: Fran Cukala Hrastnik: Alojzija Bauerheim 9 Konsumno društvo , Josip Wouk Ljubno: Fr. X. Petek Janez Filipič^ Sevnica: Anton Verbič f S. F. Schalk t Ludovik Smole Trg Lemberg: Franc Zupančič Konjice; Fr. Kupnik 145 Laško: Andrej Elsbacher Karl Hermann planina :Lud. Sch scherko , F. Wamb rechtsaramer Gornjigrad: Jakob Božič Franc Scharb Ferd. Ivanuš A. P. Krautsdorfer Anton Sch\velz Karol Sima Leopold Vukič [ Poljčane Pristova: Brežice: Žalec: St. ”jurij: Marija Suppanz And. Suppanz Fran Matheis Franc Varlec Janez Pinterič Uršič & Lipej Albert (iei*s Jakob & Marija Janič j Fran Kartin Mozirje: Velenje: Karl Tisohler Josef VVutti Trbovlje: Videm: Vitanie: Velenje: Vojnik: Konsumno društvo Anton Krammer Jos. Mahkovec Janez Miiller sem Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin Uirih Lager Fr. Zottl svoji K SVOJIM* „.. t Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu o cins vu slovensko obrtno društvo v Celju . Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za jesensko in zimsko sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- ~t... nižjih cenah. Bogata izber tu- m ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. v Gaborjih pri Celju. Tovarna za sodovico v sifonih kakor tudi z limonado in malinovcem. Kupujem maline po najvišji ceni! — Vsi izdelki tovarne se na željo postavijo p. n. strankam na dom. Postrežba točna! Cene nizke 1 Izborna kakovost! i Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno. Otročje vozičke ftafael ^almič trgovina, z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih m nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬ nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži, vilice, tabatičre, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. — Zaloga optičnih predmetov. “.Velika izber stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna ! Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ .Narodni dom‘ y Cesarja Jožefa trg Postrežba točna! fVlin ,Pri dobrem pastirju* Graška cesta. Graška Cene nizke! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Schmiedgasse) št. 5. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ijudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. IVAN REBEK za ležati in sedeti korbe za potovanje, kovčege, različne taške in korbce za trg, držala za ča¬ sopise, korbce za papir, cvetje, kruh, ročno delo, kakor razno drugo ple- tarsko blago. , Dalje različno izpeljane stalke in stole za otroke. Vse po najnižjih cenah pri Petru Kostiču, Celje Glavni trg štev. 2. "postrežba hitra in točna! Josip Zabukošek krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. * M ii M M $ Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in ceno! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. Josip Koštomaj gostilničar ,pri jelenu* priporoča svojo dobro ■vpelja.n.o gostilno Vlrzla in topla kuhinja. © © © »J« O © »5 @ © vedno na razpolago Edina narodna steklarska trgovina stavbni in umetni ključalničar CELJE, Poljske ulice štev. 14. Fran Strupi CELJE Graška cesta št. 4 ^ CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. Postrežba točna, in solidna I Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan ml. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah _ Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Anton Topolak trgovec s špecerijskim blagom v Celju (nasproti Narodnemu domn) ^ izvršuje vsa vr njegovo stro- lio spadajoča dela, kakor ^ železne ograje ^ in vrata, - - - ^ - - štedilnike, vodovode - - ^ vodnjake itd Vse po najnižjih cenah! FERDINAND SIKOSEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št. 7/ ★ CELJE * Nove ulice št. 77. Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa p- stavbena in pohištvena pleskarska dela “9] katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje¬ nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. I Cene jako nizke! Postrežba točna! priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaea do najmžjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in piodcijei vse deželne pridelke Postrežba točna in solidna. Anton Kolenc —sr- trgovec 5 špecerijski^ blagom, deželnimi pridelki, sadjenj m perutnino = = V CELJU = = \7 ,J\farodnem domu* in ,pri kroni*. Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬ delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEON krojaški mojster v Celju, Gosposke ulice štev. 9 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako vrstnih izgotovljenih oblek. — Izvršujem tudi naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Hitra postrežba! ubvfru&ubijbvfe Cene nizke Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel # gostilno # v ,Narodnem domu‘ v Celju kjei bodem točil vedno sveže, dobro marčno pivo, pristna cena vina ter postregel z najboljšo kuhinjo po nizkih cenah. ANTON KOŠTOMAJ, ..gostilničar. i 1 1 Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.