93
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Izredna spomlad. Sušeč ima sicer od nekdaj „zavihan rep", toda tako ga uže zdavnej ni vihal, kakor letos. Sicer padal je sneg, nastala je zima, vsa narava prejela je Božični obraz in človek bi tel je inaueč si roke za gorko peč, toda taka spomladanska zima ni nikdar trajala več kot 5—6 ur, potem pa je zopet posijalo gorko soloce in v eni uri zginil je sneg z mrazom in vso zimo vred.
Drugače bilo je letos: Snežilo je 4—5 dni zaporedoma, pihala je mrzla burja in nanašala je nad meter debelo prav oni suh, droban sneg, zapadenec, ki je navaden sred največe zime. — Pa je turH zapadel tako, kakor v najhujših zimah ne.
Ni sicer čuda, ako se na kraški progi južne železnice zavolj snega promet ustavi, ker preseki v pusto skalovje so kakor nalašč napravljeni za žamete, tudi se je pripetilo, da se je po kakoršni koli nezgodi telegra-fiška zveza za nekaj ur pretrgala. Toda odkar imamo tri železnične zveze z Trstom, vrh tega zvezo po morji, se še ni pripetilo, da bi bile vse te zveze in to za več dni popolnoma pretrgane, kakor se je to sedaj zgodilo. Vsled žametov na Krasu, ki so tunele krog Ležeč skoraj po vsem napoln^i s snegom in ledom in polomili večino telegrafiških drogov, in enako zavolj žametov med Vidmom in Trebižem, med Gorico in Trstom, med Reko in Šentpetrom, med Karlovcem in Reko, bil je Trst od ponedeljka do petka minulega tedna popolnem osamljen, zveza na vse strani pretrgana, niti telegramov ni bilo moč spečati tje ali nazaj. Pošta s Trsta in v Trst zastala je na vseo straneh, blago pa še toliko bolj. Najprej odprla se je proga med Trstom in Gorico, od koder je telegrafiški urad začel odpošiljati telegrame s Trsta in v Trst, potem odprl se je železniški promet s Trebiža na Videm  in Gorico,  koj   drugi   dan  dne 18. marca pa
94
tudi uže omejen promet z Ljubljane v Trst. — Radi priznamo, da se tudi v najhujši zimi redko kedaj in le za nekaj ur primeri taka izredna vremenska zapreka splošnemu prometu, kakor se je to zgodilo sedaj, nasproti pa tudi vsak previdi, da ste južna kraška in pa ogerska reška železnica kakor nalašč pripravljeni za žamete, in zato se nam zdi, da bode država tako ali tako tem bolj morala misliti na lastno neposredno zvezo med Ljubljano in Divačo, ker bi znal ljubljanski močvir in pa borovniški velikanski most pri drugi priliki napraviti živahnemu prometu s Trstom še večje zapreke. To pa bi bila vendar uže največja neprilisa, ako bi morali, recimo celo za čas vojske, namestovati to zvezo z ono čez Karlovec na Reko-Št. Peter ali pa celo čez Trbiž, Videm-Kormin.
—  Oton grof Durklieim, ki je znan tudi v naših kmetijskih krogih kot izgleden pospešitelj mlekarskih izdelkov, izrekoma iz zadnje razstave v Trstu, umrl je za pljučnico dne 21. t. m. na grajščini Hageuberg na Gornjeavstrijskem, še le h± let star.
—  Nov krški škof dr. Kalh ^aajLvSe je včeraj in predvčerajšnjim nazaj grede s Solnograda, kjer je bil za škofa p(^s%e_če^ u& Bunaji, in imeli so nekateri naših do-mačinov priliko, občevati ž njim. Tem nasproti izjavil se je škof, da se je slovenščine učil uže -%rmladih letih in upa, da se ie bode sedaj naučil prav kmalu. Sploh vsak
ihvali novega škofa, kdor je imel priliko, občevati ž njim.
—   Javno predavanje. V nedeljo 27. dau t. ra. ob 11. uri dopoludne bode gospod gimn. prof. Ivan Subic na prošnjo mestnega vodovodnega odseka v redutni dvorani predaval o vodi, njenih svojstvih in nje pomenu za človeško zdravje, potem o važnosti vodovodov v obče in posebno o nameravanem vodovodu za ljubljansko mesto.
—   C. kr. deželna vlada dala je dne 11. marca 1. 1887 Edvardu Fuxu, poštarju v Metliki, dopustilo za občasno (periodno) prevažanje ljudi za črto Metlika-Ru-dolfovo.
—  Umrl je g. W. Grundner, bivši posestnik tovarne za izdelovanje papirja v Medvodah dne 18. t. m. v 87. letu svoje starosti. — V Opatiji pa je umrl še le 35 let star poštni uradnik O. Cel ešni k.
—  Volilni shodi za ljubljanske mestne volitve odločili so za dopolnilne volitve sledeče gospode kandidate: Za III. volilni razred: Dolenc Oroslav, svečar in hišni posestnik; Noli Srečko, kleparski mojster; Tomšič Ivan, učitelj na c. kr. vadnici; Valentinčič Ignacij, zastopnik zavarovalnega društva in hišni posestnik; Želez nikar Ivan, vrednik. — Za II. razred, kateri voli torek 29. marca: Benedikt Josip, hišni posestnik; G o ga 1 a Ivan, c. kr. notar; Hrasky Vladimir, deželni inženir; dr. Tavčar Ivan, advokat; Zitterer Matija vitez de Cavalchiua, c. kr. stotuik. — Za I. razred, kateri voli četrtek 31. marca: dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški, primarij dež. bolnišnice in hišni posestnik; Petričič Vašo, trgovec in hišni posestnik.
— (O dopolnjevalni volitvi odbornikov v »Matico Slovensko".) Da se glasovi ne cepijo po nepotrebno, na-
svetovali so — kakor pri drugih družbah — tudi pri „Maticiu nekateri družniki, kateri odborniki naj se volijo letos. Po §. 12. društvenih pravil smejo izstopivši biti zopet voljeni. Umrla sta v tem času odbornika Raič, Božidar pa Erjavec Franjo, odpovedala sta se gospoda Ivan Hribar pa Andrej Maruši č zarad obilnih lastnih opravil, drugi so po žrebu prišli na vrsto. Glede na to, da ima „Matica" odbornike izvedene v raznih strokah ter po raznih mestih, svetuje se po odsekovem dogovoru, naj se o prihodnjem XXII. rednem velikem zboru dne 13. aprila t. 1. za odbornike „ VI a tiči Slovenski" soglasno volijo ti-le gospodje: Flis Janez, semeniški spi-rituval, Kržič Anton, katehet v nunskih šolah, Leveč Franc, profesor na realki, Robi č Luka, deželni poslanec in bivši davk. nadzornik, dr. Požar Lovro in Šubic Ivan, gimnazijska učitelja v Ljubljani; dr. Gregorčič Anton, bogoslovni profesor in deželni poslanec v Gorici (na mesto čast. kau. And. Marušiča), Hubad Franc, profesor v Gradcu, Wiesthaler Franc, gimnazijski ravnatelj v Kranju in Senekovič Andrej, gimnazijski ravnatelj v Novem Mestu. — Pravico voliti imajo udje vsi — ustanovniki in letniki, da le vsak podpiše svoje ime na poseben list — ali njih več skupaj — ter se volilni listki pošljejo odboru „S 1 o venske Matice" do 13. aprila pred zborovim sklepom. — Kar raste, šuma ne dela, pisali smo o tej priliki lansko leto; nismo pa mislili na kako tajno tekmovanje. Kadar se voli v „Matico", godi naj se očitno, in ako je potreba, svobodno naj se oglasi javno tudi drugi zvon, da se pokaže resnica in da se vzajemno stori, kar ima biti na čast in na korist ;;Matici Slovenski"!
— Kmetijsko potovalno predavanje ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo popoludne 27. t m.  po cerkvenem opravilu na Dobrovi.
— Tat Abraham Diamant, katerega je deželna sod-nija obsodila na 9 let težke ječe, vložil je zoper to obsodbo pritožbo ničevosti, ker gospa pl. Gariboldijeva ni osebno prišla h konečni obravnavi in ker ni prisegla, kolika škoda jo je prizadela vsled tatvine njegove. — Videti j'e, da bi bil Diamant svojo bivšo gospodinjo rad sramotil pred občinstvom.