Družbeno upravljanje OBLIKE IN METODE V DELU DELAV-SKIH SVETOVIN UPRAVNIH 0DB0R0V V mnogih naprednejših pod-jetjih so organi upravljanja v glavnem uspeli izdelati svoj stil in metodo dela. Čeprav se njihove izkušnje ne morejo ša-blonsko pr&našati na druge, ker ima vsako podjetje svoje speci-fične pogoje in potrebe, ven-dar imajo lahko nekatere obli-ke in metode širši pomen. POSLOVNIKI ZA DELO DELAVSKIU SVETOV Delavski sveti so kaj kmalu uvideli potrebo, da bi organi-zacijo svoje dejavnosti ure-dih s poslovnikom. Namen po-slovnika je ta, da po njem de-lavski svet čim bolje funkcio-nira kot kolegialno deiovno 19-lo in da s čim večjim uspehom izvršuje svojo funkcijo najviš-jega organa, po katerem delov-ni kolektiv upravlja podjetje. Delavski svet »Industrije mOtoT ra« v Rakovici je bil med prvi-mi, ki je sprejel konec leta 1952 tak poslovnik. Ta praksa se je postopoma vse bolj širila, tako da ima danes že 30 do 40»/» srednjih in večjih podje-tij poslovnike delavskih svetov. Splošno mnenje je, da so po-slovnikl pripomogli k boljši or-ganizaciji in sistemu v delu de-lavskih svetov. Obstoji tudi predlog, naj bi se vsak delav-ski svet s pravnimi predpisl obvezal, da sprejme svoj po-slovnik. KOMISIJE Nekaterl delavski sveti so za proučevanje posameznih pro-blemov podjetja in la pripravo predlogov za njihovo rešitev osnovali svoje stalne ali začas-ne komisije. Ponekod so te ko-misije sestoje samo iz čla-nov delavskega sveta. s tem da so ustrezajoči strokovnjaki pod-jetja dolžni dajati pomoč prj delu in pripravljati potrebne podatke in analize. V drugih podjetjih pa so v sestavu ko-misij poleg članov delavskega sveta tudi drugi delavci in u&lužbenci. Bila je bojazen, da bi te komisije mogle razbiti enotnost dela delavskega sveta, ali, da bi mogle prevz&ti funk-cije upravnega odbora, direk-torja ali drugih organov pod-jetja. Izkušnje so pa pokazale, da je ta bojazen neutemeljena, če se komisije omejijo na na-logo. da pripravljajo predioge in mnenja za deiavski svet. Po drugi strani pa lahko dosti pri-spevajo h '-valiteti sklepov de-lavskega sveta in k večji per-spektivnosti v njegovem delu. PERIODICNA PORt)ČII.A O POSLOVANJU PODJETJA Ne moremo st zamisliti uspeš-nega upravljanja podjetja brez dobre poročevaiske službe k: organom upravljanja omogoča temeljito analizo poslovanja v pretekl-jm obdobju in izdajanje odioib ta bodoče delo. Ze v za-č-etku smo uvideli, da navadna knjigovodstvena poročila ne morejo služiti temu namenu. Zato so posamezna podjetia (zdelala sistem periodičnih po-ročil o ekonon sko-finančnem stanju in rezultatih poslovanja podjetja za upravni odbor in delavsk: svet. Ceprav so na tem področju dosegli določene uspe-he, je še dosti probleraov, ki zahtevajo nadaljnje proučeva-nje, pri čemer bi zelo koristila izmenjava izkušenj med posa-raez.nimi podjetji. ZBORI DELAVCEV Delavski sv&ti v mnogih pod-jetjih sklicujejo od časa do ča-sa sestanke kolektiva, na kate-rih seznanjajo vse delavce in uslužbence podjetja z najvaž-nejšimi vprašanji uprav^ljanja podjetja in porotajo o svojem delu. Na teh se^tankih razprav-ljajo tudi o periodičnih poro-čilih o poslovanju podjetja. De-lavski svet pretresa vsa mne-nja in predloge, dobljene na teh sestankih, ki so jih — po zgle-du na zbore volivcev — imeno-vali rbori delavcev. Delavskl svet tudi obvešča kolektiv o tem, kaj je ukrenil glede teh mnenj in predlogov. TOVARNISKI TISK Vtsta večjih podjetjih izdaja svoje, dostikrat zelo dobro ure-jevane in zelo dobro opremlje-ne časopise. Razume se, da ta-ke časopise Iahko izdajajo samo večja podjetja, zaradi stroškov tiskanja. ManjSa podjetja pa iz-dajajo svoje interne publikaci-je v cbliki biltenov, ki so raz-množeni s cenejšimi sredstvi in v manjšem številu izvodov. Kot posebna oblika tega to-varnižkega tiska so se pojavill tudi priročniki za člane delov-nih kolektivov posameznih pod-jetij. Tak priročnik je leta 19S4 tiskalo oodietje Tekstilna indu-strija Beograd. V njein je po-ijudno prikazana zgodovina pod-jetja, njegova sedanja organi-zacija, način poslovanja in so-delovanie posameznih enot pri lzvrševanju nalog podjetja, da-Ije, osnove ekonomike podjetja, pravice in dolžnosti delavcev in uslužbencev in na kraju kon-kretni nasveti in navodila za člane koiektiva. SEMINARJI ZA CLANE DELAVSKIH SVETOV IN UPRAVNIH ODBOROV Ni dvoma. da je za nadalj-nje pospeševanje dela organov delavskega samoupravljanja od-)očilnega pomena splošna in ekonomska izobrazba njihovib članov. zSasti pa delavske mla-dine. V ta namen služijo semi-narji. k' jih organizirajo v pod-jetjih, po navadi s pomočjo de-lavskih univerz. Tako je na pri-mer Delavska univerza v Beo-gradu organizirala semtnarje v vPavle Kovač